LETO XVII GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED SREDA, 21. JANUAR 1987 ŠTEVILKA ~1 Predstavništvo v Beogradu Prav v zadnjih decembrskih dneh preteklega leta je bila podpisana pogodba, s katero smo uspešno zaključili večletna prizadevanja, kako razširiti poslovanje ter predvsem prodajo tudi izven republiških meja. S podpisom omenjene pogodbe smo kupili poslovne prostore v Beogradu, na ulici Kneza Miloša, kjer bo urejeno predstavništvo in del maloprodaje. Že več let ugotavljamo, še hujše pa se je pokazalo ob splošni krizi v gradbeništvu, da nam polovico Jugoslavije uhaja iz rok, da na nekdaj tržno zanimivo in močno območje Vojvodine, Srbije in Makedonije prodamo vsako leto manj, da smo na področju stavbnega pohištva prisotni več ali manj samo simbolično ter da se trend umikanja s trga nadaljuje. Eden od razlogov je sigurno ta, da ob pol manjših osebnih dohodkih v Srbiji in Makedoniji postajajo naši izdelki, ki so sorazmerno dragi, vse manj zanimivi, druga stvar pa je v tem, da tega tržišča nismo sistematično obdelovali ter se je tako konkurenca lahko širila. V času konjunkture se je še edini predstavnik za to območje moral kupcem skrivati, ker blaga ni bilo, sadaj pa je seveda situacija popolnoma nasprotna in z omenjeno potezo skušamo stanje vsaj normalizirati. Na območju Beograda smo že več let — vendar brezuspešno — iskali primerne prostore za razširitev maloprodajne mreže, vendar so bile vse lokacije ob prvih razgovorih dosegljive, kasneje pa se je izkazalo, da stojimo pred nerešljivimi težavami. Delno smo se rešitvi približali z najemom skladiščnega prostora skupaj s KLI Logatec v Boljevcih, 30 km izven Beograda, vendar je lokacija kot maloprodajna točka dokaj neprimerna, v slepem kotu, skratka odmaknjena je od koncentriranih potrošnikov. Novo predstavništvo moramo urediti čimbolj lepo in funkcionalno, saj je to ena najvažnejših in najlepših ulic v samem centru Beograda. Poleg predstavništva bo urejen tudi razstavno prodajni prostor, v kletnih prostorih pa bo priročno skladišče predvsem za pohištvo. Predstavništvo bomo morali tudi kadrovsko povečati, saj je dosedanje območje občutno preveliko, zaradi zanimive lokacije pa pričakujemo poleg povečane aktivnosti na terenu tudi živah- nejše poslovanje na samem sedežu predstavništva, saj ob sedanji zakonodaji vse poti vodijo v Beograd. S priročnim skladiščem želimo poleg maloprodaje rešiti tudi probleme povezave z dostavo malih količin pohištva za Beograd in okolico, ki nam sedaj povzročajo velike težave. Maloprodaja bi potekala po principu kataloške prodaje. Kupec si bo izbral blago na podlagi razstavljenih vzorcev, blago bo plačal na blagajni ali preko predračuna na žiro račun, dostava in montaža blaga pa bi se opravljala iz skladišča v Boljevcih. Promet, ki ga pričakujemo na ta način, bo vsekakor postopno rastel in opravičil vlaganja v prostore in kadre, še bolj pa je pomembno, da bomo na ta način približali blago kupcem in testirali tržišče tako z obstoječimi proizvodi kot tudi z novimi proizvodi. Danes ni dovolj, da imamo dobro proizvodnjo, da imamo kvalitetne iz- delke, nobeno blago se ne prodaja samo. Potrebno ga je ponujati in to ne akcijsko ali celo brezglavo, temveč sistematično. Potrebujemo informacije, ki so bistveni del našega znanja, saj le pravemu kupcu s pravim načinom lahko prodamo kvalitetnejši in vrednejši izdelek. V zadnjem času naš asortiman širimo z novimi proizvodi iz FILBA kot tudi z I nosilci in novimi vrati nasploh. Ti izdelki zahtevajo od nas drugačen pristop, drugačno razmišljanje in predstavništvo v Beogradu je samo prvi korak k temu. Prostori so sedaj še v surovem stanju in bo potrebno še nekaj časa, da se uredijo kot je potrebno za normalno funkcioniranje, vendar je pomembno, da so se večletni napori izplačali in da so vse možnosti, da bodo ti napori prispevali k še boljšemu poslovanju naše delovne organizacije. Kelbl TOZD Mojstrana Smelo smo zakorakali v novo leto in takoj na začetku resno pristopili k planskim zadolžitvam. S takim elanom in uspešnostjo kot v preteklem obdobju bomo uspeli realizirati plan tudi letos. Tako je Mojstrana po uspešni rekonstrukciji, ki je bila zaključena v letu 1985, končno prišla do normalnih delovnih pogojev za delo. Z novim programom masivnih vhodnih vrat so se odprle Mojstrani široke prodajne možnosti na tržišču. Z novimi vrati smo si postavili boljši izhodiščni in tržni položaj. Vrata so funkcionalnejša, bogatejša za kupca, za nas kot proizvajalca pa finančno interesantnej-ša. To smo že ugotovili v preteklem obdobju, ko smo se prvič pojavili na tržišču. Seveda pa tukaj prednjači tudi kvaliteta izdelave, s katero se lahko pohvalimo. Do tega pa ni moč priti kar čez noč, ampak je za to potrebno daljše obdobje uvajanja v proizvodnjo. Kaj so nam prinesli ukrepi za boljšo učinkovitost pri delu? V letu 1985 smo začeli ugotavljati, da nam delovna disciplina in pa produktivnost upadata, skratka učinkovitost pri delu je bila vse manjša. Posebno se je to odražalo v vse daljših glavnih in dodatnih odmorih, zamudah na delo in s tem seveda v vse manjši produktivnosti, katere padec je razviden iz naslednje tabele: TO Dos. plan. produkt. 84 dos. prod. 84 proti 83 dos. plan. produkt. 85 dos. produkt. 