-g) glasilo ravenskih železarje
RAVNE I ^	•
informativni
Leto 44
Ravne na Koroškem, oktober 2007
št. 10
V SŽ-Opremi Ravne so kupce povabili na prvi mednarodni hišni sejem
»Danes se prvič srečujemo na hišnem sejmu Opreme, potrudili se bomo, da postane tradicionalen,« je glavni direktor Darko Jevšnikar nagovoril predstavnike več kot dvajsetih podjetij iz sedmih evropskih držav, ki so se odzvali povabilu in v petek, 14. septembra, prišli na Ravne. Tu so jim na platoju pred halo pripravili »sejemski prostor« z maketo rudnika in Opreminimi izdelki, predvsem pnevmatskimi kladivi. Kupce iz Nemčije, Italije, Romunije, Hrvaške, Makedonije, BiH in Slovenije so
sprejeli prodajni in razvojni inženirji (vsi Opremini sodelavci so bili oblečeni v prepoznavne oranžne majice z logotipom podjetja) in jim odgovorili na marsikatero vprašanje, popeljali pa so jih tudi skozi proizvodno halo in v konstrukcijski biro. Celodnevno druženje je bilo koristno zaradi izmenjave informacij, poglobilo pa je tudi osebna poznanstva, saj so se mnogi zdaj prvič srečali, čeprav že dolgo sodelujejo prek telefonov in spleta.
"O
O
C
O
L_
_Q
>u
m
■i—>
a;
V—
TJ
C
<
O
4—*
o
Prostor pred proizvodno halo se je spremenil v hišno sejmišče.
Foto: Andreja Čibron - Kodrin. Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
Direktor Darko Jevšnikar: »Razvoj trgov pomeni istočasno tudi razvoj proizvodov.«
Od proizvodnje za domači trg do pretežnega izvoznika
»Ko je bila leta 1998 Oprema ustanovljena, je bila prodaja pnevmatskih kladiv omejena le na Slovenijo, države nekdanje Jugoslavije in v manjši meri na Nemčijo,« je udeležencem hišnega sejma dejal direktor Darko Jevšnikar in nadaljeval: »Danes lahko s ponosom povemo, da prodajamo naša kladiva v Avstralijo (tam dosegamo v zelo močni konkurenci več kot 70-odstotni delež v kategoriji vrtalnih kladiv), Indonezijo, Iran in Južnoafriško republiko ter
osvajamo trge Rusije, Ukrajine, Kazahstana in Evrope.«
Izdelki Opreme Ravne so se uveljavili na omenjenih trgih zaradi dobre kakovosti, cenovne konkurenčnosti in vrhunskega servisa, za katerega v tujini skrbijo partnerska podjetja. »Razvoj trgov pomeni istočasno tudi razvoj izdelkov,« je poudaril direktor in povedal, da so v zadnjih desetih letih popolnoma spremenili kladivo MFD 90, ki je zdaj eno najboljših v svojem razredu. Da bi bilo delo z razbijalnimi kladivi prijaznejše operaterjem, so jih v Opremi Ravne opremili s protihrupnimi ščiti in tako zadostili tudi zahtevam evropskih smernic. Prav tako so ustrezno spremenili kladiva za delo v rudnikih premoga oz. eksplozivni atmosferi. Tudi v prihodnje bodo izdelovali kladiva, ki povzročajo vse manj vibracij in hrupa. Pri razvoju le-teh zdaj uporabljajo sodobna računalniška orodja za tridimenzionalno konstruiranje in analizo vibracij.
Ravenska Oprema pa ni znana le kot proizvajalka pnevmatskih kladiv, temveč v njej tudi načrtujejo in izdelujejo tehnološko opremo, predvsem za izdelavo listnatih vzmeti in za montažo karoserijskih delov. »Na prvi pogled se zdi, da podobnosti s proizvodnjo kladiv ni, vendar pa se znanja izdelave, hidravlike in konstruiranja obeh programov pogosto dopolnjujejo in prepletajo.« Poleg dobrih strani vstopa Slovenije v EU (npr. ni več carinskih formalnosti) so se v Opremi Ravne soočili tudi z večjimi stroški za energijo, materiale in plače. »Da bi lahko bili konkurenčni na trgu tudi v prihodnje, smo prisiljeni delati produktivnejše, to pa je mogoče le z novimi pristopi oziroma boljšo opremo,« je pojasnil direktor Jevšnikar. V
Foto: Andreja Čibron - Kodrin.
zadnjih treh letih so zanjo namenili pol milijona evrov. Kupili so laserski merilnik, 15-tonski žerjav in več računalniških programov. Zdaj postavljajo nov multifunkcijski obdelovalni center, vreden 550.000 evrov, kjer bodo izdelovali pnevmatska kladiva. Naložba bo pripomogla k še višji ravni kakovosti izdelkov.
A. Č.
Opremina ekipa hišnega sejma (Milan Hrvacki -na str. 2, Franc Krof, Darko Jevšnikar, Erna Mikeln in Rudi Burjak) je bila dobra gostiteljica.
