Pomunezn* številka 40 v- rv. Poštno tek. račun. - Conto corrente con la posta. Jiie 1., IO. lai 20. vuakoga uicaoca. — Urcdiilitvo ln iiprarnUtvo t Guriad. Via C. favettf 9. — Ttaka Nai uroiaik France r&»• a Ain-i enega ntolpa L. —Ji«, za trgovsk« rr.kUiiM, Ila lt«L. »lili »r»Ja 1 L. — Cclalotna un»kiu< L. — Za iunzAinalTo 22..10L Tlakama. — Izdajatelj ln udfov, ottvoaiila, poalaua, oamrtiiico tu Leto III. (lOBICA, «!■■«> 2(>. JuailJ«« l»24 Malo tostran, malo onstran meje — da se človek rjoče, da se človek smeje Tu prepiri, tam prepiri, kar jej res je vendar res, naj to naša bo država, naj bo mlada SHS. Vsak se kaže modri j sina, vsak če .biti gospodar, kot du sreča jo državo njih in njih edina stvar. I as poglejmo do Bclgrada, le poglejmo doli v Rim. vsak na vrh sc zdaj podviza, drugi bodo naj pod njim. t^e premislimo natančno, to takole sc nam zdi, kot dva kozla, ki stojita, bodeta sc sred brvi. Prvi noče se umakniti, drugi kozel tudi nc. kdo naj drugemu se umakne? Kdo nazaj, naprej naj gre? Nihče noče se podati, vsak poskuša svojo moč, tam stojita, so borita presrdito dan in noč. Sinejo solnco se nebeško, smeje jima beli dan, smeje vsak sc. kdor ju vitli, svetla voda, črni vran. (":e šc dolgo tarn stojita, brv so zlomi, da je joj, kadar bosta utonila njun končan bo ljuti boj. Le jih svari, le jim pravi, tudi ako imaš prav, jc beseda tvoja kakor glas vpijočih sred puščav. Le poglejmo drugo sliko, kaj zdaj v Rimu se godi. opozicija dcsnicc v parlamentu tiun sedi. Da ne bo v bodoče treba, več ubijati resnic, so izmislile si glave drug in manj nevaren »vic. Opoziciji nevarni ki preglasno govori, naj roke sc zdaj zaveže, naj sc usta zamaši. Ni jim treba govoriti, in naj bodo v miru vsaj. naj sede, zsuiovolijo le z dijetami se naj. Drugič ne bo umorov treba, ne bo treba demisij, aretacij, žalovanja in podobnih vseh stvari. Ne bo treba več se bati. da kaj pride še na dan. in Benito ne bo jokal več se v svojo težko dlan. Pravijo, da mode take vpeljejo zdaj križen svet. kar pri nas so dobe nove že prebili trdi led. in druge knjige „Goriške Malice" v vsako slovensko Hišo I Zglasile se pri krajevnih gg. poverjenikihTVKjer teh ni, pošljite znesek t. 5- na ..Goriško Matico" v Gorici. Gorica, dne 20. junija 1924. Ker že cela Italija in pol svetu o tem govori, nuj Še čuk izpregovori. Tudi Čuk rut pulcl je namreč izvedel, da so v Rt* mu ob belem popoldnevu spravili s površja poslanca Matteottija, ki pa ni nosil črne srajce. S seboj iti imel denar* ja razen 10 lir. Vendur pu jc imel v svoji torbi nekaj vsa važnejšega, milijončke vred* nega. Nekateri vinilni gospodje imajo namreč navado, da delajo zase kupčije v imenu države. l*ri tem ne zaslužijo mnogo, ampak samo po ne* kuj ntilijončktn' lir. llujč je bt* lo tudi v Rimu iwkaj takih go* s podov. Matteotti pa je imel nesrečo, da je dotično vmaza* no perilo teh gospodov zbral in ga je hotel razobesiti pred parlamehtont in pred celim svetom. Tukeg/t javnega obe* kanja se pa gospodje bojijo kri so rutjbrže sklenili, da mora poslunec s tem vmuzanim pet rilorn izginiti kot kafra. Ni so pu pomislili, da se bodo pri tem njih srajce še bolj pot mazale. Mussolini je zurjul. zarjull so vsi od prvega do zadnjega, da se mora krivce pošteno ka* znovati; policija je skočila na noge in lovili so in vpili kot tat, ki se pomeša med ljudi: Lirvite tatu! Lovite tatu! Aretirali so enega, aretirali so drugega, na desno in na le* vo. Vse skupaj pa so imeno* vali misferijozno. Tudi Čuku na palci se zdi marsikaj misferijozno. Miste* rijozho ali skrivnostno se mu zdi to, da vedo za avtomobil in za šoferja, a ne vedo za kraj, kamor so žrtev peljali. Skrivnostno je dejstvo, da so časopisi poročali, da so nai šli Matteottijevo truplo z 22 strelnimi ranami in se je še isti dan truplo v časopisju zo* pet izgubilo in so sploh porot čila o iskanju trupla nekoliko omedlela. Dalje je skrivnostno to, da se je neka zaprta oseba izja* vila, du tudi če bi kaj vedela, bi nič ne povedala in da bi prišle pri tem lepe stvari na dan. Zopet se zdi Čuku skrlv* postno dejstvo, da so pustili, da je hotel nekdo ubežati in so ga Šele po dolgi komediji prijeli na morju. Prov nič skrivnostno se pa Čuku ne zdi, da so pustih lepo v miru, da sta dva vladna člo* veka na lepem izginila, saj je znano že Ofl davno, da put ste visokim zločincem, da pot begnejo v tujino aH pa na Oni svet To pot se je zgodilo isto. Nič skrivnostnega tudi ni to, da so se z velikim hrupom zavzeli zato. da se morajo zlo* činci kaznovati, ker' ve cel svet za zločin, da bi dobili mo* rilce moža iz $ turi j, nihče še z mezincem ni ganil. Tudi se ne zdi Ciiku na pal* ci nič skrivnostnega to. da ču* t i jo danes brez izjeme vsi li* sti potrebo, da povdarjajo po* štenost, ki so jo bili že zda v t naj izgubili. Čuk bi se zjokal nad to vnemo za poštenostjo, če bi imel solze. Tako so se te dni same skrivnosti in ne skrivnost i zme* šale druge z dritgim. da Čuk na palci s predsednikom via* de nc ve drugega pametnej* šega dela, kot du Sprejema in deli ostavke, pošilja sožalje in se jezi nad počasno policijo, ki ne ve, koga bi aretirala. ker bi Jih bilo preveč in ki je našla Matteottija ln ga je zo* pet IzgulMla. Če se skrivnost do prihod* nic razreši, tedaj bomo že poročali... • • • Ne vemo, ali zuto. ker dela i U? sreča človeku ponižnega, ali radi Česa drugega, je Mu$* solini pruv mirno poslušal pO* slanca Wilfana, ki je leda v