85 proti 84 Tomaž Godec 104,14 % 103,39 % 97,33 % 97,50 % Rečica 103,73 % 104,12 % 95,66 % 95,22 % Mojstrana 94,81 % 97,75 % 90,88 % 95,32 % Podnart 98,36 % 100,65 % 96,53 % 97,61 % Filbo DO LIP 102,59 % 102,93 % 97,72 % 96,19 % 96,61 % Torej res lahko vidimo, da planirana produktivnost v letu 1985 ni bila dosežena niti v eni temeljni organizaciji oziroma je bila za 3,39 % slabša kot v letu 1984. Prav zaradi takega padca produktivnost in ne nazadnje tudi zaradi slabše delovne discipline smo začeli razmišljati, kako zaposlene stimulirati za boljšo učinkovitost pri delu. V ta namen smo sprejeli ukrepe za boljšo učinkovitost pri delu, katere izvajamo od 1. februarja 1986 dalje in so tudi sestavni del meril za ugotavljanje delovnega prispevka v tekočem letu. Glede na to, da delamo z omenjenimi ukrepi že enajst mesecev, je prav, da pogledamo, kakšni so rezultati. Ugotoviti moramo, da so ugodni, saj se je izboljšala tako delovna disciplina kot produktivnost. Ker se delovna disciplina odraža tudi v večji produktivnosti, si oglejmo naslednjo tabelo: Dos. planir. Dos. produkt. 86 produkt. 86 proti 85 Tomaž Godec 102,10 103,51 Rečica 101,85 104,03 Mojstrana 102,75 109,04 Podnart 92,84 92,93 Filbo 107,60 115,68 DO LIP 102,07 104,32 Iz tabele vidimo, da je planirana produktivnost in primerjava na preteklo leto ugodna v vseh TO razen v Podnartu, kjer bo potrebno vložiti še veliko truda, da se tudi v tej TO ujame utrip LIP-a. Podatki za TO Filbo pa so nerealni, saj je visoka produktivnost odraz ne le večjega dela, ampak tudi neplaniranega nadurnega dela. Mislim, da smo s takim rezultatom lahko zadovoljni in da lahko zapišemo, da so sprejeti ukrepi dosegli svoj namen. Vsi zaposleni pa predpisanih ukrepov nismo dosledno spoštovali. Po TOZD je bilo prijavljeno naslednjo število kršiteljev: v TO Tomaž Godec 346, v TO Rečica 218, v TO Mojstrana 104, v TO Podnart 129, v TO Filbo 44 in v DSSS 14. Sicer pa število kršiteljev sploh ni pomembno, važno je le to, da se je izboljšala delovna disciplina in pa produktivnost ter da bo tak trend naraščanja tudi v letu 1987. Poleg tega pa bi morali v tem letu posvetiti veliko več pozornosti kontroli kvalitete. Debelak ---------------- N Nov delovni čas Z novim, 1987. letom je naša delovna organizacija začela tudi z novim, 40-urnim delovnim časom. V Glasilu smo že pisali o vseh aktivnostih, ki jih je bilo treba pred koncem preteklega leta še opraviti. Uspelo nam je in na ustreznih samoupravnih organih smo v vseh TOZD in DSSS sprejeli vse potrebne spremembe in dopolnitve svojih samoupravnih splošnih aktov, tako da smo s prvim delovnim dnem letošnjega leta lahko pričeli z novim delovnim časom. Delovni čas se sedaj prične v vseh TOZD in tudi v DSSS ob 6.00 uri in konča ob 14.00 uri, ostale delovne izmene pa se prilagodijo temu koncu oz. začetku delavnika. Iz delovnega koledarja, ki smo ga sprejeli, izhaja, da bomo prosti vse sobote v letu, le 7. februarja bomo imeli kolektivni dopust, ker bi sicer v tem mesecu imeli le 20 delovnih dni. Zavedati se moramo, da bo treba v sicer krajšem, to je 40-urnem tednu opraviti najmanj toliko oz. več dela kot smo ga opravili v preteklem letu v 42 urah in to bi nam moralo biti vodilo v tem letu. Kunej v____________________________________________ Garažna vrata so pripravljena za odpremo Kratek povzetek seminarja Delavska univerza »Cene Štupar« Ljubljana je v dneh od 16. do 19. decembra 1986 organizirala seminar za dopolnilno izobraževanje tajnic in vodij pisarn. Udeležba je bila večja kot so pričakovali, saj se nas je zbralo 60 iz posameznih delovnih organizacij iz vse Slovenije. Na kratko vas bom seznanila z vsebino seminarja. Prvi dan nam je prof. Vida Varga govorila o vplivih medčloveških odnosov na uspešnost pri delu. Vemo, da so za uspešnost pri našem delu potrebne naslednje tri značilnosti, in sicer: 1. Kaj moram vedeti o ljudeh, ki so naši poslovni partnerji? 2. Kaj moram vedeti o sebi — tajnici? 3. Kdaj in zakaj pride do konflikta na mojem delovnem mestu? Prišle smo do ugotovitev, da so pri vseh pomembne psihološke, emocionalne in druge značilnosti. Če poznamo metode dela s strankami in direktorjem, si ohranjamo moč, zdravje in mladost. V tezah vplivov medsebojnih odnosov na uspešnost pri delu tov. Varga navaja, — da je eno najpomembnejših znanj ustvarjalno sodelovanje in povezovanje delavcev; — da poznavanje zakonitosti dinamike vodenja posameznih članov delovne organizacije in dinamike odnosov do vodje pomembno prispeva k uspešnosti vodenja in razreševanja problemov, ki se pojavljajo v delovni organizaciji; — da je materialna proizvodnja posledica in vzrok dobrih medčloveških odnosov, seveda ob dobri organizaciji lastnega dela in dela sodelavcev; — da je bistvena kvaliteta medčloveških odnosov samoupravno vodenje in omogoča osnovne pogoje za humanost, neodtujljivost, ustvarjalnost, spontanost; — da je zaslužek samo eden od mnogih elementov med potrebami, ki jih človek mora zadovoljiti pri delu; — da navadno zanemarjamo zadovoljevanje drugih potreb, ki jih človek mora zadovoljevati pri svojem delu, in sicer potreba po priznanju, po potrjevanju, potreba po upoštevanju človekove osebnosti in njegove vrednosti, potreba po pripadnosti in neodvisnosti, potreba po osebnosti in njegove vrednosti; — da kolikor bolj znamo delovno pripravMhost ^rodbuj ati in usmerjati v delovno aktivnost, toliko bolj se veča strokovno-de-lovna sposobnost in odzivnost delavca; — da ne moremo pričakovati premikov v družbi od človeka, ki ga pehamo v pasivno uresničevanje naročil. V naslednji temi nam je Martin Poček, dipl. pravnik govoril o organizaciji in pripravi dela za samoupravne organe. Navedel nam je nekaj primerov urejanja samoupravnih splošnih aktov. Seveda ima vsaka delovna organizacija svoj sistem urejanja in tudi za to usposobljene službe. Drugi dan nam je Bogdan Filipič, dipl. ing. predaval o avtomatizaciji pisarniškega poslovanja oziroma o uporabi računalnikov v administraciji. Seznanil nas je z osnovnimi pojmi računalnika, z njegovimi osnovnimi komponentami in pa s funkcijami, ki bi