SPODBUJANJE INOVATIVNE DEJAVNOSTI
Zlato regijsko in bronasto državno priznanje za Metalove inovatorje
September je že nekaj let v znamenju podeljevanja priznanj slovenskim inovatorjem. Najprej odličja podelijo območne gospodarske zbornice (letos so le-te prejele kar 170 predlogov), nato pa sledi še »finale« na državni ravni.
Območna gospodarska zbornica Koroška je 13. septembra za inovacije v lanskem letu podelila tri bronasta priznanja, deset inovatorjev je prejelo srebrna priznanja, medtem ko so zlata priznanja pripadla inovatorjem iz sedmih podjetij. Med »zlatimi« inovatorji, in sicer za razvoj jekla PK3 za turbinske lopatice, so bili tudi Metalovi strokovnjaki: Bernarda Janet, univ. dipl. inž. metal, in mater., raziskovalka v oddelku Metalurške raziskave in razvoj; Vladimir Perovnik, univ. dipl. inž. metal, in mater., direktor oddelka Metalurške raziskave in razvoj; Jure Jamer, univ. dipl. inž. metal, in mater., vodja tehnološkega oddelka Valjarski program;
S podelitve območnih priznanj inovatorjem: predsednik GZS Zdenko Pavček, predsednik regijske komisije za inovacije Matjaž Aberšek, Bernarda Janet, Rozalija Pongrac, Vladimir Perovnik in Gorazd Oder.
Rozalija Pongrac, met. tehnica, strokovna sodelavka v službi Centralno planiranje proizvodnje in ponudbe; Gorazd Oder, metal, tehnik, vodja oddelka Kontrola valjanega programa, in dr. Henrik Kaker, univ. dipl. inž. metal, in mater., raziskovalec v oddelku Metalurške raziskave in razvoj.
Na regionalni ravni najbolje ocenjeni inovacijski predlogi (letos jih je bilo 36) se pomerijo tudi v državnem merilu; priznanja so podelili 20. septembra na Bledu, kjer so Metalovi inovatorji prejeli bronasto priznanje.
A. Č.
PODELITE'
PRIZNAN.
novator z
Foto: Jože Apat. Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin.
OBUJANJE VEZI MED PODJETJI IN UMETNOSTJO
Likovna kolonija Metal Ravne 2007
Pod pokroviteljstvom Metala Ravne je od 20. do
23.	septembra potekala likovna kolonija, ki seje je udeležilo deset umetnikov. Medtem ko je bil prvi dan kolonije namenjen iskanju motivov (po sprejemu pri glavnem direktorju Andreju Gradišniku so si udeleženci kolomje ogledali proizvodne obrate Metala Ravne, Šentanel in Strojno), so naslednje dni predvsem ustvarjali; nekateri na terenu, večina pa v okolici Smučarske koče pod Uršljo goro, kjer so bili nastanjeni. Pri izbiri motivov niso bili omejeni, med tehnikami pa so največkrat izbrali akril.
Organizatorja Damijan Berložnik in Štefan
Bobek imata zdaj polne roke dela še z razstavo njihovih del, ki bodo na ogled od 26. oktobra do 16. novembra v galeriji na ravenskem gradu. Do takrat bo izšel tudi katalog razstave, ki ga pripravlja mag. Jernej Kožar, strokovni spremljevalec razstave.
Likovna kolonija Metal Ravne 2007 oživlja slikarske kolonije in kiparske simpozije Forma viva, ki jih je v preteklosti prirejala Železarna Ravne. V 19 slikarskih kolonijah in sedmih kiparskih srečanjih je ustvarjalo okoli 160 umetnikov, ki so v kulturno dediščino tovarne in doline prispevali več kot 280 umetniških del. Organizatorji tokratne kolonije želijo, da bi
Pod vodstvom dipl. inž. Mirana Kadiša, vodja tehnološkega oddelka v kovačnici, so si umetniki ogledali jeklarno, kovačnico in valjarno, hkrati pa so v njihovi domišljiji že nastajale umetniške pretvorbe videnega in doživetega.
ustvarjalno druženje umetnikov postalo tradicionalno, krog mecenov pa naj bi se razširil.
A. Č.
—		flr
i		
		
		
hi		
Sergej Hahonin,	Stanko	Makuc iz	Štefan Marflak,	Marjan Miklavec	Pavle Ščurk
akad. slik., iz	Mežice	akad. slik., z	iz Sežane	Ljubljane
Ljubljane	Raven na Kor.
Leander Fužir iz Črne na Kor.
Andrej Grošelj, akad. kip., z Raven na Kor.
Ljuba Hahonin, akad. slik. in keram., iz Ljubljane
Udeleženci likovne kolonije
Vida Belantič	Srečko Friihauf
Slivniker, akad.	iz Dravograda
slik., iz Ljubljane
Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin.