polni rimski zbornici zahte* val pravice tudi za Slovence. Glunta molčal. Pisenti mol* Čal, vsi fašistovski kaporjo* ni so molčali. Mari jim je Wilfun sapo zaprl? Naj bo kar hoče, dejstvo je, da je Wilfan moško govorila ln da so ga- vsi poslanci z ministri vred •prav pazljivo poslušali. Pa Sc večl Poslancu Besed* njaku jc Mussolini celo ob* ljubil, da se bo zanimal za naše narodno vprašanje. Med zanimanjem in med dejansko pomočjo zija sicer cel Ocean, toda če se kdo zanima, je to ie več kot nič. Čuk na palci upa da bo ta predsednikova obljuba bolj držala kot ona o svobodnih volitvah, ki se le ruim izmuznila Iz rok In padla v vodo kot vjeta riba. Listi poročajo preko Trsta Iz Zagrebu in od tam iz Mo* skve. da so Rudlča komunisti ubili. Tn vest baje nc bo res* nična, ker v Moskvi do daneš ni niti fašistov niti orjunnšev, niti trboveljskih komunistov, ČUK NA VAVČt. Poišči, če kaj dob«. (h ti" * ar p tj&s -j kak -' ' Poglejte vhod v starodavno mesto. Čuk na palci ne vi* di ničesar, pa poglej ti, dragi čitatelj, ako kaj dobiš. Kadar dobiš dotično stvar ali reč, dem jo v kuverto in jo pošlji Čuku na palci v Gorico, via Favetti 9. Če prideneš še L 5.— dobiš zato lepo knjigo, ki obsega 240 strani in vse-buje romiaJT »Rokovnjači«. Dvoje povesti: Kako je Kotar* jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel in Ponare* jeni bankovci._ _ RES VZOREN SIN. »Pomisli, mojemu sinu so odpustili polovico kazni, ker se je tako lepo zadržal« »Saj sem vedno dejal, da ti tvoj sin dela vso čast.« KAR JE MENI PRAV. NI TEBI. Kneginji Pavlini Metternich so čestitali k sedemdesetletni* ci, nevoljna jo Čcstiteljc od= slavila. Pa reče eden: »Dovo* lite vendar, sedemdeset let je pa le častitljiva starost.« — »No j a, morebiti za kakšno stavbo, a za damo?« DOBRO POVEDAL'. Maršal Moric saški (umrl 1. 1750) je obsodil vojaka na-smrt na vešaiih, ker je bil kra* del. Ukradel je bil pa za neka* ko en »tolar«. Ko so peljali vojaka na moriš če, ga sreča maršal. »Ali nisi bil norec, da si tvegal življenje za, en sam tolar?«, ga vpraša. Vojak od* vme: »Gospod maršal, do6e» daj sem tvegal življenje vsak dan za devetnajst vinarjev.« Ta dober odgovor mu je rešil življenje. — Vojaki so dobi« vali po devetnajst vinarjev plače na dan. TAKO NAVAJEN. Stotnik in žid se peljeta po železnici. Med potom opazi stotnik, da se sprehaja po ži* dovem rokavu precej rejena uš in reče: »Gospod žid, glejte ga »dezerterja«! Žid prime uš in jo vrže na stotnika rokoČ: »Marš k regi« mentu!« Nenavaden prijatelj. Poprej kot % gospod Strgar Sel na potovanje. Je dejal ženi: , »Morda se jaz jutri vrnem, j Ce boš Ma.zvečer v*gledališče, to bo spremil moj prijatelj Hsfc. Res je, d* je malo omejen in neznosen, a me zelp spoštuje in ti to ueiužen. Kadar ae vrne* te iz gledališča, naj mu služkinja postelje v moji »bi. da ti ne bo presamotno in da tu nc bo strah.« 'j »Tudi brez t««a bi pi nc hib pnesamotno in bi se ne bala.« »No, pa je vendač bolj sigurno, če le moški v httk« Ko Je priSd Pisk, ga je Str-gar potegni v s^ran ln mu jc dejal: »Dragi prijatelj! Prepuščam 11 svojo ženo, da se brigaš zanjo. Pazi nanjo! Odkrito pove dano.. Ne manam videti, da se sučejo okoli nje razno mlade frfota lice v obliki blodili gospo ditev v moji Odsotnosti. Ce 1.«* ti tu, sem gptov, da ne bo izpo stavljena raznim takim p nik)? nostlm.« »JVloj dragi Strgar,« mu odgovori Plfk/ »Zanosi ee naiu.-Kakor ti Je' znano, sc je moje zakonsko življenja slabo koti čok). Moja rodna žena mi ie pobegnila z nekim smrkavcem. To bridko izkustvo , me Je na učilo, da me danes nobena ženska ne moro premotiti.« Strgar Je odpotoval. , Ko Je gospa Mara devala klobuk na glaivo,. |e vprafeh »F&* icaj ste na Vi, gotboii PIdk, prišli?« . »O nič! Le triko. Val soprog me je, prosil/naj vas nekaj časa ne izpustim 'Izpred oči.« »Zakaj pa?« je vpmSala začudena žena. "/ <>••• »Ne vem. Mislim, da se boji. da nc Iii Sla na stranska peto « •Čujte, gospod,« se razbudi gospa Mara, »Čc oeboate spo dobri. Vas zapodim in greni sama v gledališče:«. »Hm,« je pontfsM Pisk. »Po znam te. Ižnettti se me hoccS ln iti sama bogve kam.« A glasno reče: »Dobro. Saj tega nisem trdil jaz, ampak on. Jaz.vem tn sem prepričan, da to morda ni res.« Pozor! Podpisani ulju dno nazna* njam svojim' dosedanjim cen j. gg. odjemalcem in ostalemu sL občinstvu, da sem dnem 18. junija 1924 preselil svojo trgovino iz doeedaivih pr<» štorov v lastno, na novo zgr;i» jeno hišo na Vrb polju št. I <7 Trgovina je na novo oprtim« Ijcna in zaioŽcrm z na. j bo I r blagom, ki se prodaja po konkurenčnih cenah. Priporočam se za obilen o* bisk zagotavljajoč točno in so« lidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem se bil ježimf udsni A- Bcllram, IrffOvec. Pisk Je zavzel tričetrtine sedeža v toči*. Ko ju je pa srečal neki znanec gospe Mare in ju je prijazno pozdravil, se je d sljnlo solze. Mladi gospod je skomignil z rameni iu odšel. Mara pa Jc prijela Piska t*xl roko iu mu ljubeznivo rekla: »Pmoim Vas, (gospod, spremite me do garderobe.« •Ziikaj?« »Kaj tel»e io Imlga, ki**?« peče oaia s [»ogledom mi obttn-stvio ki se bridko nasmehne. S kakšnim zadovoljstvom IH mu lila ii?8ailila bnado do zadfcdo dlake. »Dobno. Le st izmišljajte! Pojdimo v garderobo. Ali mislite, da nisem opazil pogledov, s katonini ste se pomenkovala s temle mladeničem. In zdaj naj Vas sumo pustim v garderoba« »Pa ste res kMjot!« jo dejala tilio Mana. »Ta garderoba je samo za dame!