Dolgovi, ki jih ne bi smelo biti                   "
Za otroke v vrtcih so starši dolgovali 123.000 din -   Strožji ukrepi
S tem ko starši oddajo svoje-ga otroka v vrtec sprejmejo tudi obveznost, da bodo zanj piače-vali stroške za oskrbo in sicer    : redno, vsak mesec. IzraČuni pa    ¦ kažejo. da nekateri na te obvez-    : nosti kaj radi pozabljajo.
Ob koncu fanskega decem-bra so bežigrajski vrtci zabele-žili 221 dolžnikov s skupnim zneskom 123.236.65 din. Vod- , stva vrtcev so osebno in tudi s pismenimi opomini opozarjaia starše naj Čimprej poravnajo zaostalo oskrbnino, kar pa je prav malo zaleglo. Tudi opozo-rila, da bodo zadevo predali sodišču, so trčila ob gluha uše-sa.                                             ;
O tem problemu je večkrat    : razpravljala     tudi     skupnost otroškega varstva. Ob dejstvu, da so vsa opozorila zaman, je zavzela stališče. da je treba s   -strozjimi    ukrepi    spodbuditi starSe     k     discipliniranemu odnosu do njihovih obvezno-sti.    Njena   stališča   vsebuje sklep. po katarem morajo rav-    : nateljstva vrtcev s starši skleni-ti pogodbo, kijihobvezuje.dav    : roku 15dni posprejemuotroka    ¦ v vrtec plačajo oskrbnino. Dva   ' meseca  po  izteku  tega roka otrok ne bo mogel več v vrtec.
Upamo, da do takih primerov ne bo prišlo in da se bodo starši ob novem sklepu nekotiko za-mistiii in tudi pomislili na po-sledice, ki jih ne bi bhdko ob-Čutiti le oni sami, marveč bi prizadele tudi njihovega otro-ka. Kako bi se počutila oče ali mati, 4e bt ju otrok vprašal: zakaj ne grem več v vrtec?f
Hrano, uporabo električnega toka. plinain vode teršemarsi-kaj drugega moramo vsi plače-vati sproti, ker smo sicer kaz-novani. To veJ/a (udi za vrtce. Živila, ki morajo biti sveža in    • neoporačne kakovosti, morajo vrtci nabavljati vsak dan in jih    ' tudi plačati po dnevni ceni. Ker    ' je torej poslovanje vrtca odvi-sno od dnevnih cen. mora biti v   ,
njihovih poslovnth skladlh ve-dno dovolj sredstev.
Poslovni skladi pa imajo za-stran nerednih plačnikov oskrbnin velike vrzeli, ki pred-stavljajo oviro za redno poslo-vanje vrtcev, pomenijo dodat-ne skrbi in nevšečnosti, ki niso te v škodo otrokom, marveč ogrožajo tudi osebni standard zaposlenih delavcev, ki jim je zaupano zelo odgovomo delo. Vzgo/a in varstvo otrok nista lahki nalogi.
V  vrtcih so otroci družin, ki izpolnjujejo pogoje, zapisane v pravilntku o sprejemu otrok v vrtec. Se pravi. da imajo te dru-žine prednost, ki jih drugi star-ši. zastran  pomanjkanja pro-storskih zmogtjivosti v vrtcih nimajo in ki kljub temu soiidar-nostno   prispevajo   za   razvoj vzgojnovarstvenih ustanov. To pa je treba ceniti.
V  malomamem odnosu ne-katerlh   starSev  do   prevzetih obveznosti je fiutiti potrošni-ško miselnost, ab katerj starši pozabljajo na osnovne dolžno-sti, ki jih imajo do svojih otrok. Čutiti je tudi zlorabo humane-ga odnosa družbe do razvoja otroškega varstva. Ob pripom-
baft, da je naša družba doižna skrbeti za otroke, se tisti, ki to izjavljajo, ne zavedajo, da so tudi oni del te naše družbe, kar jih obvezuje, datudi oni prispe-vajo doiočen deJež za varstvo otrok in njihovo vzgojo.
Od svoje ustanovitve dalje se je skupnost otrofikega varstva nenehno trudila, da bi bilo delo v vrtcih kar najbolj učinkovito. Prizadevala si jetudi, dabi bilo varstva v vrtcih deležnih Čim-več predSolskih otrok. Pri tem je imela uspehe, ki spričo raz-nih objektivnih težav, niso bili majhni. Tudi na sejah skupSČi-ne so se delegati - izvajalci in uporabniki -zavzemalizačim-hitrejšo rast novih vrtcev. Za to si bodo prizadevali tudi nedav-no izvoljeni novi delegati, ki bodo nadaljevali delo v skladu z razvojnim načrtom otroškega varstva. Doslednobodosprem-Ijali tudi finančne načrte vrtcev in njihovo realizacijo.
Oelegati prejSnjega mandata so obravnavali dolgove staršev in škodo, ki so |o ti povzročili vrtcem. Marsikdo pa bo v ne-prijetnem položaju. če bodo novoizvoljeni delegati razpra-vo o tem razširili tudi na posa-meznega dolžnika in zahtevati javno objavo njihovega imena. E. K.