RAZSTAVA V MUZEJU
Pripovedi ilustracij
V muzejskih prostorih na Ravnah je bila septembra na ogled razstava Pripovedi ilustracij, izbor 100 izvirnih ilustracij 10 slovenskih ilustratorjev iz obširne zbirke ilustracij mladinskih del na OŠ v Šentrupertu na Dolenjskem. Zbral jih je dolgoletni ravnatelj Jože Zupan, ki je razstavo na Ravnah tudi odprl. Razstavo je pripravila kustodinja mag. Simona Javornik; izbrala je ilustracije predstavnikov starejše (Mara Kraljeva, France Slana, Leon Koporc, Melita Vovk), srednje (Jelka Reichman, Rudi Skočir, Lucian Reščič) in mlajše generacije (Uroš Hrovat, Adriano Janežič, Kristina Krhin). Ilustracije so bile objavljene v periodiki in knjigah, nekaj jih je za tokratno razstavo prispevala Koroška osrednja knjižnica. »Čeprav so izvirne ilustracije dragocena rariteta, so v obliki reprodukcij in ponatisnjenih podobah v številnih nakladah knjig izgubile svojo umetniško moč. Njihov primarni namen je podpora literarnega izhodišča, vizualiziranje in poglobljeno doživljanje besedila, ne pa prisotnost v smislu zaključenih umetniških organizmov,« je v zgibanki zapisala avtorica razstave in poudarila: »Knjižna ilustracija je le ena od oblik, kjer se umetnostne zvrsti stapljajo, dopolnjujejo in plemenitijo, predvsem pa je pomembna njena vzgojno-izobraževalna vloga pri mlajših generacijah.«
A. Č.
C
'i_
TD
0
1
C
O
L.
_D
>U
(D
••—> <U
L_
TD
C
<
O
Direktorica Koroškega pokrajinskega muzeja Brigita Rajšter čestita Jožetu Zupanu za bogato zbirko ilustracij in mu izroča spominsko darilo.
Intervencije PGE Koroškega gasilskega zavoda v septembru
Na ZGO-ju: 4. 9. 2007 so poklicni gasilci prečrpavali izlito nevarno snov v valjarni, 7. 9. 2007 so po vklopu javljalnika požara pregledali prostore EKO inženiringa, 12. 9. 2007 so po vklopu javljalnika pregledali prostore kemijskega laboratorija, 14. 9. 2007 so po vklopu javljalnika požara pregledali prostore radiografskega laboratorija, 18. 9. 2007 so sodelovali pri nudenju prve pomoči obolelemu delavcu v Styrii
Vzmeteh, 18. 9. 2007 so po vklopu javljalnika požara pregledali prostore v Sistemski tehniki,
24.	9. 2007 so bili vključeni pri nudenju pomoči poškodovanemu delavcu Nožev Ravne.
Druga pomoč in intervencije poklicnih gasilcev: 4. 9. 2007 so po razsutju tovora očistili cesto na Prevalje in Javornik, 5. 9. 2007 so posredovali po prometni nesreči na Legnu v Slovenj Gradcu, 17. 9. 2007 so črpali vodo iz kletnih prostorov OŠ Prežihov Voranc, 18. 9. 2007 so na Tolstem vrhu s ceste odstranili oviro in sprostili promet, 27. 9. 2007 so intervenirali po prometni nesreči v Bukovski vasi.
Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men.
Ilustracije pritegnejo tako odrasle gledalce kot otroke,
FOLKLORNA SKUPINA KD PREŽIHOV VORANC NA GOSTOVANJU
Lepi vtisi s turneje na Madžarskem
Folklorna skupina Kulturnega društva Prežihov Voranc Ravne, ki jo je sestavljalo deset parov in sedem spremljevalcev, med katerimi sem bil tudi avtor tega zapisa, je od 20. do 23. septembra letos na povabilo skupine Rdeča vrtnica obiskala madžarsko mesto Kalocsa. S tem so Madžarom vrnili obisk v lanskem poletju, ko so le-ti nastopili na Ravnah in v Črni v okviru Koroškega kulturnega poletja.
Vožnja v mesto Kalocsa, ki leži približno 120 km južno od Budimpešte, je potekala preko mejnega prehoda Pince pri Lendavi, po cesti južno od Blatnega jezera, od Siofoka do Donave ter še nekaj kilometrov južno. Tam so nas v njihovem vadbenem prostoru sprejeli naši gostitelji, na čelu s predsednikom g. Lacijem in članom skupine Vilmošem Zsirovitso. Slednji je bil hkrati s svojo ženo Margit vseskozi naš prevajalec, kajti Madžari na podeželju niso vešči tujih jezikov. Nastanili so nas v zasebnem kolegiju v mestu Kecel, kije kakšnih 25 km oddaljeno od Kalocse. Naslednji dan smo si najprej ogledali bogato srednjeveško knjižnico v prostorih nadškofije. Po tem so nas povabili v glavno katedralo, kjer smo prisluhnili orgelskemu koncertu. Pot nas je vodila do stare kmečke hiše. Glavna privlačnost so poslikave na pročelju in bogato izvezene uporabne tkanine z motivi cvetja, ki so značilni prav za to mesto. Sledil je sprejem v mestni hiši. Pozdravil nas je podžupan Laslo Loibl in nam zaželel prijetno bivanje v njihovem mestu. Predstavnik občine Ravne na Koroškem Vojko Močnik seje zahvalil za gostoljubje in mu izročil spominsko darilce ravenske občine. Naši štirje muzikantje so zagodli in podžupan se je moral malo zavrteti, če je že bil v družbi folkloristov. Prežihovci so prvič nastopili v mestnem kino-gledališču (Szkinohaza), lepi in moderno obnovljeni stavbi. S plesi se je poleg naše predstavilo še 23 skupin iz Kalocse in okolice. Zanimanje publike je bilo tolikšno, da je skoraj polovica ljudi ostala pred vrati dvorane. Umetniški vodja skupine Peter Šumnik je za ta nastop izbral podjunske in delovne plese. Občinstvo, nevajeno alpskega melosa, se je sprva odzivalo zadržano, potem pa so gledalci večkrat zaploskali in na koncu nastopajoče pospremili z bučnim aplavzom. Po nastopu je bila skupina povabljena na sprejem pri županu.