« »To je res. Ali itam Je lahko tudi drugi izlioct« »Ali inoj plašč in klobuk?« »Lallco lii ušla tudi brez plašča iu klolntloa?« sl je mislil Pisk. »Morda no bi ušla.« »Tedaj im>jdlte. Na vratih gard enot >c Vas čakam.« Ko Je Mara i*išla Iz gamlo-robe. Je zadela na svojega varuha. kl Je šepetal z žensko, katera jc upravljala garderobo. »Pojdimo domovi« Je dejala Mara odtočno. »Aha! Ni sc sestala z onim,« so |e Pisk nasmehnil aaiu pri seH. »Dobro! Pojdimo!« oimhii se ji jo za rofclo. stofc* ž njo v vežo in pokazal fadk mkeiiai gospodu, ki se jo Ml ocr.rl za Mamo-. Nafto sta scčta v koajo. »Skoda, (bi nismo ostali do konca,« iJo dejal on, »msllm, dn je predstava zairinriva.« »Nc, i»e, ne!« Jc dejala ona. »Idi jut! ItHM« I Nikoli premalo, Gospodar: Moj prejšnji hlapec je vedno trdil, da ima pri meni premalo dela. Ali tudi ti čutiš to. Hlapec: O ne; malo delati ni meni nikoli premalo. OTROŠKA MODROST. Mati, (ki je svojega sinčka baš s šibo natepla): In sedaj povej, Janezek, zakaj si bil tc* pen! Janezek: »Vidite mati. kako ste nepravični in hudi! Tepete me m sami nc veste zakaj.« SLliP KONJ. »Konj, ki ste mi ga prodali, je vendar slep in Vi mi tega niti povedali niste.« »Mož, od katerega sem jaz kupil konja, mi tega tudi ni povedal, tedaj sem mislil, da nc mara, da bi kdo to vedel.« Ženitna ponudba. (Primerna za trg. A... v vlp. dolini) Oženiti se hočem, ta križ Si še Želim, prestare pa jaz noČein, če mlado kdaj dobim. Jaz nisem iz Vipave, a Kraševec tudi ne, sem z lepe tam planjave podpis ti to plove. Jo hiša preve*ca prostora je za dva, če bala bi jeltrika, sva inithkorvoa oba. Sem srednle Jaz postave j kostanjevih sem las, in ®em debele glave tenor si pojem, ban. V cerkev Jaz nul in Mlini. 5e rajS pa na ples, dcMoto tai nkaj vkniiiii za im>s jih prav zares. Tako jaz premišljujem klo v i>arkn tu sedim, si verze leto kujem, da v mlinček jo dobkn. I jO IVpca le pomisli, me dol>ro Ke poglej, če fantič sem jaz bistri, mi Utro to ix*vej. In Jmta tam (pri cesti, zatč bi l>ito U), znaš ženiclice res Jeesli tudi meni to prav l*>. II delala bi pridno (i jaz ha ixi sedel, bi Jirce preštevala a jaz bi tebi pel. ki Vika in pa Slava, le brž zdaj na noge. da misel ito Je prava priliodnjostt naj povie. Ce zvedeti le hočeš, ti to Edvard pove, če za moža me nočeš, pogledam ročila čc rte koj ne prime sik«. DOMAČ! VRT SK 1MKNI Js J K NOVA KNJK;A KI JO BOST K POTK MBOV ALI V (JOSPODAKSTVU. HOHl SI- V NARODNI KNJIGARNI V GORICI. POOREŠEK. Samson Kjon, žid po rodu, je zelo spreten trgovec in na* vijulec cen. S svojim pristnim mojzesovim nosom izvoha vse dobre kupčije in četudi mu nc gre vse po volji, si že zna in ve pojmagati in narediti tako. da ima slednjič on- dobiček. Samo na papirju ni umetnik v računanju. Tu sc pogosto pokažejo pogrešiti, ki so na* zadnje njemu v prid. Te po» greške on potem razlaga kot pomoto, na katero pa njegovi trgovski tovariši žc dolgo več ne verujejo. Slednjič mu reče ndd, na ta način od njega že večkrat osleparjeni gospod. »Ce ste že s poŠtevanko v navskrižju, kupite si tedaj računaini stroj.« •Saj sem ga kupil.« pravi žid. »tog Ouvier (176*> IK32) je imel jako rad šparglje, pravtako neki abbč, prijatelj njegov. Cuvicr jih jo najraje jedel na jesihu in olju. abbč pa v suro* vem mashi. Nekoč io bil po* vabljen abbč k Cuvieru na o« beti; na jedilnem listu so bili tiuli šparglji in Cuvier je bil naročil. j>ripraviti jih na pok>» vico. vsakemu po njegovem o* kusu. Prijatelja se pomenku* jeta in čakata na. obed; naen* krat zadene abbčja kap. Ko ('uvier vidi. da ni nobene re* šitve več in da je abbč mrtev, odpre kuhinjska vrata in reče: »Vse šparglje na jesihu in o« lju!« MALO TRDO. Zgodaj zjutraj se jc zbrala družina s svojim gosfcom. ki jc pri njih spal, pri zajutreku na verandi. »No. kako ste kaj spali?« je vprašala gospodinja. »Bala sem se že, da je postelja malo pretrda.« »To nič ne de,« je odgjtm* ril gosi. »Vstal sem petkrat, da sem se nekoliko odpočil, potem pa sera legel znova.« KOČLJIVO VPRAŠANJE. Vobvne*rtu knezu Frideriku Modremu (1486—1515) je sve» taval grof Rasberg, naj napa* de mesto Erfurt in ga vzame, saj ga bo stalo kvečjemu pet mož. Knez ga vpraša: »AH hočeš biti eden od teh petih?« PETER ALTENBERG se je bahal v družbi: »V naj* bolj mrzli noči spim pri odpr« tem oknu.« Njegov prijatelj Egon Friedel! mu pa ne verjame in se hoče prepričati, če je res tako. Pozno ponoči gre mimo Altenbergovega stanovanja okna bo seveda popol* noma zaprta. Drugi dan ga vpraša, kako to; Altenberg pa zakriči nad njim: »Ja ali je bila včeraj najbolj mrzla noč?« PIJANEC. Mož pride pijan domov. Zc. na se huduip in reče: »Nikoli nisi sit pijače!«. »Večkrat kakor tic, odgovori ji pijanec. Huda reč. »Povejte mi, zakaj je gospod profesor dane« vos dan zunaj?