prišle v poštev pri avtomatizaciji pisarniškega poslovanja. Povedal nam je tudi kakšne so prednosti računalnika pred človekom in kakšne so prednosti človeka pred računalnikom. Iz povzetka ugotovimo, da je človek sposobnejši v mišljenju, sklepanju, odkrivanju novega, računalnik pa pri računanju in manipuliranju s podatki. Nato smo prešli na princip urejanja teksta z računalnikom. Pri tem smo imele na razpolago računalnike Partner, kjer smo ob pomoči tov. Filipiča izvedle po tem programu možnosti učinkovitega popravljanja in shranjevanje teksta, urejanja teksta, premikanja po tekstu, vstavljanje teksta, poravnavanje desnega roba, iskanje niza teksta in zamenjavo z drugim nizom. Po zanimivem predavanju o uporabi računalnika v administraciji smo popoldan preživele v družbi tov. Klare Kos, ki nam je prikazala različne načine aranžiranja z ikebano. Tretji dan nam je prof. Vida Varga govorila o motivaciji za delo. Pri tem je poudarila, da so pri delu z ljudmi znana načela aktivnosti, usmerjenosti, racio-ojftičnosti. Člo-;i dru-z okolja, v ka- Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (23. 12. 1986) 1. V javno obravnavo je dal predlog meril za leto 1987. 2. Sprejel je ugotovitveni sklep, da so bile smernice za plan obravnavane na zborih delavcev in sprejete na DS TO brez pripomb. 3. Ugotovil je, da je bila sprememba pravilnika o delovnem času obravnavana na zborih delavcev v TO, zato je sprejel spremenjen 1. člen navedenega pravilnika. 4. Sprememba pravilnika o delovnih razmerjih in predlog delovnega koledarja sta bila sprejeta na zborih vseh TO in DSSS, zato jih DS potrjuje. 5. Ker je bilo potrebno s prehodom na 40-urni tednik opraviti korekcijo normativov, je DS DO ugotovil, da so bile v TO opravljene korekcije povprečno 5 %. 6. DS DO je sprejel predlog za zvišanje vrednosti točke s 4,— na 5,60 din s 1. 1. 1987. 7. Sprejel je sklep o veljavnosti ocen v TO Rečica, TO Filbo in DSSS. 8. Sprejel je predlog prejemkov in dodatkov za leto 1987. 9. Potrdil je spremembo za obračun inozemskih dnevnic, kadar gre za prenočevanje. 10. Ugotovil je, da so DS DO sprejeli povečanje zavarovalne premije (400 din), v TO Rečica 500 din. 11. Sprejel je sklep, da se s 1.12.1986 zviša nadomestilo za topli obrok na 380 din. 12. Strinjal se je s podpisom aneksa k SaS o združevanju sredstev za rekonstrukcijo in modernizacijo skladišča hlodovine v Roža-jih, katere investitor je Jelovica Škofja Loka. 13. Imenoval je delegata za splošno združenje lesarstva za obd. 1987—1991 tov. Franca Bajta, za namestnika pa Jožeta Kastelica. Delavski svet TO Podnart (9. 12. 1986) 1. Obravnaval in sprejel je korigirane normative zaradi prehoda na 40-urni delovni teden v predloženi obliki. 2. Obravnaval in sprejel je obrambni načrt in imenoval člane NZ in CZ. 3. Potrdil je nov cenik storitev z veljavnostjo od 10. 12. 1986 dalje. 4. V komisijo za popis gotovine in vrednotnic je imenoval Kor-dež Matevža, Cerne Marjeto in Franc Borisa. 5. TVD Partizan Ljubno je za izdelavo hišice na smučarskem terenu odobril nabavo 20 m2 oblog s/j, III. kv. in 30.000 din popusta od skupne vrednosti materiala. 6. Planinskemu društvu Radovljica je odobril nakup 1 m3 oblog s/j, 16 mm, lil. kv. in 30.000 din popusta od skupne vrednosti materiala. 7. Potrdil je normativ za paleto 71 x 101, z veljavnostjo od 1. 1. 1987. Delavski svet TO Mojstrana (8. 12. 1986) 1. Potrdil je povečanje cen uslug v skladu s pravilnikom o oblikovanju cen in storitev. Veljati pričnejo od 10. 12. 1986 dalje. 2. Imenoval je člane inventurne komisije za popis nedovršene proizvodnje, blagajne in drobnega inventarja v uporabi: Matjaž Jožeta za predsednika ter Orejaš Mojco in Kopavnik Alojza za člana. 3. Potrdil je nabavo mehanične lopate LM 200 ter nabavo 3 kom premičnic P-2. 4. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval nove ocenitve za dela in naloge: »embaler garažnih in MV vrat« 144 točk, »monter okovja« 150 točk. 5. Potrdil je poročilo inventurne komisije TO Mojstrana z ugotovitvijo,'da stanje zalog materialov pri kooperantih ustreza stanju po materialnih karticah. Delavski svet TO Mojstrana (19. 12. 1986) 1. Potrdil je nove korekcije normativov za TO Mojstrana. 2. Potrdil je nabavo naprave za zarez za pločevino ter obračalne naprave za formatno obrezovalko. Direktor naše DO ponovno delegat v gospodarski zbornici Jugoslavije Splošno združenje lesarstva nas je obvestilo, da je tov. Franc Bajt, direktor naše DO ponovno izvoljen za delegata vseh OZD lesarstva Slovenije v skupščini Splošnega združenja gozdarstva in industrije za predelavo lesa Gospodarske zbornice Jugoslavije za 4-letno mandatno obdobje: od 1987 do 1991. leta. Ker je bil tov. Bajt že v prejšnjem mandatu delegat v skupščini Splošnega združenja lesarstva in gozdarstva Jugoslavije, smo ga povprašali o delu te skupščine v preteklosti in v prihodnjem mandatnem obdobju. Konec preteklega leta se je na osnovi novega zakona o združevanju gospodarskih organizacij v Gospodarsko zbornico Jugoslavije spremenilo tudi naše združenje. Doslej smo bili v združenju Gospodarske zbornice Jugoslavije lesarji, gozdarji in papimičarji, po novem pa bomo v skupnem združenju samo lesarji in gozdarji, papimičarji pa so se vključili v združenje grafičarjev. Skupščina je imela v prejšnjem mandatnem obdobju (od leta 1981 do 1986) 19 sej, na katerih je razpravljala o številnih vprašanjih in problemih v gozdarstvu, lesarstvu in papimištvu in o teh problemih sprejemala stališča, priporočila in zaključke za OZD, članice združenja, za organe federacije in druga telesa Gospodarske zbornice Jugoslavije. V novem mandatu bo dan zagotovo velik poudarek stanju v lesni industriji