Tretji dan je bil namenjen promenadnemu nastopu. Naša skupina se je skupaj z domačo skupino in s hrvaškimi folkloristi iz Slavonije s kočijami popeljala okrog mesta. Vsak je zaplesal svojo točko, nato še skupaj. Tudi Korošcem ni bilo težko zaplesati kola ali čardaša. Vprege so se ustavljale na več točkah na mestni krožni cesti in ob vsakem postanku se je plesalo. Nenadoma je
podivjal konj, ki je vlekel enega od naših vozov, kar je nagnalo kar nekaj strahu v kosti potnikov. Po zapletih smo le prišli na glavno prizorišče Festivala paprike. To je tekmovanje v kuhanju jedi iz paprike, ki so ga pred dobrim desetletjem združili s še starejšim folklornim festivalom. Na odprtem in pokritem odru je nastopilo 24 skupin. Ravenčani so se predstavili dvakrat. Za ta nastop je gospod Šumnik spet izbral podjunske plese ter običaje ob godovanju. Potem smo odšli v šotor naših gostiteljev, folklorne skupine Rdeča vrtnica, kjer se je nadaljevalo prijetno druženje. Po ognjemetu smo se polni lepih vtisov poslovili. Zadnji dan obiska so nas gostitelji popeljali v pusto, madžarsko stepo. Obisk smo sklenili pozno popoldne in se odpravili domov. Mejo na prehodu Pince smo prekoračili ob 22. uri, minuto preden so ga zaprli.
Nekaj sreče torej, lepo vreme in obilica dobre volje ter izjemno prijazni gostitelji so spremljali tretjo večjo turnejo plesnih veteranov, zbranih v folklorni skupini KD Prežihov Voranc Ravne. Vsi se je bomo radi spominjali.
Marko Vrečič
Foto: Marko Vrečič. Foto: Marko Vrečič.
t * **»!
i iuv
Jt
NAMIG ZA NEDELJSKI IZLET
Po stopinjah leških rudarjev
Kulturno društvo (KD) Leše je zasnovalo učno pot Po stopinjah leških rudarjev in po njej popeljalo že nekaj skupin učencev, septembra pa tudi okoli 50 udeležencev v okviru Jesenskih srečanj na Prevaljah. Pot je dolga 12 km in vodi mimo 10 točk. To so: leška kapelica, »karbid basnga« in jamska železnica, vhod v rov Franciscus, stara šola, »frlescimer«, relief v kamnu, bolnišnica, spominska zbirka predmetov leškega premogovnika in starin, cerkev sv. Ane in cerkev sv. Volbenka.
Ko prehodimo učno pot in preberemo zloženko (oz. predstavitev na spletu: www.lese.si), smo bogatejši za poznavanje naše bližnje zgodovine.
Na Lešah je namreč med letoma 1820 in 1939 obratoval rudnik, v katerem so nakopali kar 3,5 mio. ton rjavega premoga, ki je bil energetska osnova prevaljski železarni. Sredi 19. stoletja je bil leški premogovnik največji na Slovenskem, zaposloval je tudi do 900 delavcev.
A. Č.
»Frlescimer«. Enonadstropna zidana stavba ima leseni nadstrešek z zvonom, s katerim so budili rudarje. Pred odhodom v jamo in po vrnitvi iz nje so se morali rudarji javiti pri paznikih.
Vhod v Frančiškov rov (odprt 1849., prenovljen 1984.). Za ogled je dostopnih okoli deset metrov rova v soju bakel.
Cerkev sv. Volbenka, knapovska cerkev. Učna pot se konča pri leških cerkvah iz 15. stoletja.
Relief rudarja s karbidovko (1984). Akademski kipar Andrej Grošelj je na drugi strani kamna peščenjaka upodobil rudarjevo ženo in otroka.
Zvonko Topler hrani tudi bogato zbirko leškega premogovnika, ob njem Hedvika Gorenšek, predsednica KD Leše, gonilna sila kulturnega in turističnega utripa v kraju.
Vse fotografije: Andreja Čibron - Kodrin.
Vse fotografije: Jože Apat.
116. PLANINSKI POHOD
Velika planina gostila več kot 250 pohodnikov
Organizacijski odbor planinskih vodnikov SIJ-a iz nekdanje Železarne Ravne je pripravil v soboto, 1. septembra, pohod na Veliko planino. To je bil zadnji letošnji pohod.
Ze dolgo je med planinci, pa ne le ravenskimi, tlela želja, da se družimo na Veliki planini.