« »Dane« zjutraj Je na&dl na neke*n plakatu slovnični po-grešek, zdaj pa leta po edem mestu in popravlja vati pU* Icat*« " - Kje je kanetidat? MILKA SE JE ODLOČILA. Povejte, zvezde, ve sestrice moje. kaj Milko na sprehod zdaj k morju vleče? tako zdaj zvezda zvezdici šepeče: •• , poglejmo, vprašajmo, kij da več ne Podvižita, vse svetlo se prižgilc in čujte glas mladeniče, kak' trcpeče, Kaj njena bleda usta šepetajo, zdaj mirno tam ob morju j^ej stoječo, in valčki morski se krod nje igntjo, ^ ^ ponosno, saj zrejo delciicb cvetočo, : kako vabljivo pesem njej šumljajo: kdo shladi naj bol srca pekočo. ■, ; •Kdo shladi naj bol srca pekočo? Premišlj a. Milka — pogled v nebo je uprla, up vzplamti, ko zvezde v nas je uzria, in zdaj — razkriva nam ljubezen vročo: Sem sedemnajst pomladi doživela — že — obla zemlje nama se povezni, al" — ▼ morja dno se truplo mi pogreznil Smrti take ne bi si želeti smela! Ljubav nesrečna — šo najhujše boli, priznajo to deklet srca trepetajoča; naj se ozrem, al Vprašam koderkoli, reče vsaka: Da, to je bol pekoča! Jaz čutila nisem jo nikoli —■ v valove zdaj! — hladi naj se ljubav mi vroča! Ne! Ne izročim morju mlado truplo svoje, čeprav vulkan sedaj je srce moje, kot lava kri pretaka se mi žgoča; — Poročni venec — R. zdaj Vam! bom zvila, iz krvavečih rož — srčnih bolesti. — Dvomim, mi bo moglo srce to prenesti — ker jaz — kandidata — srčno sem vzljubila! Ne strašite se tekmovalke — mene, odstopim zdaj Vam kandidata —. A srce ratojcl izkrvovi vsled rane zdaj dobljene. Da, pokopano jo življenje moje, le duh še tava mi za njim — brez cene. Nesrečna Milka zadnjič to vam poje! (Dalje stran 5.) dober aparat. Veš ljuba žena, to jfc res nekaj krasnega, tft aparat; vsakokrat ko se zjutraj raztram, se Čutim 10 let mlajšega! Ona: Dobro, Od sedaj naprej se boš bril zvečer,preden .greva spat. ■ v; " prt. Gost: Ta prt ja valed svoje umazanostl že nevporaben. Natakar: Oproatite gospod! Več nego deset gostov ga je že rabilo danes, a fe nobeden se ni pritožil, da je umazan. H'v_ SLABO STOELJAJSJJE. Pred bitko - pri: Ditnbaru (1650) je pregledoval uBver Cromwett teren. Izaia zldp prp frči krogla in toliko, da ga ni zadejk, Njegovi Spremljevalci se razpršijo 0*' "Vač »trsni, Cromwel* p«, jaha rtdmo dalje, nič hitreje kakorprej, Se obr-nc v smeri,, Iz katere ie prišel strel, in 2«yiiije: »Ti aimp ti. če bi bfl kak moj vojak tako slabo streljal, bi ga M' obe. Hiti!« PRED NEBEŠKIMI VRATI. Pred nebeška vrata prideta en Tkanine in eti KobaiMec. Stpj, prmvi sv. Peter, preden gresta dalje, morata prinesti vse stvari, ki sta jUi na ♦zemlji ukradla, semkaj. . TOMINC: to sem ukradel samo to suirnto, katero imam tu na »eM; evo ti Je!, r:. f ; KOBARIDC: Moj dragi Peter, jaz pa bi romal Imoli voziček. ako bi hotel pritteljatt vse aera.: ■: ; l '.v SV. PETER: Evo tt ga, hi pojdi po stvari, toda KjofMridia še danes ni-nazaj z vozičkom. ■ ZADNJIC. . Znanj berlinski igralec Pa!« lenberg je obedovsl v dunajski restavraciji Pontrožba ma ni bfla Bsfa> vžeČ far fcudl sicer ni m zadovoljen. Ko plačuje vpraša plačilnega natakarja: »AU veste morebiti, kdaj sem bfl zadnjič pri Vas?« Natakar ga pazljivo gloda fa reče: »O« prostite, r*0 morem se spomni* tiL« — »No, da ne boste poza* bili: danes!« egoist: ; »Vi: ne boste tedaj, kot star 7gUrimsk1 mož, rittot nldomur odsvetovali od'poroke;?« »Ne; zakaj, naj b|i se. drugi imeli bolje nego' jaz.« HUDOBNO. Evlatija: »Tu ie moj rojstni Kst« ,-•:„.*•, «. ,vf Fric: »No, pokaži ta stari papir.« '■. OBA ENAKA. Pri neki družini služkinja ni dbbfe že 3 mesece plače. V znak protesta se nekega dne vleže v posteljo in se dela bol* no. Pokličejo zdravnika; Id po pregledu bolnice leče: VI ste zdrava! ko riba! Služkinja: Da, da. toda jaz nisem dobHa že 3 mesece nobene plače! Zdravi* začne slačili Jopo ln ko služkinja to zapori:' »Gospod, kaj vendar delate!,?« Zdravnik (mimo): »N«, nič! — Napravite n« prostor, da tudi laz ležem; laz že tri leta no doMm pleče pri teh ljudeh. ČESANA. TORINESE-Slovenski fantje bd 3. polka hribotazoev, trideseta komp-pošil|an» pozdrave vsem bralcem in brajkam Cukto na piald, našim stariSCfrii N bratom, sestram in vsem prijateljem, ki se spominjajo na nas. In pozdravljamo (tudi vsa dekleta, da bi jim kratek Čas b« ki jih Čt* ne lovil. RraV vetttao ne bon*> pisali, ker W IaJjkp Cujca ujezili, da lii nas v kos zAvodŠi Pa sprejmite pozdraive od naš: Kap. Magg. Tinta Angel iz Gorenflega polja prt Kanalu. Ifcrvk Alojz te Zalaojce; Pa@oai Anton iz jRavnJ, Hvala Jakob z Gore, Nussdforfor Venoeslav iz Slapa prt Vipavi, Bev* VilJan Iz Cerkna, Melan Franc iz Svl- ~ na pri Kobaridu, Lapanja Kmrol iz Ponikve. IZ BOLONIJE. Slo venski fantje od 35. pcš-inolka, pošiljamo najlepše pozdrave vsem očetam In mamicam. sestram In bratom, posebno dekleta m, Id ao pbeabale za fante od leta 1903. Mi ve deklice ne veste, da pride iv kratkem tisti'čas, ko pridemo mi fintfe db vos. Dolgan Mihael, Dol. Zemon; BeHlc Alekslj, Pl-rano; Ptoifti Ivan, Gorica; Samsa Josip, Male Mune; Zo-vic Vjekoslav, Pazin; Mlsson Anton, Pazin. IZ MODENE. Pozdrav vojakov iz Modene letnika 1903. ki 1. 1901, ki služilo pri ditigem polku, težkem pošiljajo tarČne po-rave starišem. bratom, so-faittom hi ttežko pozabi-im dekietopi, — Ban del Alfonz, Zerjal Jo&lp, Pfckovica (Kosovel je); Majcen Ludvik, VoK»grad: Krašnja Veticesl.; Godnič Akjjz, Komen; Lavtten-čič Ivan, Bandel Emil, Stan**: Knez Angel, Prašek; Čeme Al. Ttomaj; Seragin Rudolf, Dolenje; Maver Anton, Lolcev pri Di vsa; Gruden Edvard, Na-bnežina; JeramOč hran. Kostaf-njevica; Živic Marjo, Mavri-čič Edvard, Puitnam Anton. Trtst; , Mužina Ivan,. Gropada; Cigo| Silvan, Rihemberg; VI-drih Ivan, Goče; Šček Josip, VipaJva; FrančeškS Franc, Vrtojba; Pavlin Franc, Pavlin Al. Ravnica; jBajč Franc, Višnje; KlariČ Marjo, Spod Gore; Briško Emil, štendrež; Makuc Franc, Renčelj Franc, Nanut Ludvik, Stendnež; Kragelj Josip, Zatoimin; Pontar Viktor, Kobarid; Rupnik Franc, Ledine; Kos Vladko. Bratoš Ivan, Kumar Ivan, Idrija; J ur ca Mirko, Gorenje pri Plostojni; Gruden Venceslav. Trcbuša; Sirk Anton, SteVCe; Humar Mfciko, Sem pas. Zraven (lega prosimo skwen-ska dekleta, da, kadar nam pišete pfcma, da zraven pridenete kakšno Mroo, ker tse Jh nujno rabi. Za danes naj tega bo dovolj, ker H)amo v kratkem do vas napeljati Iz paSte tefetoo. Zvezde! Cule tožbo duše smo ljubeče -V.' če kamen bilo bi srce, se zdaj zmehča, ' ' poskusimo, se ti popraviti kaj di, najde Milka še v katerem; — srce ljubeče? Zaupno protf nebesnemu;avodu zroče oči njene, kak* v solzah »e, topijo, nje vzdihi, kak' ji iz šrcfi kipijo. ^ usmilimo se je — če sVct^so noče. Komaj se je R. v Čuku oglasila, takoj je Milko kandidat popustil, še imena ljubeči devi ni privoščil, skrivaj sta se z R. iz javnosti umaknila. Zvezde, sestrice, potrudimo se skupno, svetujmo Milki, kakor hi le znale: splete venec naj in še si majgistrale. Cvetka naj.ne zvene tak brezupno. * Kar na delol Milki rožic skup zberirao, da le sebi naj potočni vence plete iz družili rož, ne teh, ki tu začete, j* pred poroko ga. na glavo položimo. Saj Slavko ljubi jo pr*v res bolj vvesto, odpusti naj ji. Če kandidat* jc poprej vzljubila, izkušena sedaj — ga bo li odklonila? Tedaj naj Slavko jo izvoli za nevesto!? Milka; Pravica je eno .pravica" ie drugo. Le poglejmo, kad po svetu a*.dandanes de godi, pa taioo je kaj s pnavfco, ld se revežem deti. Cel je svet podoben vati, ves enak je 6ez in čez; narejen je pOkoptoi vedOo enem, to Je ires. Če pravica, kal res vidi. Že zaHtsno si oko, rade ga bo oprostila, v dar še rož mu dala bo. Noj so tamkaj že Trbovlje, Matteotti naj |e tu, vsak po svoje davi, kjoije, brez sramu in brez strahu. Več ne bo :žahdarjev. ne sodnikov, rabljev nič, . ; vsak sam sodi bo. ubijal, sam bb rabdj hi bhnč. Le če pobič hruške klati, in oblast ga kdaj zaprč, pride ven, kto se postara aH mnogo ptieje ne. Za zločine se velike kaznovati nes ne da. naj požig bo, al umori, .že kako se zamečka. AH pa tako storijo, da obešen je tatnč, a tatovom se velikim j ne zgodi nikoli nič. i j Zdi se nam, pravica taka, ; neti samo nov požar, kuje nove razprtije neumorno udar na udar. Če bd videli možaki le za ped samo pred sč, bi bilo stokrat groza, bi ježili se fasjč. Pravijo ^nl^/o. tft sti 'ekuccleat* Koko in eks*lč*ekaCeleiica l'cpl iz Roja« na namenila najlepšemu »pravijo« (posnemata »Piccolo«) Idrasno nagra-do. šop lepih vrtnic In' »pas&egUto« z barko od Barko vel j do Mirani« ra ali pa v mesto. Obe ekacelenpi bo-i sta čakali spremstvom v (jarkov-ljanskcmpo*tiČu na julij«, ob 7. zvečer/da oddajo nng.-aUo.' Tbda »pravijo«, da motajo biti rea' »pravijo« in no govoriti o , tisti ' Oudni alvarl, ki jo »vet imenuje »J|>cxcn«. Tudi Slavko pravi tako • »ijiioma« »pravijo« n» ukrepat« od amchi... 1'rmvlja, du bl cojanaku pilpe rado vodcle, Ao ii(ia tudi »Cuk« »autc« nc« ]n aparate ln aploh brzojavno |NM(ajo xa radio telegraf oni jo, ^U, bi ae zaiiiogle vaak trenutek InlormUati o ustila okllco na »inoftlecipidu«. Pravijo na Matuljah, ;/"v;' Pravifo Sefanci, da ako bi pekle n« ,ska' postna uprava izvedela, da jo »Preafdent SMaoake bsnde« tako izvrsten poštar, bi ga takoj vzela v svojo službo. Sežanci ga »Lucifc*ju« prav toplo priporočajo. Pravijo, da ao imeli Solkanci rin> gclipil in da je Milan cedil sline, ko je videl voziti se Justinča. Pravijo, d« ko se jc vscdcl Juitinč na ringdlpil. ni mogel več dol. ker sc mu je preveč vrtelo v glavi. Pravijo, da so v Solkanu razpisali natečaj za več novih gostiln. Baje jc vsih 37 gostiln dan i>* dan zasede« ni h, in ker se vas Siri, nimajo novi Solkanci kam več zahajati, v odpo* moč temu so letos vže odprli 3 nove gostilne, a So zmiraj jib ni zadosti. Pravijo, da so napravili tohn. kre-menčarji konccrt v kačjem vinogradu, pod vodstvom grofa oslička in bacona jezička. — Dvorana je bila okrašena, z samimi lažmi. Pravijo na Matuljah, da se je neki mesarski pomočnik zelo razjezil, in rekel: Co me kdo dene v čuka, takoj ubijem in scžgcin čukov urad. Pravijo v Biljoh, da gospodična »kuharic«« kaj rada opazuje, kako rojijo čebele. Vendar p«, odkar jo jc neka, čebelica pošteno vpičiia, raje sedi doma. Pravijo v Biljah, da g. Radič ne gleda več z veseljem, kako se biljeii« nki kmetje na solncu igcio, pa tudi nc, kako se pod Črnimi oblaki v plohi domov beže močijo. Pravijo, da imajo tudi na Volatjih »Kafehaus«, ne s4imo v Tolminu. Pravijo, da nastopa na Povirju novo pevsko druStvo »Zvezda/«. Za vztrajnost je obljubljena bogato pogrnjena miza. KoftČek kruha, koa potice, finit* Sunke, glažek vinca zraven p« fic cvrta kura, to za pevca ni pokora. J Osebni pepis V uredništvo nekega lista ao prišli tnje gospodie in «> vsi hkrati zahteval, naj prinesejo popis izgubljenih stvari. Eden izmed njih ie iagubil ženo. dru-jd psa. a tnetj uro. Urednik Je bil uslužen ki Je iMtel vse tri Mcraftn postreči Vsi trije lilcna-tu so tudi začeli stvari popisovati. Prvi: »Ura je imela sre-brno verigo, pisan »clforblat«, dala se 4e 48 ur navijati« Drugi: »Pes je bil dve k*i star. ko-drav. Imel jo vrvico okoli vratu. znal je pkavatl na tajjih, Je bilo lepo, dobre pasmo An nir-ne nravi.« TreU: »žena jo bHa 24 let stara, na eno nogo malo šepatsrtu, znala jc Rnvoritl nemško, imsila je rumen nol)ec o-IcoH vratu.« — Ker so vtse tri stranke likratu vptte, je urednik napisal takole: Uro je šepava hna muiBcn rol>ec okfcii vrartn. -- Pes |e 24 let star, zna nevn-Sd in ima srebrno vorižldo o-Itoll vnitu. — Žena Je 2 loti stara, kodrava, linct vrvtoo o~ kofi vraltu. zna na ledjih irfava-ti. doline in lepe iKHSine jo, initt pisan »cifcrblat« iu jo Je mogio-če za 48 ur najvtti.« 1\> tem ix>{rfsn so baje na&li samo ženo. SAJ NI PRAVI. »Od kdaj pa li puščaš «vo* jemu možu ključ od hišnih vrat.« »I lotola sem mu narediti sa« mo inaio veselja. Rad ga kaže svojim prijateljem, poleg tega pa ključ ne v ključavnico. ker ni pravi.« _ MRTEV. Gospod Hlačnik je sedeti ravno pri zajutrku, ko je v svoje začudenje bral v časo» pisu lastno osmrtno oznanilo. Ves razburjen skoči k telefo* nu in pozvoni ter pokliče svo* jega prijatelja: ter ga vpraša: »Ti. ali si bral v današnjem listu mojo osmrtnico?« »Da,« .odgovori t*. »Od kje pa .govoriš?« Mislil jc, da se prijatelj res nahaja že na Onem svetu. NESREČA. »Ali Vas je zadela: kdaj že» lezniška nesreča.?« »Da. Nekoč sem v temnem predoru gnetli cigaro v nos namesto v usta.« RAZLOČNO. »Eno pa Vam moram o* dločno rcči,» pravi neka go* spodinja svoji novi dekli. »Ljubimkanje jaz ne trpim.« Dekle: »Saj zato ste tudi že prestari, milostljfva gospa.« Pravijo. da ao ne v poetojniskl ja» mi iznailli tako Čudovito lokomotivo zrn podzemsko železnico, da ves cest* ni prah po jami med vožnjo požira. Za binkoiti ae je poizkus i zboru o ob« nesel; lo ko je • prisopihala na vrh »Kahvarije« ne ji je rsled preveč zaužitega prahu stroj tazpofil. Jam. »kega upravitelja je to spravilo ▼ zelo slabo voljo. Pravijo, (ia. se nahaja ▼ Po« toj ni geo meter ki zna. meriti tudi politiko. Seljaki sc g« jako boje, da pri mer. jenju njihovih zemljiftč, tudi ta ne postanejo politična. Pravijo, da je na Volarjih neko hiio napadla, težka artilerija, ki je pa po napadu v Soči vtooila. , KakSen bi moral biti „iuk," Žnbjava«. 20. )nnl|n 1924. da bl bil mnogim po volll: •lev. i. liha]a, kadar se aabere Jt--£ LSla« 1 1 Kdtopbi K ublr.lt, dovolj gradiva In kadar Ollf DIKS! ctiM. Naročiti. zmIi , ae poljubi Čuka aa polcL nill ril— nji.lli koali Olotllo kvnntnrli: tabje vasi. Beseda v brk! Nu inorenio si kaf. dai ne li jiovcduli, kar i lili" loži žo ifc ligo oa srci/. Orc mmreč za časi ■n nliramlio našu vasi. ki Je /.nana najmanj toliko, kot Kur-javu*. odkadaj hodijo taitjo vztieimriaM naie nririio sparile Cc- hočemo natančno novul*-11 '■■(<> ziufevo, moramo poroči nclaMui mzaj, v ono doim. ko w> Cli oaši tatic, sodnd žo pomočeni ikožJo in očetje nino»rtli o tn*. slak* tRTveniJivilr zaniiig 11\ nafto. vas. BHo jc tisto leto. ko Jo Mki mnogo češenj. Ido so so Knrjc-vuškl fantič prerfrznlll izrivnu v naS gosIMi* na ta na-čin. da so oponaša* žaMe kva-kanjc. Res Je siocr tudi. da so naši tailJe sedaj oponaša* kurje kokodakanje- Toda tema se ni čudm. Človek toliko Ma v domači- MSi: kar sani IWa In to |»t s> IjH( nail fantje v (lo-imd h«. nc pa kurjavnščani. Kadi tega Je iveč noro ranljivo, dn ie žabiervaškim fantom 7.8' vrda Id«. Planili so. no kmqi, vxasnil luč In pričeto »e Je me« sa-sko kfctofc. Nc bomo opisatva* pododk, nrinonmimo samo, , da se Je Zabia vas tedaj • korenito oti»-sta Kurlesrasi in d* se ie beraS nm uplUI več prestovM naSD) mej. ■' Od tera le že yeč let. dogodek sc je' že nalpol vcmbl, zato Je I udi kurfavaSkim tittom Tr.^trl N'"-Jilo, upajo tilio presfiooiln mejo. Celo lakb drzni so postaE da no-Jc®a Tako so zadnjič dcB: »Oj zdaj irreniol. Nekdo jih je baje slišal, da so peli iznvalno himno: »Kaj nam oa moreioU Namen njih obnašanja Je več nego jasen. Naša (Wkleta pii ne-maralo ln je škoda za !r:iva>. Id io poteptajo pod okni. Kdaj na se Je že slišala da bi bc ka> tero žabjoviaško dekle priženilo v Kuiloivas? Nikoli! 5Samo en slučaj beleži zgodovina. Kokio-tova Martčica »e vzela Plkel-nowga Janeza' iz KurJcvasi. In še ta je morala zgodaj umreti. Iz tega je več nogo jasno, da gre samo za.klaljenje mini. za golo izzivanje 5n škodo, ki io ddajp v travo- 2c nekaj časa mirno ptenašamo to početje. Čakali smo. da naš župan Icaj iHorene. Ker se na on nc gane. glas. Mera je prekipela do vr-morcHTO mi povzdigniti svofl hunoa. Nehajte. Kurjcrvaščani! Nc mdlvallte olla v ogenj na^c potrpežljivosti. . Spomnite se na (mo leto. ko Je bilo mnogo češenj. Cc ito ne bo pomagalo, tedaj pa. sc le pripravite, da bo« { mo -tudi mi znaš braniti sw»je : pravios in svlojo čast. dokler Je f le eno polono v vosi. le en klol v naših ploteb. Auf biks! I Orožno hudodHrtvo. Včeraj se Je zgodil rtofibi, Id ga naš list že dolgo ni beto-m. TravnarJevai lina in Ščurkova Polona sta za Bregom nalagali drvu na voz.. Pri tem sta so sporokll. ivjimm Jc tedal dvtg!*a knepelec. ki im Jo iuio-Lt v rokah in oplazila ž nUm lino |» nosu. Ta je krfknla, prijela so za nos tn hc Jo lito. vsa krvava. Dnigo ptiče i« l*o kiot iKir volov. Zdr.m»fik« po-iihmm ni Ulo. Vendar s« Jc Tini posrečilo, da Je ruta vila krt. Nato sla pdjalt v»K£ domov. Naš poročevalec jc W na icu mesta a ni mogel Izvedoif m-diloltnoKtt o vzniku zločina, kiar oiio genski trdovratno molčita. Vendar moran» po njUi star ros« stKfcč rea, da IJobrBunv nost nI bila vznok prepira. U-pemo, da se zadeva tekom dosa nr/riasni. Tedaj bomo poročali. (Kb smo Hsl žc zaključili. Je prinesti dopisni urad Spela ivest, da se Je viSI spor ram nekeea »pravilo« v »ClAu na palci.« Vest oa ni še popolnoma potrjena.) » Naše gore list Š mamin pdnajtanc Mto našega rojaka, ki Je te dol dosegel čaat orožnina ki * tem povzdignil tudi glas naše vasi in ga nesd v širni svet. To Je Peter Tod«*;, sin bivšega občinskega odbornika, ki je M, ker je že umrl. nadivse dober tal spoštovan mož, prvak naše vasi. Mladi Peter Je kazal žo zgodaj dobro glavo; dve leti star jo padel s peči in si glave ni razbil. Castita.no! Boji .gu živi^ Politične vesli. BREOAR IN STRMAR sta se sprla radi meje, ki teče mod njunima traivnikoma. Brcgar trdi, da sc Je leskov grm in z nJim tudi meja. pimeknil na njegovo. Strmec jc mnenja, da jc grm itam, Ikjer jc bil ai da se le Brogarju v glavi meša. Bre-gar je dejal: »Fej!« Strmec pai: »Fuj to bodi!« — Cc ho prišlo radi tega do tožbe, sc ne ve. RAZŽALJENJf; ČASTI. Včeraj se je vrSla obravpava radi razžaljenja časti. Mica Kova- čeva je dejala Urši Krajn&e. vi da Jc Kivša«. Baje Je pristo do poravru>ve na ta naŠn, da jc dejala Urša JMicl »ovša« in su plača* vsaka polovico stroškov. ---———■' k- Dopisi. . i IZ MERNIKOVE HlSl'. Nas Je zadela nemila nesnča da Je mvno danea zjutraj pogt-iMa naša Nuba mačka, ki srno Jp imeli ž« par M z irsem zadovoljstvom pri MSI. Loviti je miši. pila Jc mleko In slaiom-so ni dotnknfln, če ni prlšb do nje. Vzrok nagle smrti ra docela znan. Baje Je pojedla strupeno podgano. Id Ji Je, konbib ma4e žiyljonJe. IZ KOVAČEVE HISE. Pritožiti se moramo, da tura nekdo mečljc kamenje na vrt iz hudobnega namena In nam deta škodo. Sumimo, da je lo Pekov smrkanmc. Ce ga doti. mo. mu tako navijamo ušesa, da bo pomnil. Drobne vesti. - BOLHE je lovila včeeni popoldne Tinčkom Urša. Dve je vlovSa, sna il (e uila. Zadeva je nazoajena Javni oMaali. • UŠ Je usnfcnila ^noč^ prod' večeru znanega berača Cn»< ha.. Rana ni. nerarn«, in bobe. tač bne/. zitavnLške pomoči » Ifirevj^lji.. . i .KRAVA je pri Trampožu ,»■ vrda telička, ki je zdravo hr šckasto. To je že trat« not. tla jc ista krava pavnda šekasto tale. BRCNILA jo kror« Petnuio to dekle — ln stopila v žehiar mleko. Mleko ao morali to pot precediti; ddkl Je. vmazaia predpasiak. PIPA JE VOASNILA včeraj opoldne Zorčevemu Luki, ki je kosil m vodo; ker ni imel vžigalic, Je moral ostali do večera brez kajenja. Trgovske vesti. NOVE NOOAVIČE je krnila Hrastova Jerica in te dali zanje 9 lr. (Kaj, ca lati imv vloe po le«.? Op ur.) PAR VOLOV Je hotel predali Mihov MOia. Ker se jc t« žena temu uprlas sc jc kupčiji razdrla. SVOJA PRISTNA VINA IN OORKO prvo priporoča tn-slho pri .zadnjem bdkii-stlrežba toi&ia. Sme se iieti i" pretepati. NAJBOLJŠA IN EDINA TR-OOVINA v naši Vasi le pri Ma-Hču, IcJer prodajajo tudi proti bolham in Ščurkom. Za uredništvo je odgovorna KJepotačeva Spela. OVOIJMEN ODGOVOR. Gcsenija, slavnega, profesorja semitskjh jezikov v Hal. le, je prosil dijak, naj mu od-pasti plačevanje Šolnine. »Ni mogoče,« je kratki odgovor. »Pa vsaj polovico popustile!«, je prosil dijak »Veste kaj, ]au ko si predrznetd z menoj ba-ran tati? Zakaj pa me imate?. »Za največjega Hebrejca naših časov.« — Hebrejec je pa lahko ali poznavalec hc« brejščine ali pa prav zvit trgovec —. G es eni as je bil z odgovorom! zadovoljen in di* jak ni nič pl&ČaL MODEL Z VESELJEM. I\)rtretni slikar je dal naslednji oglas v časopis: »Iščem damo lepe postave za niodeL« ' Nato dobi odgovor v katerem zahteva dama 300 krom; on br-zojavi: »Z veseljem simjj-inem.« Ona .na to: »Z veseljem stane 300 več, torej skupno 600.« EN SAM DOVTIP. Veliki Amerdcanee • Wa-shington (izgovori: uošingtn), ustanovitelj Zedinjenih držav, je napravil menda v. vsem svojem življenju cn sam dovtip. Ko so v zbornici debatirali o stalni armadi, ja predlagal Id poslanec, naj armada no šteje več kot 3000 mož. Tedaj se je dvignil Washington m rekel: »Dobro! Potom pa vstavim v zakon tu da določbo, da sme priti samo 2000 sovražni* kov v našo državo.« Scrvoda smeh na vseh straneh, bik* r pRIDRN MOŽ. J Oosp. Slarvc pride precej pozno domov, sezuje si čevlje [v predsobi in gre »počasi v spalnico. Naenkrat' prevrže sfa4ico, toda takoj plane k zibeft in počne zibati. 2ena se vsled ropota zbudi hi Rja začne dxk»o-vaiti: Pijanec grdi, ponočnjak, sedaj prideš doraov, ko drugi že vstagajo! On: Oh, lepo Te prosim, poglej žerfca, že delo uro setfim tu ori zibeli in zibljenl fantka. Ona: Kaj? Fantek že cek> nočsjpi pii meni v posteijI! 10 ZVEZKOV JURČIČAVSl NJEGOVI SPISI VEZANI ALI BROŠIRANI SE DOBE TAKOJ V NARODNI KNJIGARNI V GORICI, VIA CARDUCCI 7. NAROČITE TAKOJ! CENA JE NIZKA. JAMSTVO, če si hočem kdaj izposoditi denar, ne grem nikoli ponj k svojim prijateljem.* »Bodi moj prijatelj!« PRI MESARJU. »Toda te klobase so znatno manjše, kot so bile zadnjič. Kako priide to?« »Gotovo so od manjše svinje«, odgovori mesar. HIPERMODERNO. »Gospod ženftovanjski posredovalec, jaz bi se rad poro* čiL Če je mogoče, naj privede s seboj Še svojega hišnega prijatelja . J.« CIGARETNE PAPIRČKE OLLESCHAU, EXCELSIOR. ABADIE DOBITE PO CENI V NA, RODNI KNJIGARNI V GORICI: VIA CARDUCCI 7. IZ DESP.NZANO. Obilo toplih pozdravov iz vroče Italije pošiljajo ftiku in vsem našim starišem iij sestram, bratom In vsem fantom in še bolj dekletom podpi* sani slovenski fantje letnika 1904, ki so prideljcnl 10. bataljonu 70« polki bcntalicrjcv v Desenzani pri Breniji. Šeligo j Leopold iz Topolo, Dovuaii I.0011 i/. Koseze, Rudinj* (Jiril iz Saiit Mivm, lesnik Jožof iz Zhua£e, Medica Jožel iz Svet Martina. 2.nidarši6 Ludovik iz Pro* ina, Kocijančič Ivan Iz Markovščine, Cotič 1'ranjo iz Renče, Kovan Mnrtln iz Podkruja, Stunlicrgar Jožef iz Vrbova. Kirt Ivan iz Krti, Bon Ignacij iz liozjana, l.ipovšek l^oopold iz Ka« tuje, 2l>ogir Alojzij iz BanjAčicc, Sk«»k Franc iz Crf»urjn, Pekaric Marijo iz Trsta. Andrejašič l;ranc iz Podgorja. lirajjon ja Svitonlnv iz Šmarje. Briščak Anton iz BriSfic, Muzetič Stanislav iz Bilj, Leban Ix> opold iz ficrni i, Kocan Martin i t Rc* zauc. Klatit Franc ie Kučitiftč«, Hr* ▼«tin Prane h. KuteJovo. Šenič Jo* žcf iz Skr«pni, Vi»p<>vič Ivan i* Trat-, BolČi« Alojzij Iz Vrlipolja. Kovatifi Peter Iz fikrin)#ri, Tj>um Anton iz Koseze, Petrovi n JVjarko iz Sv. Donita. Nanut Rugocnir, St. An* drči, Stckar Katlo iz Stevcrjana, Prodan Jakcfc iz Prodani. Pcršit Anton, Uršič Ivan iz Vrtojbo, Furlazil Stanislav iz Prvaftinc. Fatur Prane Iz Zaloge. Rebula Franc iz RmaziJ, Ste* fančic Ivan iz Podkraja. Tavčar Jo. fef iz Sežane, Skok Anton Iz Marci« je. Berce Ivan ir Dornberga, Slišani Jožef iz KasUva, , SimHfi Pavel f* Meda ne. Kune. Anton Iz Dole, Bfrsa Mirko Iz Trsta, Filipas Zorko iz Bcr* 5ec. Kavčič KaHo iz Trsta, Klarič Romano iz Skrbioe. PROTI AVSTRIJI SE IME-NUJEJO KNJIGE LJUD. PIVKA, KI SE DOBEi V NA, RODNI KNJIGARNI. NA* ROČITE! BERAČI. Oospoda orosi na cesti slo-fOc za miloščino. Oosp.: »Evo, tu ImaJte eden za 20 stotink« io gire dalje (tedaj zakriči slepec nad aijean: »Gospod, ate se prevarffl, to jo le 10 vinarjetvl« Oosp.: »VI goljuf, slepar, saj niste ni ti slep!« Uep: »Pnotam oprostite, danes samo nadomestil jem svojega kolego, ki je res slep, on namreč se jc šel odpočiti; šdl jc gledarti kinematografsko predstavo ALI BO ZA GOSPO? Gospod gre v trgovino da kup* damske nagovice. Uslužbenec ga praša: »Prosim, ah bo to za Vašo gospo ali naj Vam kaj boljšega?«. V RESTAVRACIJI. »Ta riba smrdi, gospod im* tak ar!« »Ni mogoče!« »Če pa Vam rečem.« »No, to je le zrezek od onega gospoda tam...« Milki od Kandidata. Bil daleč sem po svetu, že mistil da odgovor po dobim. Hitel Cuk i ko je priKitbl < rekoč, pozdrav od Milici ti zročim. ' Osupnjen berem, čitam, . . Milka pravi »kaj naj zdaj storim? tri vrata so nasproti, . i za kterimi si zajca naj lovim«...? Žc mislil sem. jo odločitev padla, pa čitam, da treba bo sedkti uši, ko Pegaz se na poti utrudi, za »reservo« Jo tedaj skrbi! Za »vrečo« že je poskrlijjeno, kaj udobno notri se se1. Poztlravljena mi bo 1 N A V O O K I C I odlikovana TOVARNA KISA FRANC KRALJ v GORICI - Via Cappucrini 8 Izdeluje najboljše vrste kis. V zalogi ima prislni vinski kis, kakor tudi drugi najboljši kis. Cenjenim odjemalcem se priporoča za obilen obisk. CENI: ZMERNE ::::::::: :::::: POSTREŽBA TOČNA Žgalnica likerjev na starem placu št 7 v Gorici ponuja za sezijo sadja: Trikratni žgani alkohol 95 •/• po...........L. 25.—liter Žganje 50 •/•......- 11- - Ram jamajca 50»/. - - - - 13-50 -Vermoulh. Maršala ia bel Vermouth....... 5.— . Najfinejši likerji.....15.50 „ Sladkorni sirupi, razno sadje „ 6.25 kg. POZOR I POZOR! nova imovina s bulji y Gorici na Stolnem trgu, nasproti stolne cerkve Via Cavour ti Podpisana naznanjata slav. občinstvu, da sva otvorila lastno Imovine z vsakovrstnimi čevlji. NA DEBELO. NA DROBNO. Izdelek domač in prvovrsten, cene nizke in konkurenčne. Izvršujejo se vsakovrstna popravila. Za obilen obisk se priporočava udana Trampui - Kokelj trgovca. — Kako drago je pivo L. — A! kaj še! Cena ie padla I Mala piva stane 70 ceni velika pa L 1.40. Kje pa? — V sladoledarni Kal-cftlnl, Via Mazzini št 1 (prej Via Nunicipio), ki ima tudi weliko izbero raznovrstnih sladoledov po L1.-kos. — Takoj grem tia! leldiii UNijiM tudi untUa u slidolri za vutlial Širite „Čuka" Podpisana naznanjava si. občinstvu, da sva otvorila MT NOVO TRGOVINO z vsakovrstnimi čevlji in usnjem na drobno "v Gorici, v Rašlelu ž t. 32. Izdelek domač in prvovrsten. Cene nizke in "konkurenčne. Izvršujeva tudi vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila. Za obilen obisk se priporočava udana trgovca BREZOVEC - ROSIN i^ir-^-a1 — —T—¥—^—T-V—▼—V—T—-ri-^r-V Trgovina se manufakluro ŠKODNIK ANTON 60RI6A, Vi« Semlnario 10. Le zadovoljnost k pravi sreči vodi I Zapomni al, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženina v desnico. previdna pri nakupu bale bodi I Blago po nizki ceni, zadnji modi prodaja sa deželo, za Gorico pri aemeniiču v hiši z desetico trgovec škodnlk Anton, znan povsodi. A to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupi^ješ mnogo hkrati ceflrja. oksforda ln etamina I „Sem zadovoljen z blagom !M vsak poreče iu zadovoljnost ključ je že do sreče. Pozor I Pozor I Za poletno sezono. velika izbira kambrfka, perkala, zephirja, in krepa voln« za moške in ženske obleke. Velika zaloga vsakovrstnega perila za ilovice in birmance. & Felberbaum & Rolich Corso Verdi štev- 7« (prej HEDŽET in KOftITNIK) Na drobno! Na debelo ! jj Nanvfakturo, perilo, izdelane obleke, pisarniške po- ) trebščine in papir < ( po cenah hrez knnknrAnrp ). 5! cenah brez konkurence kupite pri dobro znani tvrdid BRATJE MOSE i Via Rastello 7 GORICA ViaRastello 7 ' ^------------5 Elija Čuk Gotica — Piazza Cavour št. 9 priporoča slavnemu občinstva v mesta In na deželi svojo bogalo zalogo in veliko Izbero najboljših BIANClil ia ALTENA dvo-koles. Šivalne stroje priznanih Ivrdk TITAN in PFAFF, kakor ludi munidjo In vsakovrstno orožje Kdor kupi šivalni stroj, se ga pouči v delo umetnega vezanja prezplačao. dokler nI zadobil popolne prakse. Poslužite se pri njemu in me boste se kesali, kakor se njegovi stari odjemalci ne pritožujejo, temveč pričajo o točni in solidni postrežbi.