in gozdarstvu, panogi, ki ustvari v Jugoslaviji velik devizni neto priliv, in integraciji posameznih interesov našega gospodarstva v enotnem jugoslovanskem trgu ter strateškim problemom razvoja lesne predelave in revitalizacije gozdov v Jugoslaviji. terem živi. En sam motiv ne vpliva na nobeno človekovo aktivnost, marveč vrsta znanih in neznanih motivov. Med človekove potrebe štejemo ekonomsko varnost, biološke-fiziološke motive, socialno in psihološko varnost. Pri tem ugotovimo, da kolikor ugodnejši so pogoji za zadovoljevanje človekovih potreb pri delu, s toliko večjim poletom in zadovoljstvom delo opravlja. Prof. Gizela Perc nam o poslovni korespondenci in strukturi in stilu dopisa ni povedala nič npvega. Pri poslovni korespondenci moramo vedeti, da so glavna načela: čistost dopisa, jasnost, jedrnatost, preudarnost, pestrost, sistematičnost, natančnost in ekonomičnost. Vladimir Kočevar, dipl. psih. nam je povedal nekaj o vodenju in arhiviranju evidenc v pisarniškem poslovanju in o sodobni organizaciji dela v pisarniškem poslovanju. Pri tem delu poznamo pet sistemov razvrščanja, in sicer: abecednik, geografski, številčni, kronološki in vsebinski. Načela sodobne organizacije dela v pisarniškem poslovanju so: — selektivnost, preglednost, zanesljivost, zamenljivost, enostavnost, ekspeditivnost, ekonomičnost in tajnost. Organizacijo pisarniškega poslovanja moramo imeti tako prilagojeno, da zlah’ka obvladamo ves pisni material, da vemo kaj imamo, kje je to, kar imamo, in da vsak delavec, seveda v skladu s pooblastilom, lahko najde, kar potrebuje. Zadnji dan smo od prof. Vide Varga izvedele, kakšen mora biti oseben in delovni lik tajnice in o slovenskem jeziku v poslovnem spisju. Tajnica kot delovni lik mora biti prijazna, dostopna, a dostojanstvena, delovna, natančna, sistematična, samozavestna, strpna, okretna. Kot osebni lik pa mora biti urejena (urejenost pričeske, obraza, rok, oblačenja). Uspešno poslovanje je v veliki meri odvisno od pisnega dogovarjanja. Vsak dan lahko beremo dopise z oporečno slovenščino, zato je vsak izmed nas dolžan, da posveti lepemu jeziku in oblikovanju spisa več pozornosti. Mag. Jože Trček, dipl. psih. in fil. nam je kot zadnji predavatelj na seminarju govoril o pomenu prvih stikov in prvih vtisov z gosti, do katerih moramo biti nasmejane, ustrežljive, dostopne in seveda, temelj vljudnosti je takojšnja pozornost. Seminar je bil organiziran z namenom, da si dopolnimo svoje dosedanje znanje, seznanile pa smo se tudi z nekaterimi novostmi. Poslovni partner, ki ima razne možnosti pri iskanju in navezovanju poslovnih stikov se na obisku v delovni organizaciji najprej sreča s tajnico, ki mu s svojim dostopom, okretnostjo in poslovno odzivnostjo v nekaj sekundah odgovori na vprašanje, v kakšno delovno organizacijo je prišel. Anki Aktualne spremembe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja 1. Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je sprejela skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 22. 10. 1986. S tem pravilnikom je kot z zadnjim splošnim aktom zaokrožena normativna urejenost sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. V zvezi z navedenim sklepom skupščine skupnosti je bilo na pobudo skupnosti sklicanih več usklajevalnih sestankov s predstavniki vseh zainteresiranih družbenih dejavnikov. Glede na to, da so se sporna vprašanja nanašala predvsem na sestavo in delo invalidskih komisij, na vlogo organizacij združenega dela v postopku uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja ter na vlogo zavodov za usposabljanje invalidnih oseb pri ocenjevanju preostale delovne zmožnosti, so bila oblikovana naslednja stališča in predlogi: — V sestavo invalidske komisije mora biti kot član vključen tudi ustrezen strokovnjak s področja varstva pri delu ali organizacije dela — če se ugotavlja preostala delovna zmožnost zavarovanca, mora biti na sejo senata invalidske komisije vabljen tudi predstavnik organizacije združenega dela, hkrati pa se ji naj omogoči tudi varstvo pravic v tistih primerih, v katerih se ji v zvezi z uveljavljeno pravico zavarovanca nalagajo določene obveznosti — kadar invalidska komisija ugotovi invalidnost in preostalo delovno zmožnost, mora navesti tudi konkretna dela in naloge v organizaciji, ki bi jih zavarovanec glede na ugotovljeno preostalo delovno-zmožnost lahko opravljal — v pravilniku je treba natančneje opredeliti tudi vlogo zavodov za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. S predlaganimi dopolnitvami je bilo tako zadoščeno zahtevam iz javne razprave, vloga organizacij združenega dela kot tudi zavodov za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb v postopku uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja pa je tako zadovoljivo opredeljena, glede na predlagano sestavo in način dela invalidskih komisij pa je zagotovljena ne le zdravstvena, temveč kompleksna ocena zavarovančeve preostale delovne zmožnosti. 2. Polna tri leta so že minila, odkar uporabljamo novi zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zvezni zakon je v tem času doživel dve spremembi in dopolnitvi, statut skupnosti je bil prvič dopolnjen konec lanskega leta. Mnogi so še vedno prepričani, da so pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine v naši republiki bistveno strožji od pogojev, ki veljajo v drugih republikah in pokrajinah. To seveda ni res. Pravica do starostne pokojnine je temeljna pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pogoje za njeno pridobitev določa zvezni zakon enotno za območje vse države, zato ugodnejših pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine v eni ali drugi skupnosti ni. To velja za tiste osebe, ki so imele lastnost zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 1. januarju 1966. Pri oblikovanju pokojninske osnove je največ vprašanj v zvezi s spremembo 21. člena statuta skupnosti, uveljavljeno v začetku letošnjega leta. Gre za način vštevanja osebnega dohodka, doseženega za delo preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo. Že do sedaj se je osebni dohodek, izplačan za delo preko polnega delovnega časa štel v pokojninsko osnovo, če se je delo po zakonu štelo kot poseben delovni pogoj in je bil kot tako opredeljeno tudi v samoupravnem splošnem aktu delovne organizacije. Upošteval se je tako, da se je preračunaval na polni delovni čas. S spremembo statuta, uveljavljeno v začetku letošnjega leta se je dotedanji način upoštevanja osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa spremenil. Tako doseženi osebni dohodek se ne preračunava več skupaj z osebnim dohodkom za redni delovni čas na polni delovni čas, temveč se v celoti prišteje k osebnemu dohodku, doseženemu za redni delovni čas. V zvezi z izračunavanjem pokojninske osnove se še vedno postavljajo vprašanja, povezana z najprimernejšim datumom upokojitve. Dejstvo je, da datum prenehanja delovnega razmerja vpliva na to, katero leto se bo štelo kot zadnje leto zavarovanca. To pa neposredno vpliva na valorizacijske količnike, ki jih bo skupnost upoštevala pri izračunu pokojninske osnove. Osebni dohodki, ki jih je zavarovanec dosegel v določenem obdobju pred upokojitvijo, na podlagi katerih določimo pokojninsko osnovo in od nje odmerimo pokojnino, se v prehodnem obdobju, ki bo trajalo do konca leta 1986, preračunavajo na vrednost predzadnjega leta dela. Tak način izračunavanja pokojninske osnove ima v pogojih visoke rasti OD zaposlenih izredno neugodne posledice za raven pokojnin novih upokojencev in povzroča izrazite razlike med pokojninami, uveljavljenimi v različnih časovnih razdobjih. Čimvišji je porast OD vseh zaposlenih na območju posamezne republike v zadnjem letu upokojenca, tembolj neugodno je zanj in obratno. Teh razlik med pokojninami, uveljavljenimi v različnih obdobjih ne bo več, ko se bo začelo preračunavanje osebnih dohodkov pri izračunu pokojninske osnove na vrednost zadnjega leta dela. S takim načinom se bo v celoti pričela v letu 1990. Do tedaj pa bo vsako leto, začenši z letom 1987 potekal postopen prehod na novi način izračunavanja pokojninske osnove. 3 3. Problematika odmere nadomestil delovnim invalidom S sprejetjem statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta SPIZ v SR Sloveniji, ki velja in se uporablja od 29. 3. 1986, so organizacije združenega dela za pri njih zaposlene delovne invalide dolžne odmerjati in izplačevati ustrezna denarna nadomestila. Tako je OZD dolžna odmeriti in izplačevati nadomestilo OD: — za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije — zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in — zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu Sredstva, potrebna za izplačilo teh nadomestil na zahtevek organizacije povrne skupnost po preteku trimesečja, če ni drugače dogovorjeno. Sprejete pa so tudi spremembe in dopolnitve glede odmere nadomestil, in sicer v tem, da je vgrajen sistem medletne valorizacije oziroma odmere nadomestila od 29. 3. 1986 dalje. a) Nadomestilo OD za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije Pravico do nadomestila OD za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije ima delovni invalid, ki je pridobil pravico do prekvalifikacije oz. dokvalifikacije. — osnova za odmero nadomestila OD za čas prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije je povprečni mesečni OD, ki ga je delovni invalid prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti — nadomestilo se odmeri vedno v višini 100 % ugotovljene osnove — usklajuje se enako, kot je določeno za usklajevanje pokojnin b) Nadomestilo osebnega dohodka zaradi dela s skrajšanim delovnim časom Pravico do nadomestila OD zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ima delovni invalid II. kategorije invalidnosti, ki na podlagi uveljavljene pravice do zaposlitve oziroma do prerazporeditve s skrajšanim delovnim časom opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo tolikšen delovni čas, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. — osnova za odmero nadomestila OD je OD, ki ga zavarovanec — delovni invalid II. kategorije dobiva za krajši delovni čas od polnega — nadomestilo se odmeri v višini razlike med OD, ki ga dobiva za krajši delovni čas od polnega in OD, ki bi ga dobival, če bi ista dela in naloge opravljal poln delovni čas — usklajuje se enako, kot se v tem času usklajujejo akontacije OD v temeljni organizaciji združenega dela, kjer je delovni invalid v delovnem razmerju. c) Nadomestilo zaradi manjšega OD na drugem ustreznem delu Pravico do nadomestila ima delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi uveljavljene pravice do razporeditve na drugo ustrezno delo oziroma do ustrezne zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo, na katerem prejema manjši OD, kot ga je prejemal za delo, na katero je bil razporejen in ga je opravljal pred nastankom invalidnosti. — osnova je OD, ki ga je zavarovanec — delovni invalid prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti v primerjavi z OD, ki ga prejema za delo na drugem ustreznem delu — nadomestilo se odmeri v višini razlike med OD, ki ga je prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in OD, ki ga prejema za delo na drugem ustreznem delu, s tem da se osebni dohodek, ki ga je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, vedno uskladi na leto, za katero se odmerja nadomestilo, in sicer v skladu s porastom OD v tisti TO, v kateri je bil delovni invalid ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju. TOZD Tomaž Godec — upravljalec stiskalnice Naloga, ki mi jo je naložil uredniški odbor, naj v rubriki Naši ljudje napravim intervju in predstavim enega od zaposlenih v TOZD Trgovina, je izgledala mnogo lažja kot se je izkazalo kasneje. Vsak je imel že pripravljen odgovor, ki je bil pri vseh približno enak, in sicer: »Zakaj pa ravno jaz, oh jaz pa že ne, naj bo nekdo drug itd.« Na koncu smo izbrskali skupinsko fotografijo ženskega dela trgovine in porodila se mi je ideja: »Zakaj pa ne bi bilo tokrat malo drugače, pa naj bo še skupinska predstavitev!« Samo slika je takorekoč zgodovinska, stara nekaj let, saj ozadja »garaže v paketu« z zgraditvijo nove skladiščne hale ni več. In še v nečem je fotografija pomembna, saj zaradi obratovalnega časa in dela v turnusih je zelo malo verjetno, da bi se še kdaj lahko slikale skupaj. Prav to pa je tudi problem, ki močno teži vse zaposlene v trgovini, saj je treba delati, posebno v času dopustov ali povečanega obiska večkrat na teden po cel dan: zjutraj greš, ko je še trda tema, vračaš se po temi domov, za teboj je tudi 14 ur odsotnosti, potem pa je doma potrebno narediti še vsa tista dela, ki tako ali tako počakajo žensko roko. Zato je prostega časa za razvedrilo zelo malo. Tudi kakšen hobi si je težko privoščiti, saj neredno delo tega ne dopušča. Včasih je čas za kakšno knjigo, za kaj večjega pa je potrebno počakati na nedeljo ali na dopust. Najtežje je takrat, kadar je tudi delovni dan težak dan, ko si bil dežuren strelovod za najrazličnejše očitke, za katere si toliko kriv kot za lepo ali grdo vreme. Saj ne dražimo v trgovini in če blago ni narejeno, tudi ne moremo nič, pa če je sneg in ni dostave prav takrat, ko bi kupec želel, pa zakaj so obloge preširoke ali preozke, pa preveč grčaste, čeprav vemo, da smreke brez vej ni, in tako naprej. Vendar mora obvezno v vsakem trenutku veljati zlato pravilo, da je kupec kralj, potrebno je veliko samozadrževanja, pokazati prijazen obraz in poskušati stvari pojasniti in opravičiti, čeprav nisi zanje kriv. Vendar je takih dni na srečo malo, saj je večina strank z našim poslovanjem zadovoljna, kar navsezadnje kaže tudi dobro doseganje plana in to, da imamo kupce tudi z zelo širokega območja. Kljub temu pa je često prisoten občutek, da se dobro delo premalo ceni, da vsi drugi lahko razpolagajo s teboj, samo sam imaš na to zelo malo vpliva. Da vse skupaj le ne bo izpadlo preveč črno, je potrebno poveda- Sodelavke iz poslovalnice Rečica: Marinka Cesar, Katarina Slivnik, Metka Por, Vesna Cerkovnik, Metka Poljanec in Marija Gričar ti, da se z zadnjimi odločitvami vseeno stanje spreminja na bolje, da bo z izgraditvijo prostorov v Bobnu tudi maloprodaja dobila primeren prodajni in razstavni prostor in da bo ta, peta selitev tudi resnično zadnja. Ko se bo uredil še status trgovine, ko bomo ugotovili, da je maloprodaja samo del prodaje in most med kupcem in proizvodnjo, bo tudi zadovoljstvo nad uspešno opravljenim delom večja. Kot je bilo že na začetku napisano, sem skušal v članku predstaviti del zaposlenih v trgovini, ne skozi osebne podatke, kdaj je kdo rojen, poročen, velik in težek, ampak skozi razmišljanja o vsakdanjem delu, o veselju in problemih, ki so lahko prvi trenutek samo moji ali tvoji, kasneje pa so to mozaik, kamenček v sliki, kakršno DO LIP Bled kaže na zunaj. Tako je pričujoči zapis oziroma skupinska fotografija samo delček velike skupinske fotografije celega kolektiva. Saj se med seboj poznamo, kako nam je ime in kako izgledamo, resnično pa se spoznamo šele takrat, kadar poznamo tudi delo in občutke sodelavca in ko to poskušamo tudi razumeti. Kelbl Kupili smo štiri nova stanovanja v Lescah Zazidalni načrt Center Lesce predstavlja novo urbanistično območje, katerega glavne značilnosti so: — družbeno usmerjena stanovanjska gradnja okrog obstoječega družbenega centra, šole, vrtca — centralne funkcije (avtobus, železniška postaja, pošta, trgovine, gostinstvo, turizem, servisne dejavnosti) razporejene med železniško progo in Alpsko cesto — nova individualna gradnja, ki izpopolnjuje prazen prostor za trgovino Merkur in del obrobja naselja — staro naselbinsko jedro ohranja svoje značilnosti, pridobi pa nove možnosti za razvoj. V prvi fazi so bili zgrajeni trije stanovanjski bloki: Bl, B 2 in B 3 s pripadajočo primarno in sekundarno komunalno opremo. Objekt Bl in B 2 je zgradil SGP Gorenje Radovljica, objekt B 3 in komunalne naprave pa DO SCT Ljubljana. Stanovanjske objekte so pričeli graditi oktobra 1985, dograjeni pa so bili decembra 1986. V teh objektih je 106 stanovanj, struktura pa je razvidna iz naslednje tabele: vrsta stanovanj a/ob jekt B 1 B 2 B 3 Skupaj % garsonjera 7 7 x 6 20 18,9 1-sobno 12 10 11 33 31,1 2-sobno 14 14 13 41 38,7 3-sobno 4 4 4 12 11,3 37 35 34 106 Za vsa ta stanovanja pa je v bloku B 3 v kletni etaži zgrajeno tudi zaklonišče. Že pred pričetkom gradnje je bila določena izhodiščna cena za m2 stanovanja, katera pa se je pred zaključkom gradnje povečala za 9,76 %, tako da je končna cena 195.076,— din za m2 stanovanjske površine, celotna investicijska vrednost pa je veljala 1,179 milijarde din. Svečana predaja stanovanj novim stanovalcem je bila v soboto, 27. 12. 1986. Struktura kupcev je naslednja: — delovne organizacije 55 stanovanj — etažni kupci 20 stanovanj — solidarnostna stanovanja 26 stanovanj — SPIZ 4 stanovanja — delavci, zaposl. pri zasebnikih 1 stanovanje Seznam kupcev — delovnih organizacij je naslednji: Veriga Lesce 16 stanovanj, Elan Begunje 10, LIP Bled 4, Merkur Lesce 3, ZG Ljubljana 3, Žito Lesce 2, Špecerija Bled 2, GG Bled 2, Iskra Otoče 2, KG Radovljica 2, HTP Bled 2, Železarna Jesenice 1, Merkur Kranj 1, Živila Kranj 1, LB Kranj 1, Gorenje Radovljica 1, Sukno Zapuže 1, UNZ Kranj 1 stanovanje. Torej jehaša DO kupila štiri stanovanja z 214 m2 stanovanjske površine v vrednosti 41,166.409,— din. Struktura finansiranja je naslednja: 50,5 % lastna sredstva, 25,2 % združena sredstva pri SSS Radovljica, 24,2 % odobreno posojilo pri SSS. Lastno udeležbo pa moramo zmanjšati še za 12,8 milijona din, kar so nam odobrile kredite DO, v katerih so zaposleni zakonci, tako da znaša dejansko sedanja lastna udeležba le 28 %. Stanovanja v Lescah smo dodelili: — Vidi Bele iz TO Podnart (3-sobno, 80 m2) — Tatjani Jutriša iz TO Rečica (2-sobno, 54 m2) — Mari Gojkovič iz TO Rečica (1-sobno, 38 m2) — Bojani Pančur iz TO Rečica (1-sobno, 42 m2) Ker pa sta Beletova in Gojkovičeva s preselitvijo v novo stanovanje izpraznili garsonjeri in ker je ena delavka prekinila delovno razmerje, bo z zasedbo le-teh rešen še stanovanjski problem Šefika Hadžiča in Dušanke Jovanove iz TO Podnart ter Silva Muzge iz TO Rečica. Na ta način smo prednostno lestvico prosilcev za stanovanja kar precej skrčili. Debelak Tekmovanje za športnika LIP-a 1986 V okviru tekmovanja za izbor športnika in športnice LIP-a za leto 1986 smo izvedli oziroma se udeležili naslednjih prireditev: — 12.1. Pohod v Dražgoše — 18.1. Prvenstvo LIP v sankanju — 2.2. Prvenstvo LIP v smučarskih tekih — 9.2. Prvenstvo LIP v veleslalomu — 22. 2. Pohod na Stol — 1. 3. Zimska lesariada — 2. 3. Obe. sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih — 8. 3. Zimske igre SOZD GLG — 16. 3. Obč. sind, prvenstvo v veleslalomu — 23. 3. Pohod na Porezen — 7. 4. Kegljanje borbene partije — 22. 4. Obč. sindikalno prvenstvo v odbojki Prvenstvo LIP v odbojki — 17.5. Obč. sind, prvenstvo v streljanju — 24.5. Letne igre SOZD GLG — 8. 6. Pohod na Dobrčo Obč. sind, prvenstvo v malem nogometu — 21.6. Pohod na Komarčo — 22. 6. Prvenstvo LIP v malem nogometu — 29.6. Prvenstvo LIP v streljanju — 19.7. Pohod na Viševnik — 16. 8. Pohod Vogel — Črna prst — 29. 8. Obč. sind, prvenstvo v plavanju — 20.9. Pohod na Jalovec — 5. 10. Pohod na Begunjščico — 11. 10. Pohod skozi Pokljuško luknjo — 18. 10. Obč. sind, prvenstvo v namiznem tenisu — 25. 10. Pohod na Kofce — 2. 11. Prvenstvo LIP v kegljanju — 29. 10. Obč. sind, prvenstvo v kegljanju — 30. 11. Pohod na Kriško goro — 7. 12. Prvenstvo LIP v namiznem tenisu — 13. 12. Pohod na Vršič — 14. 12. Prvenstvo LIP v šahu — 27. 12. Pohod na Vogar Vseh navedenih prireditev se je udeležilo 54 žensk in 182 moških ali skupno 236 delavcev naše DO, kar je približno enako število udeležencev kakor leto prej (v letu 1985—253 udeležencev). Pregled po temeljnih organizacijah je naslednji: ^ Tabela št. 1 SODELOVANJE V TEKMOVANJU ZA ŠPORTNIKA LIP-a v letu 1986 TOZD M Ž % od št. zaposlenih Tomaž Godec 45 11 13,08 % Rečica 41 12 17,4 % Mojstrana 21 9 37,5 % Podnart 16 4 24,6 % Filbo 35 5 35,7 % Trgovina 1 — 3,8 % DSSS 23 13 34,6 % LIP Skupaj 182 54 20,7 % Če pa si pogledamo sodelovanje na prvenstvih, ki jih organizira svet za šport in rekreacijo, pa je slika nekoliko drugačna Športnik LIP-a Bled V tej razvrstitvi je udeleženo 182 delavcev. Ogledali si bomo samo prvih dvajset. Razvrstitev od 22. do 182. mesta bo možno videti na oglasnih deskah po posameznih TOZD. Rezultati 1 točk 1. Zalokar Zdravko DSSS 138 2. Dolenc Matjaž Rečica 135 3. Rakuš Mirko DSSS 119 4. Ažman Stanko Rečica 117 5. Kotnik Franci Rečica 88 6. Pikon Janez Tomaž Godec 81 7. Malej Janez Filbo 72 8. Krivic Devad Rečica 58 9. Lapajne Mirko 10. Fujs Stefan, ml. Filbo Tomaž Godec 57 53 11. Teraž Mirko Mojstrana 49 12. Lapajne Franc Tomaž Godec 47 13. Justin Janko Rečica 45 14. Fajfar Janez Rečica 43 15. Kosmač Janez Rečica 36 16.—17. Cerkovnik Anton Filbo 35 16,—17. Mencinger Viki Tomaž Godec 35 18,—21. Debelak Peter DSSS 34 Kastelic Jože Rečica 34 Lipnik Jože DSSS 34 Mencinger Anton Tomaž Godec 34 Športnica LIP-a Bled V tej razvrstitvi je udeleženih 54 žensk. Rezultati točk 1. Ristič Albina Tomaž Godec 153 2. Cerkovnik Ivanka Filbo 142 3. Kaiser Jasna Rečica 127 4. Šifrer Ana DSSS 122 5. Cerkovnik Polona DSSS 104 6. Urankar Marija DSSS 98 7. Veber Anica Tomaž Godec 83 8. Rakuš Jelka Tomaž Godec 46 9. Šefman Martina DSSS 43 10. Zupan Lidija Podnart 40 11,—12. Mencinger Branka Tomaž Godec 34 11.—12. Lavtižar Albina Mojstrana 34 13,—15. Pikon Marija Tomaž Godec 32 Lebar Metka Rečica 32 Sinkovič Janja DSSS 32 16. Škantar Marija Filbo 29 17. —19. Pintar Darinka DSSS 28 Hodnik Alenka Tomaž Godec 28 Raj bar Marija Rečica 28 20. Benčina Irena DSSS 27 Vse ostale uvrščene bo možno videti na oglasnih deskah po posameznih TOZD. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo predvidoma konec februarja ob priliki sindikalnega prvenstva LIP v VSL. Rakuš Tabela št. 2 UDELEŽBA NA SINDIKALNIH PRVENSTVIH LIP-a po TOZD-ih LIP Tomaž Godec Rečica Moj st. Podn. Filbo DSSS Sankanje 42 2 9 19 6 6 ST 29 9 1 10 2 2 5 VSL 74 19 12 11 9 11 12 Obojka 32 12 — — 8 6 6 mali nog. 30 6 6 6 6 — 6 streljan. 31 11 6 3 7 4 3 kegljanje 37 7 15 — 6 3 6 NT 19 5 7 3 — — 4 šah 9 5 1 — — — 3 Iz te tabele je razvidno, da so se vseh prireditev udeležili le predstavniki iz TO Tomaž Godec in DSSS. TO Rečica ni sestavila ekipe za odbojko, TO Mojstrana se ni udeležila prvenstev v odbojki, kegljanju in šahu, predstavnikov iz TO Podnart ni bilo na namiznem tenisu in šahu, najbolj pa zaskrbljuje indolenten odnos predstavnikov iz TO Filbo, katerih ni bilo kar na štirih prireditvah. Zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da sta bila tako mali nogomet kakor namizni tenis organizirana v Boh. Bistrici, torej praktično pred njihovim pragom. Upamo in želimo si le to, da bodo sindikalni predstavniki znali urediti situacijo v zvezi s športom in rekreacijo znotraj TO in bo slika v letu 1987 izgledala nekoliko drugače. Memorial Lovra Žemve in V torek, 30. decembra 1986 je TVD Partizan Gorje izvedel že tradicionalno nočno smučarsko tekmovanje v tekih ob baklah v Gorjah. Organizatorju se je prijavilo kar 174 tekmovalcev — tekačev na smučeh vseh kategorij, od pionirjev, pionirk do članov in članic. Najboljša ekipa je prejela prehodni pokal, najboljši član pokal v trajno last, vsi ostali za prvo, drugo in tretje mesto v svojih kategorijah pa kolajne in praktična darila. Praktična darila so prispevale DO: Železarna Jesenice, Elan Begunje, LIP Bled, Almira Radovljica, Žito Lesce, Murka Lesce, Veriga Lesce, Vezenine Bled, Špecerija Bled in Cundrič s Poljšice. Tekmovanje je vzorno potekalo, rezultati so bili objavljeni takoj po tekmovanju. Za celotno odlično izvedbo tekmovanja gre pohvala uigrani gorjanski tekmovalni ekipi in pa predsedniku društva TVD Partizan Gorje, Ladu Repetu. Občni zbor planinske sekcije LIP Bled Člani planinske sekcije smo se 19. decembra 1986 zbrali v DSSS na Bledu, da bi pregledali 1-letno delo sekcije. Planinska sekcija je bila ustanovljena 19. 4. 1985. leta, sedaj šteje 77 članov. V teh dveh letih smo skupaj preživeli marsikateri trenutek, saj spomini na gorska doživetja ostanejo za vedno lepi. Nekaj vzponov je bilo sicer napornih, pa naj si bo zaradi višine ali pa vremenskih neprilik, vendar se zavedamo, da so koraki na vrh drobiž, za veliko plačilo pa zmaga nad malodušjem. Poti so nas vodile po naših lepih slovenskih hribih, katere lahko opazujemo tudi vsak dan iz doline in to v vseh letnih časih in še posebno jeseni, ko se megla in mraz valita v dolino, gore pa so bogate čistega zraka in še toplega sonca ter jasnega pogleda v dolino. Vemo tudi, da se s hojo po hribih krepi tovarištvo, to pa je ena izmed največjih odlik planincev. Ugotovili smo, da je bila disciplina na vseh pohodih pohvale vredna, saj smo vseh 27 pohodov zaključili praktično brez poškodb; še celo na najbolj številčnem pohodu na Mangart, kate- rega se je udeležilo 52 pohodnikov, ni bilo zapletov. Ugoden rezultat je zato, ker smo vedno hodili z mislijo, da je varna strmina in pot takrat, ko je neprevidnost skrbno spravljena v torbi in da je pravilna hoja pol planinskega užitka. V letu 1985 je bilo organiziranih 11 pohodov, medtem ko jih je bilo v letu 1986 šestnajst. Vseh pohodov se je skupno udeležilo 340 pohodnikov, kar je povprečno 13 pohodnikov vsakič. Po podanem blagajniškem poročilu smo sprejeli še program pohodov za leto 1987 in vodstvo sekcije, ki ostane enako kot doslej. Da občni zbor ne bi bil preveč suhoparen, smo povabili Marjana Manfredo, ki nam je ob prikazovanju slikovitih diapozitivov in filma predaval o alpinističnem vzponu na južno steno Lhotseja. Naj zaključim z željo, da bi se planinskih pohodov v letu 1987 udeležilo še več pohodnikov in skupna parola naj bo ČIM VEČ V GORE. Debelak Program pohodov v letu 1987 1. 11. januar 2. 21. februar 3. 22. marec 4. 11. april 5. 25. in 26. april 6. 10. maj 7. 30. maj 8. 6. junij 9. 20. junij 10. 4. in 5. julij 11. 18. julij 12. 25. julij 13. 14. avgust 14. 22. avgust 15. 13. september 16. 26. september 17. 10. oktober 18. 24. oktober 19. 8. november 20. 5. december Nasvidenje v naših Zimski pohod v Dražgoše (900 m n. v.) Zimski pohod na Stol (2236 m) Zimski pohod na Porezen (1632 m) Dobrča (1634 m) Na Pohorje (od Maribora do Slovenj Gradca) Tradicionalni pohod na Blegoš (1563 m) Golica (1835 m) Vrtača (med Stolom in Zelenico) 2181 m Špik (2472 m) Krn (2245 m) Draški vrh, Toše (2275 m) Jalovec (2643 m) Storžič (2132 m) Dovški križ (2531 m) Peč — srečanje treh dežel (1475 m) Mojstrana — Po poteh partizanskih kurirjev Možic — Lajnar (1602 m) Kofce (1488 m) Kriška gora — Tolsti vrh (1715 m) Komna (1525 m) prelepih gorah! gorjanskih tekačev REZULTATI: Ml. pionirke — 2 km (nastopilo je 14 tekmovalk) 1. L. Larisi, TVD Gorje, 2. V. Zevnik, ŠD Kokrica, 3. R. Seljak, ŠD Kokrica Ml. pionirji 2 km (nastopilo je 23 tekmovalcev) 1. M. Gostiša, SK Logatec, 2. V. Vavpotič, ŠD Kokrica, 3. G. Slivnik, SK Bled St. pionirke — 2 km (nastopilo je 14 tekmovalk) 1. R. Smrkolj, TVD Jub Dol, S. Potočnik, SK Bled, 3. K. Kajžar, ŠD Rateče St. pionirji — 2 km (nastopilo je 27 tekmovalcev) 1. T. Žemva, TVD Gorje, 2. S. Žumer, ŠD Lovrenc, 3. S. Vidovič, ŠD Rateče Ml. mladinke — 4 km (nastopile so 4 tekmovalke) 1. u. Fečur, SK Logatec, 2. M. Naglič, ŠD Kokrica, 3. M. Naglič, ŠD Kokrica Ml. mladinci — 4 km (nastopilo je 27 tekmovalcev) 1. P. Klofutar, TSK Kr. gora, 2. J. Kranjec, TVD Lovrenc, 3. L. Majcen, TVD Gorje St. mladinke — 6 km (nastopilo je 7 tekmovalk) 1. R. Vitas, SK Triglav Kranj, 2. B. Hočevar, SK Triglav Kranj, 3. D. Sedej, TSK Unior Olimpija St. mladinci — 6 km (nastopilo je 16 tekmovalcev) 1. B. Nunar, SK Triglav Kranj, 2. M. Kolman, SK Triglav Kranj, 3. J. Vodušek, TVD Lovrenc Ml. člani — 8 km (nastopilo je 17 tekmovalcev) 1. P. Krajšek, SK Termit Ihan, 2. R. Kerštanj, TSK Kr. gora, 3. J. Javalar, ŠD Rateče Člani — 8 km (nastopilo je 19 tekmovalcev) 1. J. Klemenčič, TVD Jub Dol, 2. M. Verovšek, TSK Unior Olimpija, 3. D. Tarman, TSK Kr. Gora Članice — 6 km (za članice ni bilo razpisa in ne nagrad) 1. V. Bertoncelj, 2. V. Bester, obe SK Triglav Kranj Ekipno je zmaga pripadla TSK Unior Olimpija. Jože Ambrožič ŽG — ŽGP - Ljubljana " Vogar — Bohinj 1050 m