Ob peti uri zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji. Do Mislinje smo vkrcali vse potnike in pot nadaljevali po Savinjski dolini. Z avtoceste smo se na Vranskem odcepili in se usmerili skozi Tuhinjsko dolino. Iz Kamnika smo zavili proti Kamniški Bistrici, ki je izhodišče za mnoge planinske vzpone.
Nekaj minut čez sedmo uro smo prispeli do Postanek na planini Dol spodnje postaje nihalke na Veliko planino. Jasno jutro je napovedovalo lep dan, poln zadovoljstva.
Ob ogledu okolice je čas hitro minil in kmalu so pripeljali avtobusi s pohodniki iz drugih krajev.
Organizatorji pohoda so udeležence razdelili v dve skupini: prva skupina je pot začela v dolini in jo preko Velike planine nadaljevala do Domžalske koče, kjer se je pridružila preostalim pohodnikom. Ti so se pripeljali z nihalko na Veliko planino, potem pa še s sedežnico do vrha Zelenega roba.
Prijetno planinsko vzdušje je vladalo med
»Četica koraka ...«
Na Veliki planini so se odprli čudoviti razgledi.
pohodniki, ki so se podali po travnikih in si ogledovali pravljične pastirske koče. Najbolj navdušeni so bili tisti, ki so prvič obiskali to območje.
Pot v dolino je vodila po bližnjicah čez travnike, po cestah, kolovozih in strmih stezah. Po uri hoda smo prispeli do širokega križišča, kjer so nas že čakali avtobusi. V Kranjskem Raku smo, medtem ko smo čakali, da se utrdi novopoloženo cestišče, razdelili spominske majice, ki so se jih pohodniki zelo razveselili. Kot prvi potniki smo se po sveže asfaltirani cesti podali na pot čez Podvolovljek vse do Luč. Ob cesti pri gostišču Kmetje bilo že vse pripravljeno za pogostitev pohodnikov. Med prijetnim kramljanjem ob juhi je bila pozabljena dolga pot.
Dobra volja se je nadaljevala ob zvokih muzikantov, ki so pohodnike tako razvneli, da so kmalu zaplesali po cesti. Žal je močan naliv prekinil druženje in planinci smo se podali v smeri, iz katerih smo prišli.
Pohoda na Veliko planino se je pod vodstvom 33 planinskih vodnikov udeležilo 252 udeležencev, od tega 90 pohodnikov iz ravenskih družb.
Zaključek v Lučah
Za Organizacijski odbor Ravne Fr. Telcer
KOLESARSKA SEKCIJA V AKERS VALJIH
Potepuhi ponovno (že četrtič!) po Pohorju
Tudi letos smo se sodelavci Akers valjev, združeni v kolesarski sekciji Potepuhi, 1. septembra odpravili s kolesi po Pohorju.
Prva septembrska sobota je bila kot nalašč za kolesarjenje:	ugodnih 17
stopinj in delno oblačno vreme. Že ob 6. uri zjutraj smo se odpeljali s kombijem in polno prikolico koles proti hotelu Bellevue, kjer se je začela naša avantura. Pot nas je vodila po gozdnih poteh, najprej do Ruške koče, kjer je bil prvi krajši postanek za jutranjo kavico. Nato smo mimo Areha in slapa Šumnik prikolesarili do koče na Klopnem vrhu, kjer je bil naslednji postanek za tekoče okrepčilo. Sledila je vožnja po pohorskih gozdovih in delno po cestah do koče na Pesku, kjer smo imeli malo daljši postanek, saj je bilo na vrsti zasluženo kosilo: za nekatere pohorski lonec s »frišnimi jurčki«, za druge pa srnin golaž s kruhovimi cmoki. Po okusnem kosilu smo se odpravili naprej, mimo Rogle po pešpoti proti Ribniški koči. Vožnja s kolesi je postajala vedno bolj adrenalinska, k čemur je pripomogel tudi rahel dež. In vendar je vse skupaj minilo brez težav; le z nekaj manjšimi padci, na srečo brez poškodb. Po pešačenju, porivanju in nevarni vožnji proti Ribniški koči smo že mokri in dokaj utrujeni prispeli h koči, kjer smo še zadnjič počivali in zaradi dežja ter hitro prihajajoče megle kmalu odkolesarili do Pungarta.
Tam je sledilo še dodatno oblačenje, nato pa hitri spust v dolino proti Slovenj Gradcu, kjer smo si na Legnu privoščili še malico in zasluženo pivo.
Minil je še en lep dan v prijetnem druženju, na srečo brez težav in poškodb. Obljubili smo si, da turo ponovimo prihodnje leto, ko bo hkrati 5-letnica kolesarjenja po Pohorju, in upamo, da bomo do takrat uspeli aktivirati tudi kakšnega sponzorja, kot je to navada v drugih podjetjih na območju bivše Železarne Ravne.
Raztovarjanje koles
Pred Bellevuejem
Mladen Račnik
Kosilo na Pesku
Vse fotografije: Mladen Račnik.
ŠPORT NA KOROŠKEM V SEPTEMBRU
NAMIZNI TENIS. Igralke Fužinarja Inter diskonta so v novo prvenstvo 1. državne lige, ki se je začelo 29. septembra, krenile z visoko zmago 5 : 0 nad Ljubljančankami. Ravenčanke tudi v letošnji sezoni nastopajo v isti zasedbi. Bolgarka Asya Kasabova, Natalija Lužar, Manca Fajmut in Katja Šapek sjs bodo pod vodstvom novega trenerja Marka Špegla, ki je zamenjal Anito Tomašič, znova potegovale za najvišje mesto v ligi, kajti cilj kluba je osvojiti naslov državnih prvakinj. Ekipo je zapustila le Melita Verhnjak, ki seje vrnila na Muto. Pri Fužinarju so poskrbeli tudi za mlajše selekcije, katerih trenerja sta odslej oče in sin Robert in Darko Jamšek, ki bosta skrbela tudi za igranje namiznega tenisa po koroških šolah.
Manca Fajmut se je septembra izkazala s tremi turnirskimi zmagami. Dobila je prvi odprti turnir mladink v Kranju pred Velenjčanko Ivano Zera in prvi članski turnir TOP 12 v Murski Soboti pred Ljubljančanko Jano Tomazini. Uspeh Fajmutove je v Prekmurju dopolnila njena klubska kolegica Lužarjeva, kije bila peta. Manca je bila najboljša tudi na tradicionalnem Urhovem memorialu med članicami na Ptuju.
ODBOJKA. V dvorani na Prevaljah je v začetku septembra potekal prvi tridnevni mednarodni turnir odbojkaric za pokal Adrenalinskega parka Ravne. V organizaciji Športnega zavoda Ravne oz. sedaj že bivšega direktorja zavoda Jožeta Lenarta je nastopilo pet prvoligaških ekip iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. V finalu so igralke TPV Novo mesto premagale hrvaško ekipo z Reke z 2 : 1 v nizih. Na 3. in 4. mesto sta se uvrstili avstrijski ekipi Sparkasse Celovec in Linz. Zadnje so bile, kljub dvema zmagama v predtekmovanju, domače odbojkarice Prevalj.
Na letošnjem turnirju v spomin na bazoviške žrtve v Opčinah pri Trstu so zmagale odbojkarice Grobničana z Reke, ki so v finalni tekmi premagale Prevaljčanke s 3 : 0. Tretja je bila domača ekipa Sloge iz Trsta, četrte so bile igralke Celovca. Za najboljšo napadalko je bila proglašena igralka Prevalj Ana Skarlovnik.
V slovenskih ligah v novi sezoni nastopa 11 koroških ekip. Prevaljčanke so uvodno tekmo v najvišji 1. ligi odigrale 6. oktobra doma z ekipo Luke Koper. V drugi ligi za moške je bila uvodna tekma med odbojkarji Fužinarja Metala in TAB Mežice, in sicer 13. oktobra. V obeh tretjih ligah vzhod nastopajo odbojkarji Črne, Mislinje in Vuzenice ter odbojkarice Črne, Mežice, Dravograda, Slovenj Gradca in Vuzenice. ATLETIKA. Na prvenstvu Slovenije za mlajše mladince in mladinke v Mariboru sta srebrni kolajni osvojila tekača KAK Ravne Tilen Ramšak na 800 in Tadej Grilc na 2000 metrov. Nina
Močivnik je bila tretja v teku na 1500 metrov, Tjaša Fužir pa četrta pri skoku v daljino.
Trije atleti ravenskega kluba so ob koncu septembra zastopali Slovenijo na troboju reprezentanc mlajših članov in članic do 23. leta v Mariboru. Nika Dolarje bila četrta v troskoku, Tin Petrovič je bil peti, Tilen Ramšak pa šesti na 5000 metrov. V obeh konkurencah je zmagala Češka pred Slovenijo in Madžarsko.
KEGLJANJE. Na koroških kegljiščih je bilo septembra kar nekaj posamičnih turnirjev, kjer je nastopila kopica odličnih tekmovalcev, tudi reprezentantov Slovenije, Hrvaške in Makedonije. Na Prevaljah, kjer so 8. septembra svečano odprli prenovljeno kegljišče, sta med registriranimi tekmovalci zmagala Žagar pred Mlakarjem in B. Golobom (vsj Korotan) ter Maša Krevh (Korotan) pred Nado Žvikart (Fužinar) in Majdo Verbole (Korotan). Tudi v Slovenj Gradcu so 18. septembra predali svojemu namenu prenovljeno kegljišče in izpeljali mednarodni turnir. V konkurenci 220 kegljačev in kegljačicsta zmagala Mariborčan Miro Truntič pred reprezentantom Urošem Stoklasem iz Trbovelj ter Majda Verbole pred Mašo Krevh in Nado Žvikart. Med moškimi sta bila najbolje uvrščena koroška kegljača Drago Kordež (Fužinar) in Ivo Mlakar (Korotan) na 10. oz. 11. mestu. V Dravogradu je bil na 3. Šlebnikovem memorialu med 155 tekmovalci najboljši nekdanji svetovni prvak Kranjčan Boris Benedik pred Zagrebčanom Damirjem Fučkarjem (oba Makedonija). Od Korošcev je bil najboljši, deveti Silvo Belaj (Interokno).
ŠPORTNO PLEZANJE. V Slovenj Gradcu je potekala zaključna tekma državnega prvenstva v balvanskem plezanju. Tekmovalci AK Ravne so se uvrstili: članice: 3. mesto Katja Planinc, kadeti: 4. mesto: Ciril Vezonik, st. dečki in deklice: 10. mesto Polona Pušnik in 17. Urban Anželak, ml. dečki in deklice: 3. mesto Andraž Karničnik, 7. Klemen Dretnik, 11. Gregor Vezonik in Živa Ledinek ter 16. Lea Špiler. Srebrno medaljo si je v skupnem seštevku vseh letošnjih nastopov priplezal Andraž Karničnik, bronasti medalji sta osvojila Katja Planinc in Ciril Vezonik. KOLESARJENJE. V okviru Jesenskih srečanj je KK Ravne na Prevaljah izpeljal 7. Krejanov memorial. Na zahtevni progi dolžine 31 kilometrov je nastopilo rekordnih 206 tekmovalcev in tekmovalk. V svojih starostnih skupinah so zmagali: Luka Pušnik z Raven, Nace Krivonog iz Kotelj, Andrej Ošlak iz Turiške vasi, Robi Kordež s Prevalj, Boštjan Ogrizek iz Šmartna pri Slovenj Gradcu, Rok Kolar s Prevalj in Jože Rogina iz Radelj. Med ženskami, ki so bile razvrščene v tri kategorije, so progo najhitreje prevozile: Urška Pratneker s Prevalj, Klavdija Cehner Oblak iz Libelič in Bernarda Ferk s Prevalj. Absolutni zmagovalec Krejanovega memoriala je bil Nace Krivonog, kije progo prekolesaril v uri in treh sekundah.
INVALIDSKI ŠPORT. Slovenska ženska reprezentanca v sedeči odbojki je na evropskem prvenstvu v Niregyhazi na Madžarskem osvojila
bronasto kolajno. Naše igralke, ki sta jih vodila trener Adi Urnaut in tehnični vodja Peter Ozmec, so v polfinalu izgubile proti Ukrajinkam s 3 : 1, v tekmi za 3. mesto pa premagale Litvo s 3 : 1. V slovenski izbrani vrsti je nastopilo sedem igralk IŠD Samorastnik Ravne, in to: Danica Gošnik, Saša Kotnik, Alenka Šart, Emilija Gradišek, Tanja Kodrič, Štefka Tomič in Anita Goltnik Urnaut. Slednja je bila proglašena za najboljšo napadalko prvenstva, na katerem so evropske prvakinje gostale odbojkarice Nizozemske.
SAH. Na sedmem turnirju odprtega prvenstva Koroške v pospešenem šahu je na Ravnah med 22 igralci zmagal Marko Vrečič (Fužinar Hapro). Na naslednja mesta so se uvrstili: Branko in Jernej Špalir (oba Slovenj Gradec), Fikret Šahinovič (Črna), Zdenko Oderlap (Dravograd) itd. V vodstvu je Branko Špalir.
V sklopu Jesenskih srečanj na Prevaljah je na drugem Duftovem spominskem turnirju v hitropoteznem šahu zmagal Ravenčan Danilo Peruš, ki zastopa ŠK Muto. Med 42 igralci je bil drugi Branko Špalir, tretji Vlado Čahuk (oba Slovenj Gradec), četrti Zdravko Burjak (Črna) in peti Janez Poberžnik (Dravograd).
Na Šmonovem memorialu 30. septembra je na hitropoteznem turnirju nastopilo 36 dvojic. Zmagala sta člana ZŠK Maribor: velemojster Georg Mohr in mojster FIDE Dani Vombek. Najboljša koroška šahista sta bila Slovenjgradčana Branko Špalir in Vlado Turičnik, ki sta si priigrala 5. mesto.
Ivo Mlakar
ZAHVALA
Vsako slovo je težko, najtežje pa je zadnje slovo od tistih, ki smo jih imeli radi, ki so bili vse življenje ali del življenja z nami. Nekateri se ob grobu poslavljamo od dragih pokojnikov s kratkim govorom, z molkom, s solzami, z rožami ... Težko je najti besede, ki bi izrazile vso bolečino, ki jo čutimo ob poslavljanju od dragega očeta ALOJZA RAČNIKA. Nekje globoko v sebi čutimo, da je njegov duh tik ob nas, da nas vidi, sliši, da čuti našo bolečino in da se tudi on z bolečino poslavlja od nas...
Iskrena hvala sodelavcem Mehanske obdelave Kovačnice, Akers valjev in Jeklarne za vsak stisk roke, za ustne in pisne besede sožalja, darovano cvetje, sveče in finančno pomoč ob teh težkih trenutkih slovesa.
Vsi njegovi
Informativni fužinar, št. 10, oktober 2007. Glasilo družb, nastalih iz Železarne Ravne. ISSN: C500-0572.
Založnik: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodrin, prof.
Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com.
Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Koroškem. Naklada: 1.970 izvodov.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
KADROVSKA GIBANJA V AVGUSTU
Konec avgusta 2007 je v ravenskem delu skupine SIJ -Slovenska industrija jekla, d. d., delalo 1.447 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 8. 2007 zaposlenih 1.086 oseb.
DRUŽBA	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
31. 8. 2007
METAL RAVNE	978
ŠERPA	155
STO	2
NOŽI RAVNE	198
ZIP CENTER	114
PETROL ENERGETIKA	133
RAVNE	95
ŠTORE	38
STYRIA VZMETI	231
TRANSKOR	47
T. K. RAVNE	2
KOROŠKI GASILSKI ZAVOD	14
EUREST	29
SISTEMSKA TEHNIKA	276
STROJI	137
Akers valji	83
SŽ-OPREMA RAVNE	134
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
V ravenskih družbah skupine SIJ - Slovenska industrija jekla so avgusta sklenili 8 delovnih razmerij: 3vMetalu Ravne (za določen čas), 4 v Nožih Ravne (podaljšanje pogodb za določen čas) ter 1 v ZIP centru (za določen čas).
Poročilo iz drugih družb: v Strojih so sklenili eno pogodbo za določen čas (usposabljanje na delu), tudi v Opremi Ravne imajo enega novega sodelavca za določen čas, v družbi Akers valji pa za nedoločen čas. V Transkorju in Sistemski tehniki so sklenili eno delovno razmerje za določen čas, medtem ko se je število za določen čas zaposlenih v Styrii Vzmeteh povečalo za 6.
Prekinitve delovnega razmerja
Do sprememb v skupini SIJ - Slovenska industrija jekla na Ravnah je avgusta prišlo v Nožih Ravne (4 prekinitve delovnega razmerja za določen čas), v Metalu Ravne (poročajo o naslednjih vzrokih za 10 odhodov:	sporazumna prekinitev pogodbe (3),
prerazporeditev v SIJ - Slovensko industrijo jekla (1), potek zaposlitve za določen čas (1) in upokojitev (5)) in v ZIP centru (upokojitev sodelavca in potek pogodbe o zaposlitvi za določen čas).
Avgustovsko dogajanje v drugih družbah: Trikrat je bilo prenehanje delovnega razmerja zabeleženo v Sistemski tehniki (sodelavcu je potekla zaposlitev za določen čas, dvema sodelavcema pa je delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov), v Strojih je sodelavcu potekla pogodba za določen čas, trije pa so odšli sporazumno; tudi podjetje Styria Vzmeti in Akers valje sta sporazumno zapustila po dva delavca. Vzrok za prenehanje delovnega razmerja v Eurestu je bila upokojitev.
Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij
povzela A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 138
Nagradna križanka št. 137; rešitev vodoravno:	PRESTOL,	ICA, RADIOAPARAT,
OMAR(K)A, RIGA, GA, SOLATA, ANA, TLA, IVI, LA, TRASER, KVIK, ASO, CA, AN, TOR, NA, DEREK, MIHEC, AMORALA, ALA, RAN, SN, TAR. Popravek in opravičilo: geslo »mesna priloga jedem« je napačno, pravilno je »kos pohištva«. Žreb je odločil, da knjige Mitja Šipka PESEM IN JEKLO prejmejo: Renata Požarnik (Metal Ravne), Marjeta Oder (Sistemska tehnika) in Janez Herman (Metal Ravne).
ČESTITAMO!
Nagradna križanka št. 138: Rešitev križanke pošljite (po interni pošti) do vključno 30.	10.
2007 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. V žrebanju lahko sodeluje vsakdo, a le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	100 M2	BOJAN NOVAK	AMERIŠKA PISATELJICA FERBER	VNETUIV PLIN CN	GRŠKI BOG VETRA	PRITRDIL- NICA	IZDELOVALCI VIOLIN IZ CREMONE	IF	BRALNE VSEBINE	ENAKI ČRKI	AVT. OZNAKA KRANJA
UREJENO ZAPOREDJE ČRK			E					VREDNOSTNI PAPIR KORALNI OTOK			
KDOR SE UKVARJA Z RADIOAMATERSTVOM			D								
IKO	JAPONSKE CITRE	OSEBA IZ MAHABHA-RATE MESTO V ITALIJI	N			OČE, ATA				KAR OGRAJUJE NEK PROSTOR	EKVATOR
KELTSKA RODOVNA SKUP- NOST	K		A		GLAVNI ŠTEVNIK	BREME VOZILA RAJKA CESTNIK					
OLGA IVANC	O		LEPO VEDENJE	DODATEK ČASOPISU SLAB PESNIK							
AVTOR, USTVA-; RJALEC	T						VOJAŠKO VOZILO	EDVARD VRAVNIK	RAJKO VODNIK SVITEK PAPIRJA		
IKRAVEC, ZRAST JAJČASTIH KRISTALOV	O					PRIMORSKO VINO NATRIJ					
	GLAVNO MESTO ITALIJE ALUMINIJ				DELI VIJAKOV RADIJ						
MESTO NA SLOVENSKI OBALI								LOČILO OZNAKA ZA UPORNOST			
REKA V FRANCIJI, LOIRE						OŽINA NA MALAKI					
Žreb bo med reševalce tokratne križanke razdelil tri majice, ki jih poklanja podjetje Metal Ravne.
IME IN PRIIMEK:..................................................................
PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: