DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta St. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L, 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto Vlil. - Štev. 39
r
Trst Gorica 24. septembra 1954
Izhaja vsak petek
Slovenski mladini
Leta 1848 so bili Slovenci po o-gromni večini kmetsko ljudstvo, ki je bilo komaj z marčno revolucijo strlo zadnje ostanke srednjeveškega tlačanstva in si priborilo popolno svobodo in neodvisnost. Nismo imeli slovenskih obrtnikov in trgovcev, meščanstvo je po nemško mislilo in govorilo, uradništvo je bilo nemško ali nemški govoreče, le duhovščina je bila pretežno slovenska. In vendar je slovenski narod napravil oni čudežni skok v svojem kulturnem, gospodarskem in političnem razvoju, da je v kratkih šestdesetih letih, še pred prvo svetovno vojno, dosegel tako visoko raven kulture in civilizacije, da ga je postavila na stran najnapred nejših narodov Evrope.
Za to gre zasluga, in priznanje v veliki meri slovenski mladini. Po marčni revolucji vse do prve svetovne vojne je slovenska mladina nosila baklo narodnega vstajenja in grajenja. Zlasti učeča se mladina je bila priča življenja in napredka sosednih narodov. V Trstu, Gorici, Ljubljani, Mariboru, Gradcu in na Dunaju so imeli slovenski dijaki priložnost spoznavati težnje in načrte Nemcev in Italijanov. Nemški »Drang nach Siiden« (pritisk na jug) je imel v programu, da poplavi vso slovensko zemljo. Obstoj slovenskeoa naroda je bil
v	nevarnosti.
Zato se je vrgla slovenska mladina na delo za narod, iz katerega je izšla, z geslom: Iz naroda za narod. S podrobnim delom v analja-betskih tečajih, v čitalnicah, pevskih društvih, glasbenih krožkih, telovadnih organizacijah, potujočih knjižnicah in v zadrugah se je kra-sala volja, smisel in duh slovenskega človeka za samoobrambo in samoohrano.
Slovenska učeča se mladina je bila še ob koncu XIX. stoletja v splošnem zdrava na duhu, polna idealov, z vero v boljšo bodočnost slovenskega naroda. In zato je bila odločna in polna volje in energije. Živela je skromno, zlasti v vseučiliških mestih na Dunaju in n Gradcu in pozneje v-Pl'agi. Leta 1907 so bili med 1000 slovenskimi visokošolci redki, ki s6 imeli mesečnih 25 forintov ali 50 kron za hrano in stanovanje. Hranili so sc po dijaških menzah i !• ljudskih kuhinjah. Dosti jih je bilo takih, ki niso imeli za večerjo kot kos kruha in včasih skodelico mleka. Med. počitnicami so slovenski dijaki žrtvovali ves prosti čas, za narodno organizatorično delo. Mladina je delala roko v roki s slovensko duhovščino, učiteljstvom in z vsemi, ki so čutili za narod, posebno na Koroškem, Štajerskem in v Istri, tam, kjer so bile naše postojanke najbolj ogrožene.
Tako je našla svetovna vojna leta 1914 Slovence na Primorskem, Kranjskem, Štajerskem in delom”. tudi na Koroškem politično, kul-turn gospodarsko in socialno zrele — pa morda ne toliko pripravljene — za svojo državno samostojnost v zvezi Z jugoslovanskimi narodi.
iln danes, kako je s slovensko mladino? Ne zanima nas zaenkrat ona v matični državi, ampak slovenska mladina v zamejstvu, kjer je obstoj slovenskega naroda ogrožen dosti bolj kot pred prvo svetovno vojno.
Politično in moralno življenje v Jugoslaviji vpliva na mladino v zamejstvu. Tam preko je komunizem vrgel v morje vsa pravila e-tike in marale. Ideali, ki so bili. gonilna sila v borbi za obstoj in napredek Slovencev po 1848. letu. je nadomestil z materializmom in ubil vero v človeka in njegovo do-stojanstvo. Ceš, človek je len in biti mora voden skozi puščavo, brez prestanka naprej in naprej, Z grožnjami in obljubami. Kot tak se ne more usesti, počivati in premisliti, ali je »zlato tele«, ki ga morajo moliti, res bog ali samo te le. Komunizem je izbrisal s svojega prapora narodnost in ubil v ljudeh narodno zavest. S tem je porušil edini stolp, ki je bil v stanju, da se na ogroženih postojankah bori proti potujčevanju slovenskih ■ otrok — s strar' lastnih staršev, ki so v komunizmu izgubili narodno zavest. Ali ni ravno jugoslovanski komunizem tisti, ki priporoči Slovencem v zamejstvu, naj <>e včlanijo v nemške in laške socialistične stranke in — tako utopijo v tujem morju?
Taki grobokopni nasveti■ z one strani zavese ne morejo vzbujati pri slovenski zamejski mladini drugega kot malodušje in obup vari narodnim obstojem izven ozkih mej matične države. Komunizem v (Nadaljevanje na 2. strani)
Di>oini obraz današnje Italije
Ob koncu druge svetovne vojne je bila Italija gospodarsko povsem na tleh. Fašistična vladavina je zapustila skrahirano dediščino. Priznati pa je treba, da so si Italijani z vztrajnostjo in žilavostjo ter z mednarodnimi podporami razmeroma hitro opomogli. Ze deset let vodi povojno Italijo vlada sredine.
Vprašanje je samo, ali in kako delujejo parlamentarno - demokratične 'ustanove v deželi? Ali se ne množijo težnje skrajno desničar-sikh, neofašističnih otožnežev? AH ne ogražajo demokratičnega ustroja države skrajno levičarski netilci svetovnega požara? Ali ne vlada sredina, 'ki ji stoji na čelu krščanska demokracija, le preveč sa mopašno ali celo reakcionarno? Vsekakor se je do sedaj še vedno posrečilo izpeljati državno barko skozi na j večje težave; ali pa bo to uspelo tudi v bodoče, je drugo prav nič obetajoče vprašanje. Največji nevarnost za italijansko demokracijo leži prav v najostrejših nasprotjih, ki jih nenehno izzivajo socialne napetosti.
Žalostno je, da italijanski gospodarski -vzpon spremljaj tako številni socialni nedostatki. Po mestih se dvigajo naravnost razkošnr in najmodernejša poslopja poleg s pločevino pokritih barak. Milijonarji se 'koračijo -poleg beračev. Duh resnične pobožnosti in požrtvovalne krščanske ljubezni do bližnjega uspeva med propalostjo in pregreho. Brezvestni pohlep po denarju, sovraštvo, klevete, škandali, nasilne ljubosumnosti, porazne pretkanjenosti tekmujejo kot za stavo.
Jedro problema pa ne leži v teh pretiranih človeških nedostatkih, •niti v senzacionalno nabitih aferah, pač pa v pomanjkanju surovin in previšku rojstev, ki znaša letno nad 350 tisoč duš ter v nepravični razdelitvi narodnega dohodka. Kakor je Italijan v odnosu do družine izredno socialno čuteč človek, tako mu je tako mišljenj? v odnosu do skupno«!--in zlasti d«.’ države popolnoma tuje. Zato ni nič čudnega, da še danes životari nad četrt milijona Italiianov po kleteh, barakah in duplinah, da je nad dva in pol mili iona Italijanov -tlakih, ki si mora!o naimanj v treh deliti do en stamnvaniski prostor, in da ie še vedno nad en miHion itaM-;ans,kih družin. ,ki v vsem svojem življeniu še -niso okusile ne mesa. ne sladkoria in niti vina. 12 odstotkov vseh italijanskih družin vegetira v nais-kraineišem pomani-kan'u. 65 odstotkov družin živi 'r '■■zredno omejenih razmerah in le, en miliion družin se priživlja v la-eodneiših okoliščinah. Zato pa ži-
vi	nekai sto tisoč družin v razkoS-iu, ki ga ostale debele Evrope nn nožna io.
Pod1 t?,Wmi rosoii je razumliivo, da »se komunizem bohoti in razš;r-;a po državi. Teh uspehov pa. ita-liiamiskemu komunizmu ne prinašajo Mavxovi in Leninovi nauki, niti moderne dogme o boljševišk'
svetovni revoluciji, pač pa obljube, da se bo življenje revežev izboljšalo. Pcleg tega je vmešavanje Cerkve z državo speljalo mnogn kroge v antiklerikalizem. Spreten in iz Moskve vodeni komunizem o-znanja torej takoj — v posmeh stvarni resničnosti — svobodo posameznika duhovno strpnost in si je prisvojil celo garibaldinske zamisli in gesla »risorgimenta«.
Današnje hude krize, ki jo preživlja Italija, ni ‘provzročila po vse.i Italiji tako strastno razpihnjena a-fera Montesi, pri kateri je v obskurnih okoliščinah izgubilo življenje. mlado dekle in pri čemer so sodelovale visoke osebnosti rimske družbe. Korenine te krize so globlje. Nakazali smo jih že zgoraj v socialnih napetostih. K tem težavam pa je .treba vsekakor dodati še dvojno igro vladajoče demokr-ščanske stranke, ki se sama ponaša kot katoližka stranka, giblje pa se na laicistični ravni kot politični organ in zato ne more služiti dvema gospodoma.
■Po smrti -De Gasperija in kardinala Schusterja so se v stranki mogočno povečale razpoke, ki jih je De Gasperi uspešno mašil. Vnela so se nevarna osebna tekmovanja za prvenstvo. Tudi čisto ideološke razlike razganjajo strankino povezanost. Borba med cosvetnjaki in dogmatiki je ostra in izredr/o nevarna. Razkosanje današnje najmočnejše demokratske stranke v I-
taliji bi bilo v sedanjih okoliščinah za bodočnost demokracije v Italiji lahko usodno.
'Svobodoljubni in demokratični ljudje ne smejo prezreti, da je druga najmočnejša stranka v Iia liji - komunistična partiji Nevarnosti razkroja se zavedajo z vso potrebno prikrivano skrbnostjo celo današnji komunistični zavezniki. Ti namreč najboljše vedo. da je komunizem v opoziciji siicer poiteban korektiv za izboljšanje socialnih pogojev v državi, kjer je kapitalistični svet skrajno nazadnjaški, skrajno pohlepen — in končno najučinkovitejši pobornik komunističnih revolucij, vedo pa tudi’, kaj pomeni komunizem ,na o-blasti. Prav zato Nenni ne deli • Togliattijem veselja nad težavami v vrstah demokrščanske stranke.
To so spoznali sami uvidevne ji: italijanski krogi in sam »II nuovo Corriere della Sera«, ki je sicer neodvisen dnevnik, zato pa vsekakor vladi in katolicizmu naklonjen, je napisal: »Nevarnosti krščanske demokracije so v tem, da je izključno katoliška in vodi zato v klerikalizem. Katoliška stranka države ne more spremeniti, kajti država je posvetna tvorba. Kriza v krizi leži v tem, da krščanska demokracija, ne more utelesiti dvoje različnih stremljenj:	relignoznega
stremljenja, ki išče poslednje življenjske cilje izven zemeljskega bi-(Nadaljevanje na 2. strani)
Titov gooor
V	nedeljo 19. t. m. je na Ostrožnem. pri Celju, kamor so partijski režiserji spravili po vzorcu vseh diktatorskih vladavin menda četrt milijona- ljudi, spregovoril maršal Tito. Piav zaradi njegove prisotnosti so bila potrebna naddimen-zionalna množična razkazovanja.
Maršal je bil ob tej priliki močno pomirljiv tako nasproti Vzhodu kakor tudi Zahodu. Obrazložil je stališče svoje vlade do raznih važnih evropskih vprašanj. O Trstu ni spregovoril besede. Glavne misli je osredotočil na vprašanje sožitja med komunizmom in demokracijo. Ponovil je priložnostne dialektične misli pok. Stalina o tem vprašanju; misli, ki v novejšem času dozorevajo tudi pri Stalin«> vih dedičih v 'bodoča komunistična /bojna gesla. Priznati pa moramo, da jih je tudi konkretiziral. Sožitje je povezal s potrebo, da oba sprta svetova poravnata medsebojne nesporazume, ker je samo poa takimi pogoji — tako je poudaril
—	mogoča zgraditev nove Evrope. P.ri tem je postavil za vzgled Francijo in Nemčijo ter Italijo in Jugoslavijo.
Svoje poglede je razkril tudi glede poloma EOS, pri čemer je poudaril, da je bila zamisel EOS zasnovana v času, ko je Evropi pretila vojna nevarnost, katere — p, njegovem — danes ni več. Končno pa je EOS propadla tudi zato, ker
Konierenca deo tih d Londonu
Britansko zunanje ministrstvo je za 28. september povabilo na' konferenco devetih: Francijo, Združene države, Kanado, Zahodno Nemčijo, Italijo in države Benel-uxa Ta konferenca je nekak uvod za sestanek ministrskega sveta NATO ki bo zasedal sredi oktobra in poskušal oaljti novo rešitev vprašanja EOŠ.'Londonska konferenca Tx> trajala kakih 7 dni. Obravnavala pa bo vzporedno o nemškem o-brambnem prispevku; med tremi zasedbenemi silami pa. bodo istočasno tudi pogajanja o nemški vr-hovnosti in o zaključku zasedbenega statuta.
Adenauer -ni namreč pristal na prejšnjo britansko - ameriško zam:-sel, po kateri naj bi zasedben' statut 'zamenjali z nemško pogodbo, ki bi vsebova'a določ;la, po katerih. bi' v »slučaiu sile« prevzeli zavezniki ponovno nadzorstvo nad Zahodno Nemčijo. Potrebno bo zato poiskati nov način za likvidacijo zasedbenega staituta. Adenauer je prediasal hitro in skutino iz*a vo zahodnih sil, vendar temu predlogu niso mogli us?oditi, ker ie taka izjava tako y Franciji kakor v Angliji vezana na potrditev parlamenta.
Glede predlogov o nemškem o-brambnem prispevku, o katerem
bo razpravljala konferenca devetih, sta na tapetu dva predloga. Prvega je sestavil Eden, drugega pa predstavlja francoska spomenica., 'ki je bila ob koncu prejšnjega tedna dostavljena britanskemu zu-nan;emu m;n:strstvu. Po britanskem predlogu bi Zahodna Nemčija žj-opila v zahodni obrambni si-"'okviru Uril seli ste pogodbe. Vo?aško ra v sklop Atlan’-ske zveze. V koliko se francoski predlog raElikuie od Ednovesa načrta ;e razv;dr>o 'z govora francoskega m!nisitrsk».aa predsednika v Brusi:u. V britanskem zumarrem ministrstvu nagloša o, da kompromis m~d obe im pred^o^oma mogoč. Na bruseljskem zaspdan’u '"e. francoski ministrski predsednik obrazložil francosko stališče do npmškeea sodelovanj, v zahodnem obrambnem s;stemu. Ta predlog se v mnogh točkah močno razlikuje od britanskega gledan;a ‘r>a rešitev vprašan;a zopetne nemške oboroži-tv». Izeleda 7a*o. da bo zelo it^žko doseči skladnost med nemškimi težnjami in francoskimi pridržki ter britanskm posredovanjem.
iSkraina francoska in zmernejša britanska previdnost v vprašanju zopetne nemške oborožitve je še vedno boleča rana evropske o-brambne skupnosti. Preteklost je
m
m
•s »
The Lonflon Duly ttn.il
vse že preblizu, da bi mogel čas
zabrisati spomine na katastrofo, ki je v drugi svetovni, vojni zajela zahodno in južno celinsko Evropo in tudi britansko otočje pretresla do samih temeljev. In vendar bo morala zahodna politika najti pota in sredstva, da vzpostavi v Evropi potrebno ravnotežje. Tudi pred drugo svetovno vojno so napori -po ravnotežju proti hitlerjanski Nemčiji naleteli v Moskvi na popolno nerazumevanje in nagnali Stalina celo v Hitlerjev objem. Za koliko časa in s kakšnimi naravnost kata-st'c!aln;mi posledicami prav za samega sovjetskega- ubežnika. Orožje n 'suiovine, ki jih je Stalin dobavljal svojemu zavezniku, so mlati’f najprej njega samega. Francija te usodne pogreške ne sme ponoviti...
Kakšne načrte prinaša na londonsko konferenco Amerika ni znano. Britanska zamisel, ki je v bistvu nekaka predelana izdaja bruseljske pogodbe, za Američane
—	vsaj tako izgleda po pisanju a-meriškega tiska — ni prepričljiva. Nekateri ameriški krogi mislijo ce-•io, da bi bilo treba najti rešitev vprašanja nemške oborožitve z bri-skiranjem Francije in z Nemci skleniti posebno pogodbo. Britanci z upravičenostjo zavračajo vsako ta ko misel. Francija predstavlja str-i-tegično jedro politične in vojaške obrambe Evrope in bi vsako b-ri-skiranje tega jedra -pomenilo v najboljšem slučaju polovičarsko reši-■tev. Take rešitve pa se v zgodovini narodov vedno maščujejo. Demokracija zahteva čas in potrpežljivost. Hitler in Stalin seveda nista svojih odločitev zavlačevala . posvetovanji s svojimi, zavezniki, pač pa Ukazovala. Zato tudi dejansko nista imela zaveznikov, pač pa poslušne lakaje. Oba tirana pa ne smeta postati vzornika demokracije, saj sta bila vse svoje življenje njena največja sovražnika.
Morda bo konferenca devetih. kl:ub težavam in spletkam podzemskih sil, le zbližala duhove in doprinesla k ra.zčiščenju vsaj enegj dela spornih vprašanj.
je puščala nedotaknjene medsebojne spore in ki so zadali tej zamisi; smrun uuaaee.
Glede Nemčije je Tito ponovi! svoja ze znana načela, po katerih je ^reca Nemčiji vrniti vrhovnos--v okviru mirovnih pogodb. Nemčijo treba oborožiti, ne sme pa postati 'militaristična država. Opozoril je zlasti na nevarnosti obnovitve nemške pretekle napadalno sti.
Tito je omenil tudi Atlantske zvezo.. Značilna je njegova, odkritosrčnost:^ Jugoslavija je socialistična država, Atlantska zveza p. zavzema — po njegovem — čedalje ostrejše protikomunistično zadržanje in izgublja svoj čisto vo jaški značaj. Zato Titova Jugosla vija ne more postati članica Atlantske .zveze, lahko pa sodeluje pr; vseh vprašanjih, ki jamčijo neodvisnost dežele in so usmerjena pro ti napadalnosti.
V	nadaljnjem se je Tito dotaknil odnosov do Vzhoda. Zatrdil je, de je pripravljen obnoviti normalizacijo odnosov do Vzhoda, da pa njegova vladavina svojega noi*uranjega razvoja zaradi tega ne to predrugačila, niti ne bo spremenila svojih odnosov do Zahoda. Dopuščala ne bo niti Vzhodu, niti Zahodu vmešavanje v notranje jugoslovanske zadeve. Razumljivo je — je poudaril maršai -- da. naši stiki z Vzhodom ne morejo biti v nobenem slučaju stoodstotno taki, kakršni so bili nekoč.
Tito je z mnogo manj sneče govoril tudi o notranjih in gospodarskih vprašanjih Jugoslavije, S spretno dialektiko je poskušal o* pravičiti številne nadloge današnje Jugoslavije. Priznal je kvari ji vosti nekaterih zakonov in uredb. Kritih, ziral je delavske odbore, ki stremijo zgolj za dobičkom. Tudi tokrat je glavno krivdo pripisal slabi letini. C-agotovil pa je, da ljudje ne bodo stradali zaradi tega, ker bo Jugoslavija namesto 2 in po! milijona ton žita dobila samo ; -milijon 600 tisoč uk,. Pri/jinii je da mora njegova država, ki je pred vojno zalagala z žitaricami vso pa sivno Srednjo Evropo, uvoziti letos 130 tiso-š vagonov pšenice. V veliko razočaranje titovskih afct*-vistov ie priznal nizko življenjsko raven svoje dežele, ko je dejal, d» Jugoslavija porabi na prebivalca dvakrat več kruha kot dežele z visokim življenjskim standardom. J? tem je nehote priznal, da je njegova Jugoslavija močno znižala blaginjo svojega prebivalstva v pri merjavi s predvojno Jugoslavijo.
Tolažil je svoje poslušalce z obljubami, da bo Jugoslavija svoje dolgove v dveh ali .treh letih .takti uredila, da bo ljudem lažje, danes pa — je dejal — je pritisk najhuj-š' Tudi Stalin je za 1. 1950 napo vedoval, da bo sovjetski delavec ob tem času užival najvišjo živ ljenjsko raven na svetu. Stalin je šel v grob, mizerija v Sovjetiji pa je ostala bolj trdoživa kot kdaj koli. O navijanju cen je dejal, da sedanja splošna podražitev ne presega normale; o nenormalnih me^ zdah in plačah pa je previdno molčal. Grešne kozle je tokrat izibira! med toliko opevanimi podjetji, leso »last delavstva«. Gospodarski čarovniki, ki so ustvarili potrebo po 100 milijonih dolarjev na leto za uvoz pšenice in masti so odšli s celo kožo.
Zaroka Meltsandra HaMfordjeviča
Princezinja Maria-Pia Savojska, dvajsetletna hčerka bivšega itali-anskega kralja Umberta, se bo v kratkem zaročila z deset let starejšim, knezom Aleksandrom, sinom kneza Pavla Karadjordjevičn, Spoznala sta se na krožnem potovanju no Sredozemskem morju, ki ga je priredila grška kraljevska dvojica.
Senzacionalne aretacile v Rimu
Škandalozna zadeva Montesi i; pognala z ministrskega stolčka nai-prej zunanjega ministra Piccioni-ia, sedaj pa so oblasti zaprle 5e njegovega sina Petra pod obtožbo nenameravanega umora, in Ugq Montagno zaradi dajanja potuhe. Tako se .počasi le odkriva zagonetka nenaravne smrti Montesijeve.
Zasedanje glavne skupščine OZH
V	torek 21. t. m. je pričelo deveto redno zasedanje glavne skupščine ZN. Verjetno bo navzočih skupno 27 zunanjih ministrov, od kale rih vsi seveda še niso dospeli v New York.
Spored obsega 67 točk, med ka terimi so tudi taka, ki so zelo važna za svetovni mir. Razpravljali bodo o razorožitvi, o atomski bombi in. drugih važnih vprašanjih. Zaenkrat je na vrsti izvolitev novega predsednika in podpredsednika, nakar bodo izvolili sedem odborov, ki bodo opravljali glavno delo skupščine.
Med temi odbori so: glavni politični odbor, socialni odbor, gospodarski odbor itd.
Za sprejem v Organizacijo združenih narodov je zaprosilo 14 držav in bo bitka za ta sprejem oziroma proti njemu verjetno zelo o-stra.
Za predsednika skupščine ie bil izvoljen nizozemski deleeat Elko. Van Kleffens, ki je po izvo^tvi de-ial, da prevzem- predsedstvo OZN v trenutku, ko ni oboroženih in organiziranih spopadov na svetu. Nad nami t« — je dejal — visi temna in huda grožnja,
VESTI z GORIŠKEGA
Demokrščanski poslanec Baresi in vprašanje Slovencev v Italiji
V	soboto 18. t. m. sta »Giornale tli .Trieste« in »Gazzettino« priobčila članek poslanca Baresija1 o de želni avtonomiji in Slovencih v I-taliji. Poslanec Baresii pravi, da sc ni bati posebne deželne avtonomije, ki italijanska ustava predvideva, in 'tudi ne neznatne slovenske manjšine. .».Smatram za svo.;o dolžnost, v kolikor moja beseda lahko zaleže, piše poslanec Baresi, da Uporabim to priliko zato, da povem jasno in odl-očno, da štejem kot nečastno našemu ugledu in škodljivo naši sedanji in bodoči koristi večno pretiravanje in prikazovanje v luči strahu nevarnosti, ki bi pretila nam ,naši deželi in. našim ustanovam od strani neznatnega in omejenega števila italijanskih državljanov slovenskega rodu, bivajočih v naši pokrajini Menim, da jie že skrajni čas, da se s to napako, ki kvari ravnotežje, ki ga je treba spričo vseh vprašanj držati, preneha. Poskusimo raje brez predsodkov približati se tem našim Slovencem, ne toliko .v osebah njihovih več ali manj kvalificiranih zastopnikov, kolikor splošnega prebivalstva: kmetom, delavcem in rokodelcem ki so v veliki večini vsi spoštovanja vredni in ne nacionalisti, tako kot so tudi kmetje, klavci in rokodelci italijanskega rodu. Enkrat za vselej razrešimo obroč neraizumevanja in neza-■upamja, kajti pogoj za obnovo naše pokrajine, ‘predvsem mesta Gorice, bomo, *tako ali tako, morali i-skati onstran meje, pri potrošnikih in pridelovalcih na Tolminskem, v Ajdovščini, v Postojnščin! in v drugih naseljih nekdanje goričke pokrajine, ki so nam bile odvzete. Prej ali slej bo treba, za nato in njihovo gmotno korist, v gospodarskem oziru na en način ali drogi razdeljeno telo naše stare pokrajine obnoviti.«
Pozdravljamo besede poslanca Baresija, ki utegnejo prav gotovo poditi dober sad, de bo poslanec tudi v dejanjih tako odločen kot v besedah. Menimo, da so njegove
Slovenski mladini
(Nadaljevanje s 1. strani)
matični državi ruši ravnotežje med dutiom in materijo tudi v zamejstvu v korist materializma, posebno pri mladini. To vodi mladino v otncp nad človeškim dostojanstvom.
Slovenska mladina v zamejstvu imoair kritično gledati na sedanji položaj slovenskega naroda. Ona, živeča na ogroženih točkah slovenske zemlje, ali vendar svobodna, nosi veliko odgovornost za obrambo teh postojank pred vsem narodom in zgodovino. Zavedati se mora, da je sedanje stanje v matični državi nastalo z. lažjo in z lažjo bo padlo, ker je to zakon narave. Gre samo za nesrečen eksperiment. Zavedati se mora, da ni bila nikoli materialna beda, ampak vedno duhovna stiska tista, ki je navajala mladino k nadčloveškim žrtvam za ohrambo tvojega naroda. Gre za ravnotežje med duhom in materijo. Moderen človek brez duha in duše, brez idealov, postane žrtev skrbi za materialno eksistenco, žrtev strahu primitivnih ljudi.
Toda mlad človek, ki ima ves svet pred seboj, ne sme zatajiti v sebi duha in se ponižati na stopnjo človeka - avtomata, kakor ga hoče ustvariti komunizem. Življenja, ki so brezkoristna, brezpomembna, brez višjega cilja za skupnost, iz, katere so izšla, bodo ugasnila. 04 tod dolžnost predvsem vsake mladine, da opraviči svoj obstoj, da ■ne bo mladina brez mladosti, ma-lodušna in brezbrižna za usodo svojega naroda na ogroženih postojankah.
Iiojni obraz današnje Italile
(Nadaljevanje s 1. strani)
vam ja, in posvetna stremljenja, ki so »kozi in skozi tuzemska in zgo devinsko povezana.«
Ti preudarki so jasni. Meščanske stranke so tiste, ki lahko zavori jo napredovanje komunizma, da se ne bodo zgolj komunisti poganjali za ločitev Cerkve od države, za zboljšanje socialnih razlik, za duhovno svobodo in za odst ra • initev na sto in sto drugih nevšečnosti vsakdanjega življenja. Tudi davčnim izmikačem, tihotapcem kapitala v tujino, bogataškim pustolovcem, milijonarskim gizdalinom, pokvarjencem visoke aristokracije, junakom škandalov in razvrafcno-sti je treba napovedati borbo na življenje in smrt, če želi Italija postati stvarno stebrišče svobodnjaške Evrope.
besede narekovali strupeni člank; znanega sovražnika Slovencev, monarhista Pedronija, ki se na gori-ška gosepodarska in politična vprašanja prav nič ne razume! Članke, ki jih je »Giornale di Trieste« priobčil. Slutimo pa, da je poslanec Baresi imel pred očmi tudi vse prostaške in žaljive izbruhe italijanskih šovinistov v goriškem ob činskem svetu proti slovenskim zastopnikom in ' sploh proti Slovencem v Italiji, ko se je odločil za sestavo in objavo dotičnega članka.
Mi zagovarjamo posebno deželno avtonomijo, ker smo prepričani, da bo nujno prinesla znatne finančne ugodnosti, ki bodo vplivale na odpravo brezposelnosti in tudi, ker upravičeno zahtevamo in pračakujemo, da se pravice Slovencev v Italiji v okviru posebne avtonomije zaščitijo in izvajajo.
Prav, da se s slovenskim zaledjem onstran državne meje navežejo gospodarski stiki, toda slačo bi pri nas odjeknilo dejstvo, da se kljub temu na Goriškem in v videmski pokrajini nadaljuje s preziranjem, zoprstavljanjem in. raz narodovanjem Slovencev!
Slovenskih političnih voditeljev naj se poslanec Baresi prav nič ne boji, saj so prav ti voditelji tisti, ki stalno poudarjajo potrebo po izvajanju posebne deželne avtono mije in navezan j.u gospodarskih stikov s Slovenijo.
Od nekdaj pa se izkazuje, da so italijanski voditelji tisti, ki kalijo mir v deželi in sejejo razdor ter Slovence prezirajo in zaničujejo, odnosno pri volitvah izrabljajo!
Slovenski voditelji, v kolikor se nas tiče, stalno zahtevajo, naj vlada nastopi proti vsem šovinistom, ki hinavsko ščuvajo k sovraštvu proti Slovencem. »Giornale di Trieste« pa je najbolj strupen list in je njegovo pisanje naravnost o-studnof, Baresijev članek je sicer priobčil, toda v ponedeljkovi številki je že sikal strup proti posebni avtonomiji! Seveda vse to iz so vraštva do Slovencev in njihovih pravic!
Končno moramo spomniti poslanca Baresija tudi na Slovence v videmski pokrajini, ki morajo dobiti svoje slovenske šole, ki jim po vsej božji in človeški pravici pri-tičejo! Tam prav demokristjanski režim naše otroke v vrtcih pospešeno raznaroduje!... Cas je, da 'e s takim početjem enkrat za vselej preneha!
•	• •
»Gazzettino« in »Giornale di Trieste« od 22. t. m. priobčujeta še drugi članek poslanca Baresija, v ka-
terem poudarja nujnost, da se preneha z večnim obmetavanjem očitkov med Slovence jn Italijane, ki morajo na tem predelu dobiti iz iicdišee za medsebojno razumevanje in mirno sožitje, kajti potrebno je, pravi pisec: 1) obnoviti železniški promet med južno postaj > v Italiji in severno v Jugoslaviji;
2)	ustvariti možnost obmejnega prometa z osebno izkaznico n« vsem ozemlju nekdanje združene goriške pokrajine; 3) valorizirati mirensko letališče v Italiji za ita-lijansko-jugoslovansko carinsko letališče; 4) valorizirati cestno prometno in združitveno omrežje!
Glasilo istrskih izseljencev, »A-rena di Eola se s članki poslanca Baresija seveda ne strinja, ker gre za pravično, pametno in pošteno zamisel upoštevanja potreb in pravic slovenskega ljudstva, ki že trinajst vekov živi v sosedstvu z italijanskim! Razumemo:	»Arena	di
P'>la« bi rada nadaljevala z zastrupljevanjem miru na tem ozemlju!
Mi pa hvalimo korajžo poslanca Baresija in želimo, da bi se uresni čilo kar on predlaga, saj je to tudi v našem programu in v srcu slovenskega in italijanskega -ljudstva!
Pričetek pouka
Na srednjih šolah s slov. učnim jezikom v Gorici se novo šolsko leto 1954-55 začne 1. oktobra, pouk pa:	na Nižji srednji šoli in na
Strokovni šoli v ponedeljek 4. o-ktobra, na Gimnaziji - liceju in na Učiteljišču v iponedeljek 11. oktobra, vsakokrat s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Pred sv. mašo se dijaki zberejo ob 8.30 vsak v svoji učilnici, kjer jim bodo gg. razredniki povedali nekaj uvodnih besed in jim razglasili šolski urnik.
Vpisovanje v otroški vrtec
Vpisovanje otrok v občinske vrtce v Gorici traja vsak dan do 25. t. m. Starši, ne zamudite prilike in vpišite svoje otroke v slovenska vrtce v mestu in okolici!
Birma v Podgori
Ob veselem razpoloženju otrok smo v nedeljo 19. t. m. imeli v Podgori birmo. Za priliko nas je obiskal nadškof mons. Ambrosi, ki je tudi maševal za vse pokojne iz fare, obiskal bolnike na domu in tudi, domače pokopališče.
Krmin - Plešivo
Slovenski starši šoloobveznih o-trok naj svoje zahteve stavijo pismeno naravnost ha šolsko skrbništvo v Gorici, ki bo gotovo vsako upravičeno željo upoštevalo!
Souodenjske zadeue
V nekaterih slovenskih listih smo čitali, da bodo cesto skozi So-vodnje asfaltirali. V resnici pa je vse šele v načrtu in pray zaradi tega želimo v zadevi spregovoriti neKaj besed. Prahu dvigajo motorna vozila res vse 'preveč. Vendar se nam zdi boij pametno ukreni: i korake, da bi cesto prevzela pokrajina ali pa vlada sama, ,ko gre za vazno o-mejno pot. Denar', ki bi ga morali porabiti za asfaltiranje, pa bi lahko založili za namakanje naših njiv, in 'tudi v ta namen bi moralo županstvo podvzet’ korake ter soglasno z goriškim prositi vlado za pomoč. To bi koristilo našim kmetom več ko asfalta ana tesia!
V ostalem pa moramo pripomniti, da je izročanje naših otročičev ustanovi ON AIR vendarle prenagljeno, kajti bojimo se, da je končni cilj te ustanove tudi pri nas, kot že sedaj v videmski pokrajini, poudarjanje italijanstva in dušenje zavesti slovenske pripadnosti naših otrok!
Pametno pa je občinski svet storil, ko je odobril stroške za nabavo nove cerkvene ure v Sovodnjah.
Končno moramo izraziti naše sožalje možu Mihaelu Devetaku in vsem sorodnikom, zlasti možu gc spe Gizele Buzin iz Peči, ki je v starosti komaj 50. let umrla 13. t. m. Bila je dobrega in mirnega zna-
Kdo vodi slovenske šole ?
»Katoliški glas« od 9. t. m. je v članku »Ob začetku šolskega leta« priobčil »nekaj .težkih ugotovitev« in med drugim poudaril: »V slo venski šoli naj se ne samo govori po slovensko in uči, temveč naj se v njej tudi goji slovenska, narodna zavest. Saj naloga šole ni samo, ds uči v nekem jeziku, temveč, da vzgaja otroke v ljubezni do svojega naroda in v lojalnosti do države.«
Besede »Kat. glasa« so na mestu. Tudi »Demokracija« nenehno poudarja potrebo po taki šoli, ki naj slovenske učence in dijake vzgaja v slovenskem duhu in v duhu spoštovanja državnih zakonov ter j '1 j-jalnosti do države.
Dogaja pa se, da že v otroških vrtcih učijo naše otročiče italijanske popevke, jim blagoslavljajo italijansko zastavo, ne da bi jim povedali in obrazložili tudi, katera je slovenska zastava ter nje pomen.
(Na osnovnih šolah govore razne učiteljice med seboj samo po italijansko, in to vpričo slovenskih čenče v. So pa tudi primeri učite-
GOSPODARSTVOI
POBIRANJE SADJA
Zaradi vremenskih nezgod je letošnji pridelek sadja zelo pomanjkljiv. K temu pa velja tudi dejstvo, da je bil lanski pridelek zelo bogat, kar se pojavlja vsako drugo leto. Kdaj pobiramo jesensko ir zimsko sadje? To sadje ne dozori na drevesu, ampak v shrambi; vendar naj to sadje ostane na drevesu čimbolj mogoče, da pridobi več sladkorja, okusa in lepote.
Sadje smatramo, da je dozorelo, ko so pečke počrnele. Navadno ga pobiramo v oktobru. Le v krajih, kjer se pojavljajo močni vetrovi, ga lahko spravimo prej.
Pri 'pobiranju ločimo zdravo od črvivega odnosno ranenega sadja. Letos je črvivega precej, posebno kjer kmetovalci niso spomladi pravočasno škropili z arzenatom.
iSadje moramo spraviti v zračna sadne kleti, ki jih predhodno do bro prezračimo in očistimo stene z apnom. Treba je tudi v prostorih sežgati žveplo.
Hraniti sadje v podstrešjih ali v spalnih odnosno drugih takih neprimernih prostorih, ni prav, ker se itukaj sadje posuši, stisne, zgubi na teži in okusu.
V	shrambi držimo sadje na kupih in ga vsako toliko časa prebi ramo, da odstranimo črvivo in sploh vse, ke je pokvarjenega. Črviv, sadje povzroča gnilobo, zato ga je takoj odstraniti in razpečati.
TRGATEV
Letošinja trgatev na splošno ne bo obilna. Kjer je udarila toča, bo več ali manj slaba.
V	sedanjih lepih sončnih dnevih pustimo grozdje čimveč mogoče no' trti, ker prejema vsak dan vei sladkorja in tudi ne gnije, razen krajev, kjer je razsajala toča,.
Obirajmo grozdje in odstranimo suhe ali od toče ,udarjene jagode, ker le na rta način bo ostali pridelek dober.
Po trgatvi po toči prizadetega grozdja bo treba rabiti nekoliko več bisulfita odnosno amonijevega fosfata in izbrane glivice .za vrenje mošta, ki jih je dobiti pri VINO AGRARUI v Gorici in v kmetijskih konzorcij,ih, kjer dobijo kmetovalci tudi potrebna navodila za rabo.
KLET
Klet itna velik vpliv na razvoj in kakovost vina. Treba jo je pred trgatvijo temeljito omesti', pobeliti z apnom, kateremu dodamo nekoliko modre .gaJice. Vsa vlažna mesta v kleti .potrosimo z živim a-ppom. Mline za grozdje im stiskalnice moramo dobro oprati; železne rjave dele moramo ostrgati s kovi-na s to krtačo in prevleči z belim lakom, kajti mošt, ki se dotakne rje, počrni, in to napako je težko odpraviti.
Predpogoj dobrega kletarja je pažnja na snago!
Tudi posoda ima velik vpliv na razvoj in dobroto vina. Ce ni zdrava posoda, ni moči dobiti zdravega vina. Posoda pa bodi 3nažna 7.unaj in znotraj. Sode operemo zunaj s čisto vodo, obroče pa še prevlečemo s črnim lakom, da ne porjavijo.
Kletar, ki je posodo med letom dobro držal, ker jo je po rabi dobro opral, posušil in po žveplal žveplanje pa vsaka dva meseca po novil, ne bo imel sedaj dosti dela s pripravljanjem. Zadostuje, da na vsak hi prostora pripravi 3 do 5 litrov vrele vode, ki naj ji doda še 3 do 5 dkg sode: z njo posodo opere, izprazni in zopet še enkrat s čisto mrzlo vodo oplakne.
(Se nadaljuje)
Ijic,. ki pošiljajo svoje otroke v italijanske vrtce in šole.
Nekatere učne moči si prostovoljno spreminjajo slovenski priimek v italijanskega v času, ko vse slovenske sile zahtevajo, naj vlada vrne slovensko obliko priimkov, ki jih je fašizem uradno poitalijančil!
V	demokraciji je seveda vsakomur dana prosta volja, da, živi kakor 'se mu ljubi in s komer se mu zdi bolj prikladno in prijetno! V tem oziru ne očitamo nobenemu ničesar. Vsak narod sodi o svojih odpadnikih! In zgodovina tudi! A ker želimo ostati Slovenci in taki živeti, imamo pravico zahtevati, da se naša mladina vzgaja v zdravem in poštenem duhu slovenstva, po izročilih naših očetov in naših kulturnih voditeljev v ljubezni do naše govorice, na katero ne smemo za nobeno ceno pljuniti, ker nam je tako draga, kot naša mati sama, ki nam je dala življenje. Saj sta življenje in jezik najvišja darova naših staršev, po naravnem zakonu, ki prihaja od Boga! To zahtevajo Italijani za svojo manjšino v Jugoslaviji, to zahtevamo mi za našo v Italiji!
Na žalost pa še danes nimamo Slovenci v Italiji niti zakona, ki naj bi naše šole uzakonili in namestitve uredil, kot ga imajo Italijani v Jugoslaviji! Tako sploh ne vemo, kdo pravzaprav te slovenske šole vodi in kam ter na koga naj se obračamo zaradi morebitnih
nihče ne zasliši in usliši!
do Pilata.
Nobeden ne mara prevzeti odgovornosti, nobeden ne da zadoščenja niti dijakom, niti staršem. Vse je nekam zagonetno in tajinstve-no! Vsi se bojijo nekoga, ki žuga, da ima zaslombo v Rimu, n pravi, da je že zaradi tega vsaka pritožba zaman.
Ali je dopustno, da morajo biit vsi pokorni eni sami osebi sanv> zato, ker si dovoli ona trditi, da ima visoko zaslombo v Rimu?! Kje je mera dostojnosti, kje so inšpektorji, ki naj zadevo razčistijo, ko nam krajevni odgovorni činitelji ne dajo zadoščenja?!
Vsako leto morajo biti od strani dijakov in staršev pritožbe, ne da
Darilne pakete
za Jugoslavijo in druge države razpošilja tvrdka
ALASKA
Š. H A V E R I C
TRST - ulica S. Lazzaro 13-1 Tel. 35-658
Zajamčeno prvovrstno blago po najugodnejših cenah
bi se pristojni organi upali zoperstaviti se krivici in jo popraviti ali vsaj vso zadevo enkrat temeljito dobro do dna razčistiti. Da bomo vedeli pri čem smo, ko ti v zasebnem razgovoru večinoma vsi dajejo prav, obsojajo razmere in dogodke, krivico in krivca! Obžalujejo in se hkrati izgovarjajo, da ne morejo nič, da se bojijo!!! In še: imamo ali nimamo pravico vedeti, kdo sestavlja in narekuj*1 programe za slovenske srednje šole, in zakaj so ti programi različni in težji od programov, ki. veljajo za italijanske šole?
Zato je prav, da se razmere enkrat za vselej razčistijo, saj imajo starši vso pravico vedeti, kdo slovenske šole vodi in kdo za vse, kar se tam dogaja, odgovarja.
Ker živimo v demokraciji, po-služimo se poti, ki nam jo demokratični zakoni nudijo! Brez predsodkov in skritih namenov, za resno pravičnost in strogo resnico!
čaja, zato jo bomo ohranili v lepem spominu!
Županstvo iz ŠteuEPjona rasglaša
1) Županstvo potrebuje 100 kvin • talov drv za kurjavo. Zato vabi vsakogar, ki jih lahko nudi, da stavi pismeno ponudbo do 30. t. m. opoldne z navedbo kakovosti, debelosti in cene.
2) Isto županstvo rabi 500 kub. metrov trdega gramoza (ghiaia). Ponudbe je staviti pismeno do 30. t. m. opoldne z navedbo kakovosti in cene.
3) V občinskem uradu posluje knjižnica, ki nudi vsakomur slc-vensko in italijansko čtivo. Knjige se posojajo domov!
Šovinisti na delu!
Zadnje čase smo zvedeli za več slučajev očitnega nagovarjanja slovenskih staršev, naj svoje otroke vpišejo v italijanske vrtce in šole. Gre za italijanske šovinistične elemente, ki se pri svojem umazanem poslu poslužujejo tudi pretnje in žuganja ter prikazovanja nevarnosti, da 'bodo starši izgubili kruh, če se ne bodo uklonili njihovi volji!
Tako početje je nedopustno. Zato so bila oblastva a tem obveščena. Zavedati pa se moramo vsi, da ni zadosti poročati o takih pojavih, ampak tudi navesti imena šovinistov, da jih sporočimo oblastem! Sicer je vsaka pritožba zaman!
Smrtna kosa
V	petek 17. t. m. je v Ljubljani, kamor se je šel zdravit, umrl g. Alojzij Cuk, star 57 let, tapetnik v Gorici, bivajoč v Pevmi, iz znane slovenske .zavedne Čukove družine, ki prodaja kolesa in stroje. Pokojnikovo truplo bodo pokopali v Pevmi in čakajo na prevoz iz Ljubljane.
Težko prizadeti ženi in otrokom ter vsem ostalim ožjim pokojnikovim sorodnikom iskreno sožalje!
Mizarji |
i t ■ &e8ke smreko-
IpfOVfllCI | ve, macesnove podjetnih! • In trdih letov,
trame in par-kttt muli najugodneje
CALEA
tel. -----------------
9044« T
R S T
Vlala Sonnlno, 2 4
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE ■ JEDILNIC* -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohiitva
Tel. 32
R M I ■
Cormont - prov. Gorizia
DROGERIJA ANTON	PODGORNIK	
GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Komu -		Tel. 3009
famtreUa 125 f
EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO
ALDO MEROLLI & C. MOTOFORHITURE
GORICA - ULICA GARIBALDI S - TEL. 2723
CENA PO CENIKU LIR 108.000
PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV
IZ NAŠE PRETEKLOSTI
Tržaški Slovenci in leto 1848
Tržaški poluradni dnevnik »Os-. servatore Triestino« je bil 1. 1848, v času tedanjih nemirov v rokah prikriitih liberalcev, ki so bili vda-jii italijanskemu nacionalizmu. Med njimi je bilo znatno število ljudi, ki so v italijanskem Risorgimentu igrali pomembno vlogo. Posebni zanimivi sta številki '»Osservatore Triestino« od 26. in 27. maja 1848. Zato ne bo odveč, če se s tema številkama nekoliko pobliže spoznamo.
Okrog 20. maja so se po Trstu razšiTile razne važne vesti. V Parizu in v Berlinu. je prišlo do neredov. V Parizu je nacionalna garda izgnala socialiste iz parlamenta, med njimi .tudi Louisa Blanca, ki je kasneje v Londonu spisal svojo »Zgodovino francoske revolucije«.
V	Neaplju je prišlo do spopadov med množico in redarstvom. V cerkvi sv. Pavla v Frankfurtu pa se je sestala ustavodajna skupščina nove Nemčije,, v kateri je sodelovalo 400 poslancev. Prav dva dni prej pa je prišla vest, da je avstrijski cesar Ferdinad prispel v (Innsbruck, potem leo je na skrivaj zapustil uporni Dunaj.
Na volitvah v Trstu za frankfurtski državni zbor sta bila izbrana dva poslanca. Proti priključitvi ‘Trsta k Nemčiji se je pa, kakor je znano, izrekel zgodovinar Peter Kandler, ki je skupaj s Paškvalom Revoltello ustanovitelj tržaškega avstrijakantstva italijanskega kova.
Tudi slovenska stran se je prav .tako energično izrekla proti priključitvi Trsta k Nemčiji. Stvar je ,tem zanimivejša, ker se je prav tiste dni piemonteška eskadra pod poveljstvom admirala Albinija pojavila pred rtom Salvore. Ves konzularni zbor se je moral energično zavzemati, da se je eskadra oddaljila od Trsta -in se usmerila proti obleganim Benetkam, kjer sta vodila odpor proti Avstriji Danijel Manin in Sibenčan Nikola Tomma-seo ter proglasila republiko sv. Marka. »Osservatore« beleži, kako se je sta'ri grof Robert Salm (Alt-graf von Salm) v imenu tržaškega namestništva za to intervencijo proti izkrcavanju piemonteških odredov zahvalil konzularnemu zboru.
Vojaški poveljnik Trsta je bil general grof Giulai. Ta je vizel m znanje Izjavo tržaške trgovske -izbornice, ki je zatrjevala, da je trgovina vsega sveta in. vseh narodov v Trstu uživala največjo svobodo in da so bili popolnoma za ščiteni tudi piemonteški .državljani, čeprav je piemonteški vladar Karel Albert Avstriji napovedal vojno, da bi podprl revolucijo v Lombardiji. Njegov proglas z dne 26. maja je naglaševal, da v Trstu ni mesta za fanatično nestrpnost s katerekoli strani in da v srcu vseh leži želj?, da bi se Trstu ohranil-3 njegove zveze z zaledjem.
Istega dne so namestništvu predložili spomenico tudi Slovenci. Ta je vsebovala tri glavne zahteve. Prva je poudarjala, da je slovenski narod politično razdeljen, saj mu upravljajo iz Gradca, Ljubljane in Trsta. Vse slovenske pokrajine naj bi se združile v kraljevino Slovenijo, ki naj bi imela svoj deželni zbor. Na vsem področju Slovenije naj bi slovenski jezik u-vedli v šolo in upravo. Tretja zahteva je bila, da se Slovenija nikakor ne sme združiti1 z deželami, ki
bi bile podložne nemški konfederaciji.
V	dodatku k tej spomenici so zanimivi statistični podatki o krajih, ki naj bi po tej spomenici pripadali združeni Sloveniji. V celoti naj bi Sloveniji pripadla vojvodina Kranjska, katere prebivalstvo 336.065 duš je v celoti slovensko. Koroška s 174.428 prebivalci je po spomenici 2/3 slovenska, iz česar sledi, da bi pripadlo Sloveniji 116 tisoč 265 prebivalcev. Štajerska pa je le za 1/3 slovenska in naj bi ji od 274.572 pripadlo le 90.508 prebivalcev. Kar se Primorske tiče, trdi spomenica, da je 80 odstotkov njenih prebivalcev slovenske narodnosti, od 335.569 vsega 288.455. Skupaj bi Slovenija potemtakem štela 831.293 prebivalcev. V spomenici označujejo tudi ladje, ki naj bi zaradi narodne pripadnosti lastnikov, kapitanov in mornarjev pripadle Sloveniji. Vse ladjevje vzhodnega Jadrana je tedaj imelo nosilnost 422.700 metrskih stotov. Od te nosilnosti bi 3/4 prisodili novoustanovljeni Sloveniji.
Slovenska spomenica je zelo za nimiva še iz nekega posebnega raz loga. Saj se skoroda do potankosti ujema s poročilom o slovenskih deželah, ki ga je preko Jerneja Kopitarja naš veliki rodoljub Zois spoi&čil fiancoskim okupacijskim oblastem, ki so 1 1809 zasedle naše kraje in kar je dovedlo do ustanovitve Napoleonovih Ilirskih provinc. Tem Ilirskim provincam pa so bili vključeni ne le kraji ob progi Maribor-Celovec-Beljak in Pusta dolina, ampak tudi neki kraji vzhodne Tirolske, katerih krajevna imena še dandanašnji izdajajo njihovo nekdanjo pripadnost k slovenski zemlji. Zanimivo je torej s kolikšno doslednostjo so bile formulirane slovenske narodne težnje, -posebno še potem, ko so si bile avstrijske centralistične oblasti z vsemi sredstvi prizadevale, da bi .pri nas zadušile vsako narodno gibanje.
Ko si ogledujemo te stvari preteklosti pa seveda ne smemo pozabiti, v kolikšni meri se je tedanje stanje v Trstu razlikovalo od današnjega. V spomenici konzularnega izbora admiralu Albiniju so poudarjali, da uživajo vsi tujci v Trstu iste pravice kot domačini. Sai zadostuje, če si v tem pogledu o-gledamo »Osservatore Triestino« od 5. avgusta 1848, ki pravi, »da imajo v Trstu volilno pravico v občinski svet tudi tisti, ki niso avstrijski državljani; zadostuje že. da v Trstu bivajo vsaj eno leto. Enako kakor je mesto odprto poli tičnemu vplivu tujcev, je odprto tudi slovanskim narodnim težnjam. Strpnost nasproti našim ljudem da je popoltia. Tržačani sami odkrito pišejo po litsih, da je prav naloga Trsta v tem, da bi bilo pristanišče slovanstva. In sam Cesare Cantu je pisal v »Favilli«, da je Trst »il porto della futura Slavia«.
Ko so 11. novembra 1848 v imenu mesfa Trsta izročili spomenico cesarju Ferdinandu, so jo sestavili v štirih jezikih, in sicer v italijanskem, nemškem, »kranjskem« in »ilirskem«. (»Osservatore« od torka 14. novembra 18 8.)
iVse to izhaja iz samo površnega pregleda poluradnega lista »Osservatore Triestino« Listi liberalne skupine iz 1. 18 8, kot so bili »La Gazzetta di Trieste« in »II Giorna-le di Trieste«, pa so bili še zani-
„Moj otrok nima pos!uha“
in še marsikaj o glasbeni vzgoji
Te in podobne izjave slišimo v vsakdanjem življenju tako pogosto, da se mi zdi umestno in potrebno, da napišem o tem' za glasbeno vzgojo naše mladine tako pomembnem vprašanju nekatere ugotovitve, ki bodo staršem lahko koristile odnosno pomogle k jasnejšemu pojmovanju -te zadeve. Apriorno negativno ocenjevanje otrokovega posluha je ;povsem pogrešeno. Ni ga človeka brez posluha! Profesor dr. Geza Revezs, strokovnjak na Budimpeštanski univerzi, omenja v svoji psihoanalitični razpravi »O slučaju malega Erwina Nyredjha-zija« -tudi vprašanje posluha in zanika trditve »brezpos-luharstva« z raznimi primeri in dokazi. To delo me je takrat -še mladega pedagoga spodbudilo, da sem pričel tudi sam s poskusi pri gojencih, ki so mi bili zaupani. Iz dolgoletnih izkušenj v item pogledu sem si zabeležil marsikatero zanimivo ugotovitev. Vsakomur je znano, da vsak odraslejši otrok točno loči barv*> moškega od ženskega glasu (odraslih oseb) in tudi otroškega glasu napram glasovom odraslejših, tudi če otrok ne vidi osebe, katera ravnokar -govori. Ce torej ločimo glasovno barvo, bomo ločili tudi glasovno višino odnosno nižino.
Na glasbenem zavodu, kjer sem svojčas poučeval, mi je moj strokovni kolega nekoč ob začetku šolskega leta privedel 10-letnega deč ka kot tipičen primer (po njegovem - kolegovem - mnenju) brez-posluharstva, češ da fantič ne zadene niti enega tona po udarcu na klavirsko tipko in vendar bi se rai učil violine. Ko sem zmajal z glavo, češ da ne verjamem, da bi fant ne imel posluha, je omenjeni kolega takoj povabil v mojo učilnico
še nekatere učne moči in samega ravnatelja, da bi dokazal svojo trditev. Ravnatelj sede h klavirju, in udarja izdaj to, zdaj ono tipko — seveda v dečkovem glasovnem obsegu, a ves .trud je bil zaman! Deček je sicer pogumno pel svoje glasove, toda vse nekaj drugega kot to, .kar je zvenelo iz posameznih tipk; niti približno ni zadel. Ravnatelj, kateri je priznan pevec, je skušal s svojim falzetnim glasom pomagati dečku in ponovno poskušal »la, la, la, la«, pa ni šlo nikamor. »Nima posluha«, je vzkliknil ravnatelj. Med prisotnimi je bila tudi mlada kcrteginja, in to sem naprosil, da zapoje ta in o-ni ton. Deček M. C. je ponavljal za njo in zadel ton za- tonom sigurno in točno. Naravno, da' so se vsi prisotni spogledali, češ, kaj naj to pomeni? Po preteku par let je isti deček dosegel že prav razveseljive uspehe na violini. Ravnatelj omenjenega zavoda še živi in se gotovo še spominja tega slučaja Vendar ta primer ni osamljen, v mojem dnevniku jih imam zabeleženih še več podobnih; o tem pa ob drugi priložnosti.
.Znano je, da je vrsta odnosno stopnja posluha lahko zelo različna. Tako imenovani »nerazviti« posluh se da s pomočjo rednih, sistematičnih sluhovnih vaj- z vztrajnostjo znatno razviti in izoblikovati. Najpogostejši je povprečni, zanesljivi posluh, ki prevladuje, ii tudi -ta se da z vajo spopolniti; zato je nujno potrebno, da se posluh pridno goji z intervalnimi vajami .kot predstopnjo za nadaljnji glasbeni diktat. Zelo .redki so pa primeri »absolutnega posluha«; na poljudni način bi označil to vrsto krafko tako; tak posluh se nikoli
Infrardeča svetloba
proti cestnim nezgodam
Prometne nesreče naraščajo z napredujočo motorizacijo po cestah zahodnega sveta v takem tempu da so že davno daleč prehitele vse ostale nesreče tehničnih in elementarnih nesreč, ki ogražajo človeška življenja. Ta dejstva so vzpodbudila zdravnika dr; Borg-manna, da je pričel z zanimivimi preizkusi,” ki naj bi omejili prometne nesreče.
Po zamislih iznajditelja bi na motoma vozila namestili na desni strani fotocelico, ki bi bila spojena z malo električno napravo na armaturni deski pred vozačem. Poleg tega bi morali na važnejših nevarnostnih točkah, na nezavarovanih železniških prehodih, cestnih križiščih in podobno instalirati infrardeče žaromete. Kakor hitro bi se vozilo, opremljeno s fotocelico približalo infrardečemu ža rometu, bi relais sprožil električn ) napravo in vozača s primernim a-kustičnim signalom opozoril na nevarnostno območje. Istočasno bi sena armaturni deski na pripravnem motnem steklu pojavil še optičn-■signal, n. pr. lokomotiva, šola, križišče itd.
Po kalkulacijah izumitelja bi taka naprava v serijski proizvodnji ne predstavljala za avtomobilska lastnike pomembnega stroška, zato pa bi prometne nesreče omejila na
normalna minimum. Infrardeče žaromete .bi lahko namestili na hišne zidove, m kažipote in obcestne mejnike. Konkurenca dnevne svetlobe ne bi prišla v poštev, ker je na žarometu pritrjen filter, ki ne nadleguje nikogar in ima še to d bro lastnost, da je tudi v miegli razločno viden.
0. Černigoj razstavlja
na Reki
V	petek ob 6. pop je bila otvor-jena na Reki prva Černigojeva razstava na povabilo tamkajšnje Moderne galerije. Ce.rnigoj razstav lja 40 oljnatih slik in nekaj »tempere« ter celo vrsto grafičnih del. To je najbolj obsežna Černigojeva razstava, s katero nam slikar kaže svoja, dela retrospektivno, t. j. dela, ki jih je ustvaril v prejšnjih letih z realistično tendenco, dočim so novejša dela »neokubističnega« značaja.
-Na Reki je Černigoj prvi Tržačan, ki razstavlja v Moderni galeriji. Njegova rajzstava je zbudila mnogo ■zanimanja.
Ali si žq poraona/ naročnino?
ne vara. V .tak slušni organ je že po naravi ves tonski sestav tako rekoč vklesan kot .nepogrešljiv a-parat. Poleg teh primerov opaž’i-mo v praksi še druge pojave. Zna-ni so mnogi slučaji, da ima n. pr. kdo prav izvrsten posluh, a kljub temu dotična oseba ni zmožna, da bi zapela s čisto intonacijo št tako enostavnega napeva. Vzrok vseh omenjenih pojavov, ki zadevajo posluh, moramo iskati v središču osrednjega s-lušaega organa, v tako imenovanem labirintu odnosno v individualni usmeritvi, v kateri delujejo in reagirajo živčne nitke, nahajajoče se v vodeni tekočini polžeka, ki prevzema v -u-šesnem zračnem prostoru (vesti-bolu) nastale zvočne .tresljaje pre-nešene po stremenu in membrani vanj in se odtod prenašajo po sl",-šnem živcu v možgane.
-Ni moj namen, da bi razpravljal
o	ustroju, lastnostih, in delovanju slušnega organa od sluhovoda do posameznih delov notranjega ušesa, njegove vsebine in zveze z Eu-stahijevo cevjo, ker spada to poglavje v okvir podrobne zdravniške razprave. Z navedenimi primeri hočem predvsem opozoriti starše otrok:
1) Starši naj se ne prenaglijo pri presojanju posluha svojih o-trok; 2) naj se vzdržijo zasmehovanja, če otrok 'ne zadene takoj pravega napeva; 3) naj prepuste presojo posluha preizkušnji glasbenega strokovnjaka. Otroka naj starši pustijo, da čim več prepeva, kakor zna in kolikor zmore; -ne bo pa škodilo, če bodo starši pomagali otroku, da najde pravi napev. Ob pogreških ne smemo osmešiti otroka, ker -tako ra-vnanje utegne vplivati kvarno nanj, ga demoralizira in lahko vzbudi v njem malodušje. Naj navedem v .tej zvezi primer, ko je učitelj v II. razredu osnovne šole pozval učenca, naj bi zapel ravnokar obravnavano pesmico. Sredi pesmi je učenec začel z napevom v napačno smer, očivid-no zaradi tega, ker si ni doibro zapomnil vsebine pesmi. Ves razred se .je z-akrohotal in deček je osramočen obmolknil. Ko ga je pa u-čitelj pozval, naj znova začne, je učenec uporno molčal. Ni tako brezpomembno, da to omenjam. O-troci radi pojd, in to je prav! Ce se pa v otroku porodi želja, da bi se učil kakega instrumenta, naj se po možnosti ugodi njegovi prošnji in želji.
Se nekaj o najprimernejši starosti za začetek rednega učenja kakega instrumenta. Ose.bno se pridružujem stališču onih glasbenih pedagogov, ki smatrajo osmo leto starosti kot najprimernejšo dobo. Iz izkustva vem, da prepozno ni nikoli. Pač pa se zgodi, da se včasih začne prezgodaj! iz tega poglavja izključujem one, sicer redke primere izredne glasbene nadarjenosti, ki se razvijajo naravno, če so le v rokah pravega pedagoga. Glasbeni vzgojitelj mora, ne glede na bolj ali mani očitne znake glasbene nadarjenosti in dojemljivosti, upoštevati pri učencu v prvi vrsti zdravstveno razpoloženje, ki je, zlasti pri violinistih, še posebno važno z ozirom na držo, ki jo zahteva igranje na ta instrument. Pri krepkem in dobro razvitem otroku lahko pričnemo s poukom že kako leto pred 8. letom. Odsvetujem pa učenje katerega
OD TU IN TAM
Ljudskodemokratična Madžarska se je naveličala plavanja proti toku današnjih dni: odločila se je, da bo odslej dalje dovolila izdelavo in prodajo barvnikov za ustnice. Deset let ni bilo namreč v »svobodoljubnem« in »naprednemu ljud-skodemokratičnem raju barvnikov za ustnice. Končno pa. je ženski svet le zmagal, oziroma so zmagali finančni strokovnjaki. Barvniki so vrgli mnogo več dobička državni izdelovilnici kakor pa so pričakovali vedno optimistični komunistični načrtovalni čarovniki. V c-nem samem mesecu so razprodali v Budimpešti nad pol milijona barvnikov. Pošta pa dnevno razpošlje na deželo na tisoče in tisoče ustnih olepševalcev. Tako je madžarski ženski svet vsaj na zunaj v resnici rdeč.
*	* *
Sedemdeset let stara danska gospa Marija Chiristensen je na starem dirkalnem kolesu prevozila 1560 km dolgo proge Kopenhagen -Innsbruck. Kolesarska babica pa je na svojem vozilu prevažala tudi še 25 kg težko prtljago. S strojim 56 let starim spremljevalcem sta dnevno prevozila po 80 do 100 km.
Živčevje današnjih hišnih gospodinj je z razvojem tehničnih pridobitev v kuhinji in stanovanju občutljivejše kakor pa je bilo v prejšnjih časih. Tako vsaj zatrjujejo zdravniki za živčna obolenja. Današnje starejše pokolenje, pa ve, da je ves svet bolj živčen kakor je bil kdaj koli — in to s tem starejšim pokolenjem vred. Urjenje sinov in hčera na domačem klavirju spada pa že od nekdaj med muče-niška živčna bičanja ,tako za domači krov kakor za neposredno okolico. Neki ameriški tovarnar klavirjev je to neprijetnost odpravil z izumom »molčečega klavirjas. Po tem klavirju učenci lahko po mili volji brenkajo, ne da bi s tem motili ostalih frrebivalcev. Klcuvir prepeva neslišno, učenec pa inui med vajo na ušesih slušalki in tako svoje umotvore posluša sam. Po vseh deželah sveta so med u-čenci seveda tudi lenuhi azironui taki, ki jim je prebira,nje žumali-nov ob klavirju ljubše kakor pa urjenje. Zato je tovarnar svoj izum izpopolnil s posebnim števcem, ki šteje udarce tipk. Takd skrbne mame lahko sproti nadzirajo pridnost svojih ljubljencev.
• • »
Pri vojaških vajah not pogorju Taunus pri Frankfurtu ojM je pet-desettonski tank, ki je za seboj vlekel še enega obnemoglega oklepnega tovariša, pričel na spolzki cesti drčati. Pri tem je zadel v pročelje štirinadstropnega hotela, predrl steno in se ustavil v sredi jedilnice, ker je večerjalo kakih 30 gostov. K sreči ni bil nihče ranjen.
•	• •
Britanski spodnji zbornici — parlamentu — povzročajo sitnosti .in skrbi prav isti vfiljivi najemniki, ki tudi marsikateri tržaški gospodinji kvarijo živce. V podstrešju častitljivega poslopja so se že pred davnim časom udobno razmestili
—	ščurki. Na starih, že obledelih načrtih ostrešja so strokovnjaki z, rdečilom označili točke, kjer imajo ščurki svoja gnezda. Na podlagi tega vojaškega zemljevida bodo pričeli splošno ofenzivo proti ščurkom z DDT orožjem. Zadnjo vojno proti ščurkom je- britanska spodnja zbornica vodila polnih deset let, od l. 1913 do 1923, vendar so takrat ostali ščurki zmagovalci.
POD ČRTO
Poletni dan, kot danMnji
Se prav dobro se spominjam; bito je toplega poletnega dne. Vroč zrak je prftisikal na kamenite kra-ške poti, trava je bila rumenkasto-rjava, ilovnata zemlja široko razpokana. Zdi .se ijai, da takih polet-nih dni ni več pri nas.
Zmenili smo se, da jo bomo takoj po kosilu potegnili na Opčine in od tam dalje proti irepenjskim kotlinam. Deška svojat je sinoči iztaknila 'gnezdo veveric in sklenili smo, da jim ga odnesemo še pred no prilezejo iz mesta. Takrat imo namreč načeloma hodili vedno peš. Sreča nam je bila naklonjena in že kmalu smo veverico veselo podili pod .gostim hrastijem. Veverica se je poganjala z enega hrasta ima drugega in pri tem napravljala orjaške skoke. Komaj pa smo se do dobrega razgreli, je napravila čudovit salto z vrha hrasta naravnost na zemljo in nam izginila v gostem grmovju izpred oči.
Vrgli smo se na posušeno travo s težkimi očitki drug drugemu zaradi nepazljivosti in godrnjali na vse pretege.
Kmalu pa smo ponovno oživel1,
V	daljavi se je na .stezi pokazala postava postarne ženice. Opirala se je m palico in nam s težavo in vsa skrivljena prihajala nasproti. Dobro srno jo poznali, pa ne zato, 'ker je stanovala tam pri Briščkih v napol podrti bajti, pač pa zaradi
njenega čudaštva in ker je prišla na svet z veliko grbo na hrbtu.
Seveda ni bila sama kriva svoje nesreče, pa smo .jo vseeno knstili za štrego - coprnico, kakor je to že navada pri razposajeni mulariji. V resnici je tudi' izgledaLa precej po ooprrasko, ko se je vlačila okrog svoje bajte in sta jo spremljali u-do mazana kavka, ki ji je sedela na grbi. in Velika Srna mačka, ki se je drsala ob njenem širokem krilu.
Tako je torej prihajala po stezi »coprnica«. Medtem ko je opirala desnico na zakrivljeno .palico, je v levici nosila staro vedro in v njem robidnice. Tako smo vsaj sklepali. Kaj bi drugega mogla najti na tem našem izžetem Krasu? Na hrbtu, je moslla težko butaro vejevja.
»No, enkrat jo bomo pa prav pošteno prestrašili«, je nekdo zašepetal, in že v naslednjem trenutku smo vsi ležali skriti za košato lesniko.
Brez skrbi je starka hlamudrala proti nam, in ko je dosegla naše 'skrivališče, smo zatulili kot levi v puščavi.
Strahovito se je prestrašila in poskušala zbežati. Tedaj pa ji je izastavi-l pot Gortnerjev Berto. Strgal ji je butaro s hrbta, brcnil ob vedro z robidnicami, in ko se mu je hotela zoprstaviti in mu zažu-gala s palico, je zagrabil za vedro in zakričal:	»Izpusti vedro, stara
coprnica, da napravim malinovec iz robidnic!«
Ne smete misliti, da sem bil takrat količkaj boljši od ostale sodrge razposajencev. Ne, prav go-
tovo ne! Vendar ne vem, kako je prišlo — v tem trenutku se je y moji notranjosti nekaj zdramilo. Starka se mi je zasmilila, zasmilila prav do srca, ko sem opazil, kako krčevito je dTŽala za vedro, kjer je bilo nakopičenega toliko ur trdega, zbodljivega dela. Odločno sem se postavil napadalcu po robu, ga odrinil vstran in se postavil pred starko.
Vsa mularija je obstajala kot prikovana. Nato pa me je Berto nahrulil: »Umakni se — ali p« bo padalo!« Zažugal mi je s šibo in jo tudi že dvignil.
Ugriznil sem se v ustnici in že me je oplazil žvižgajoči udarec; li ce mi je zateklo, in bolečina mi je prodirala prav do srca.
Berto je bil močan štirinajstletnik, nihče se ga ni upal dotakniti; strahoval je vso mularijo na Scali .santi. Zatulil bi rad, pa me je ponos zmagoval. »Dobro si se izkazal!« sem mu zasopihal. »Poskusi še enkrat!«
N.i poskušal. Zagnal je šibo v grm, se obrnil in brez glasu izginil. Spoznal je verjetno, da tu ne odloča več gola surovost. In tudi drugi- so verjetno čutili isto, kajti ko sem s starko ostal sam na stezi, so priskočili menda vsi, ji odvzeli breme, pobrali butaro in odnesli vse skupaj v njeno bajto.
Tega dogodka nisem nikdar v življenju pozabil in prav tako t.udi ne tistega, kar se je zgodilo pred 'bajto, ko smo prispeli pod vas.
»Počakajte trenutek!« je zaprosila starka boječe. Izginila je v
bajto in se vrnila s škatlico iz rdeče bleščečega kartona. V škatli ni bilo nič posebnega. Preproste or glice, obrabljen pipček in nekaj drugih ropotij, s katerimi smo sl v tistih časih polnili žepe. Vendar čisto na dnu škatle je ležala porumenela fof tog rafija. Kazala je fantiča naše starosti.
S tresočimi prsti je starka vzela fotografijo in nam jo pokazala. »Moj fant! — Bii je prav takšen kot ste vsi vi! — Ko je lovil veverico je padel s hrasta. — Bil je prav tak poletni dan, kot današnji. Ko je zazvonilo večernico je u-mrl...«
Odšli smo tihi in niti besede nismo spregovorili vse do rojanske cerkve, kjer smo se poslovili. S »coprnico« pa smo postali dobri prijatelji.	A.	K-č
XV. filmski festival v Benetkah
Festivali so moderni družbeni pojavi. Zdaj v enem, zdaj v drugem mestu jih prirejajo i« so bolj ali manj pomembni in izanimivi. 2e površen preudarek nam za njih nastanek in tako veliko popularnost pokaže dva glavna razloga. Prvi je, da javnosti predstavijo stvaritve umetniških panog in o-mogocijo s tem tudi finančni u-speh. Drugi, morda še važnejši razlog je, da v mesto, kjer se te razstave prirejajo, privabijo mnogo tujih obiskovalcev in s tem poživijo tujski promet.
Ni čudno torej, če Benetke že
nekaj -let prirejajo razne festivale; od glasbenih preko dramatskih in vse do filmskih. Ustavimo se pri zadnjem, ki se je te dni zaključil v Benetkah — na Lidu. Da je tudi pri teh stvareh najvažnejša finančna stran, nam najbolje pove primer. Ko so se ob priliki XV. filmskega festivala na Lidu sestali filmski delavci, so odločili, da bodo odslej festivale prirejali le vsako drugo .leto. Temu se je odločno uprl zastopniik beneške občine, ki je izjavil, da bi občina v tem primeru festival priredila tudi sama.
Pisana množica — radovednost ne pozna družben ih razlik — se je tudi letos zbrala k otvoritvi te že -tradicionalne jesenske prireditve, ki v pozni kopalni sezoni še vedno zadržuje v razkošnih hotelih mnogo ljudi. Številni časnikarji im fotoreporterji (bilo jih je nad štiri sto) in televizijci so poskrbeli za to, da so tudi oni, ki so ostali doma, prišli na svoj raču«.
Prijetno presenečenje. Letos so namreč odpadli priložnostni govori prav tako priložnostnih in že običajnih ministrov in raznih zastopnikov oblasti.
Filmskih igralcev je bilo tudi letos mnogo, od Amerikancev vse do Japoncev, oziroma Japonk; predstavili so javnosti izviren in prepričljiv film iz svoje zgodovine »Sedem samurajev«. Da niso bili deležni pozornosti le s strani občinstva, ampak tu'di S strani proizvajalcev, dokazuje, da so sprejeli pogodbo za koproducijski film »Madame Butterfly«.
Ljubljenka, občinstva je bila Gina Lollobrigida. Ko je stopila iz kočije, jo je ljudstvo kljub množici stražnikov obsulo. Z velikim trudom se je prebila v neko vežq in tu opazila, da je izgubila čevelj. Nekdo si je izmislil duhovit nadomestek za avtogram.
Vendar pa sta film »Rimljanka«, v katerem je Lollobrigida igrala glavno vlogo, občinstvo in kritika zelo hladno sprejela. Kritiki očitajo režiserju, da je netočno prikazal čas in politične razmere, v ka-terih živi »Rimljani««.
Od drugih italijanskih filmov, za katere so bile sicer vstopnice vedno razprodane, ibi omenili še ^Romea in Julijo«. Je solidno kopro-ducijsko delo ta je 'bilo tudi nagrajeno s tradicionalno nagrado zlatega leva.
Najpogumnejše delo pa je letos prišlo nepričakovano iz HoMywoo da. To je ameriški film »On the Waterfront«, ki zalo realistično prikazuje gangsterstvo med težaki v newyorškem pristanišču.
Kljub prizadevanju režiserja Gyl-lenberga .niso ne časnikarji in' ne kritiki razumeli švedskega filma »Kot v snu«.
Edini .glas izza železne zaves«1 predstavlja bolgarski film »Pesem človeka«, ki pa ne prekaša že dobro znanih slavospevov revolucionarjem.
To je le nekaj vtisov s prireditve. ki je pokazala več tisoč metrov filmskega traku, Lido pa obogatila za več tisoč obiskovalcev.
Rado
VESTI s TRŽAŠKEGA
Odgovor poklicnim dinamikom
Komunistični uredniki .»Dela« so izredno udobni ljudje. Vse mogoče Forrestale, Mac Carthyje, »razgrele domišljije« in »nadebudne urednike« vlačijo za priče proti člankom »Demokracije«, ki žigosa komunistično strahovlado po vsem svetu.
Polemika, gospodje tovariši, je eno, pavšalna zmerjanja, cenena podtikavanja in klevetniška obrekovanja s tajnimi službami pa nekaj čisto drugega. Radi ponavljamo, da pristni komu-nisti niti kihniti ne smejo brez vodstvenega dovoljenja. Ob drugačnih okoliščinah in kadar dialektika to zapoveduje se zgrajeni komunisti s takim discipliniranim kihanjem radi ponašajo.
Mi ne izvršujemo nobenih ukazov niti Washingtona, niti Londona! To si enkrat za vselej zapomnite! Se nikoli nismo dopustili, da 'bi nam kakršenkoli Neslovenec kar koli svetoval ali celo ukazoval glede pisanja »Demokracije« in tega tudi nikdar ne bomo dopuščali. Kakor izvršujemo svoje poklicno de-
lo,	ki nam na demokratičnih tleh dopušča svobodno politično mišljenje, tako smo prostovoljni sodelavci tudi pri pisanju in urejevanju »Demokracije«. Vezani smo pač na protidiktatorsko borbo in na program SDZ, ki smo si ga sami postavili in ne Moskva, niti Washimg-ton ali London! Ta svoboda ie za organiziranega komunista seveda španska vas, kakor je bila svobodna misel španska vas za fašista al: nacista. Ce smatrate, da delajo pro-itinasilniški članki »Demokracije« krivico komunizmu, potem kar sproti z dokaizi na dan. Samo pes ■laja v luno, ne da bi povedal zakaj to počenja...
S tem smo »Delu« odgovorili na njegovo vprašanje glede macca»--thjystičnih »direktiv«. Sedaj naj odgovarja »Delo«, zaenkrat le na vprašanja v okviru ^Bednega programa -lipar'ev«.
1)	Ali so ali niso vsi pomembnejši članki v komunističnem tisku
LISTNICA UREDNIŠTVA
A. Merljak. Znanec - mohameda ■ ne«, mi javlja neko važno sporoči-
lo	z muslimansko letnico štetja. Kakšno letnico imajo mohamedan-ci?..-—Ce smo pravilno izračunali: 1374. S časovnim štetjem pričenjajo muslimani z begom preroka iz Meke v Medino. Po. rašem štet ' je to bilo 20. junija 622. Potrm'a-kem je od takrat preteklo 1332 let. Ker pa računajo.muslimani leta po luninih mesecih, ki so kraiši od tr.a-ših sončnih mesecev, ima njihov/' leto 11 noči manj od našega. V 32 krščanskih letih nas vedno prehitijo za ero leto. Poskušajte še sam' izračunati!
en sam izbruh jeze in sovraštva na demokracijo .kot družbeno obliko in na tiste države, ki po ustavi temeljijo na demokratičnih načelih? Da ali ne?
2) Ali počenja Višinski in z njim vse komunistične delegacije na mednarodnih konferencah in sestankih .bistveno kaj drugega, kar uganja Mac Car.thy proti komunizmu? Da ali ne? V Združenih državah deluje nam prav nič simpatični protikomunist Mac-Carthy s peščico somišljenikov. Ali so ali niso vsi komun«sti brez izjeme rdeči Mac Carthyji, ki niso razpustili samo ene demokratične stranke, pač pa so vse nekomunistične organizacije iztrebili in njihove voditelje poklali ali pa pozaprli? Da ali ne?
3) Ali je komunizem zaradi te protidemokratične dejavnosti »stekla gonja proti demokraciji«? Ali je za Vidalija, Togilattija, Malen-kova važna le norca proti demokratičnim silam in ali je zato komunistični program »beden — vreden vitetzov klavrnih postav«? Da ali ne?
Doslednost je Ahilova peta ko munistične dialektike, zato odgovora tudi ne bo. Razjarjeni ugla-jenci pri »Delu« so brez NKVD v polemiki tako šibki, da morajo njihovi mojstri na oni strani železne zavese marksistične nauke vbijati ljudem v glavo s totalno diktaturo, ker bi se njihova moč nad 800 milijoni prebivalcev v zasužnjenih državah kaj hitro zmanjšala na moč in silo n. pr. britanske KP.
Glede klevetniških maccarthy-stičnih izmišljotin in preroških napovedovanj in nasvetov nam je že davno vse jasno. O naši »osamljenosti« ste govorili, kričali in pisarili že takrat, ko ste še skupno sesali mleko jugoslovanske krave, ki je s krvjo in znojem kmeta in de-'a-vca polnila vimena za KP in njene dojenčke. Ta prerokovanja se niso uresničila ko ste bili na višku pijanega zmagoslav.a in so pobor-nlki komunizma še s pištolo in žico terorizirali tudi tiste, ki so žrtvovali svojo kri, da so zagotovili političnim konjunkturistom udoben sedež na vratu jugoslovanskih narodov. Tudi sedaj vam sreča ne bo naklonjena'.
*	* *
Gospodje pri »Delu« nam tudi očitajo, da. nismo napisali uvodnika o odkritju tajnega skladišča o-rožja in streliva v Trstu. Ugotavljamo, da smo o tej mračni in ša vedno tajinstveni zadevi povedali 'asno in nedvoumno, kaj mislijo o tem Slovenci — in ne tudi tistega,
1	ar godi poklicnim konjunkturistom. Po uradnih poročilih italijan skeča notranjega ministrstva so v šestih letih po vojni odkrili v Ita-Hji tajnih skladišč orožja in streli-
va, ki ibi zadostovalo za opremo treh normalnih divizij. Ta skiach šča so po istem poročilu zalagali v glavnem »neznanci«. Morda je bilo to strelivo pripravljeno za proslave raznih jubilejev; za poveličevanje obletnic oktobrske i lucije, za Togliattijeve rojstne dni ali za petdesetletnico Vidalija; kdo bi to vedel. Uvodnikov v komun! stičnem titfku ob teh odkritjih vsekakor ni bilo. 'Pika.
Trdoiipaten molk
Kmalu bo preteklo mesec dn\ odkar so po naključju odkrili veliko skrivno zalogo orožja in str liva. 'Do danes pa niso oblasti o poteku preiskave javnosti povedale ničesar bistvenega. 2e večkrat smo opozorili na nevarnosti takega zamolčevanja, ker služijo zgolj za rotnIškim silam in ne delajo ča: demokratičnemu življenju. Ponavljamo: Dolžnost oblasti je, da zadevo javnosti odkrije.
Opozorilo dvolastnihom
Dvolastniki, ki imajo zemljišča na področju B in bi želeli dobiti dovoljenje za sečnjo drv, morajo dostaviti prošnje občinskim odborom na področj B do 15. oktobra.
TRŽAŠKI PREPIHI |
Sirenski ventilatorji
Ventilator »Primorskega dnevnika« je zopet veselo zabrlizgat Na jesenskem slavju SDZ na Opčinah, dne 12. t. m., je naštel celih 300 o-biskovalcev. Skoda, da njegovi dopisniki ne opravljajo financarsko j-eoiajtarskih poslov; prihranili bi nam vsaj trikratno dajatev na . sjopnilcah. Mogoče pa bo fratelan-.a v bodoče tudi to dosegla. Ver-
tno pa je ventilatorski škripač s-.ci samo tiste obiskovalce, ki niso n s li v gumbnici znake »titovske m adine« (mi bi dodali in scelbov-sk ) n so morali pri vhodu priskočiti na pomoč Nabrežinci s svojim širokim oprsjem, da so višaj deloma preprečili naval »črnih po-setnikov«. V-sekakor hvala jim tudi ob tej priložnosti!
Klevetniških »namenov« za 12. september pa demokratične organi-za« e ne poznajo, ker imajo nevoščljivost, zavist -in histerijo v zakupu tisti, ki so od nas hudo oddaljeni. Med demokratičnimi -ljudmi gotovo ni nikogar, ki ne bi svoje prireditve določil na dan. ko drugih prireditev mi, če ga ne zadržujejo druge nepremostljive ovire. Za 5. september je bil že mesec dni poprej določen izlet nabre-žinskega pevskega društva »Avgust Tanče« na Koroško. Priprave so bile združene s takimi stroški, da
Za ppauicB slovenskih ~ '"
Zastopniki sindikalnih organizacij slovenskih šolnikov so naslovili na Prosvetni urad ZVU vlogo, s katero ponovno zahtevajo ureditev pravnega- položaja za slovenske šolnike na tem ozemlju. Slovenski šolniki že polnih devet let visijo v zraku. Pravno so popolnoma nezaščiteni. Ce šolnik umre, o-stajajo. svojci -brez vsakršne pomoči. Izenačeni so pač po dolžnostih, izpostavljeni stalnim klevetam šovinističnega tiska, ki se ne slra-ši tudi najgorostašnejših laži, ko gre za histerične lizpade proti slovenski šoli. v pravicah pa se morajo zadovoljiti s stalnimi praznimi obljubami. Prepričani smo, da bo vsa slovenska javnost moralno podprla upravičene zahtevke si-ndikalnth organiizaaij, da se že enkrat zaključi diskriminacija, ki bije v obraz vsakemu demokratičnemu -načelu.
Glasbena Sola SPRI
Vpisovane gojencev v Glasbeno šolo Slov. prosvet-ne Matice prične dne 20. septembra 1.1. dnevno od 10. do 12. ure v ulici Machiavelli št. 22-11. 'Poleg pouka orkestralnih instrumentov in klavirja se poučujejo tudi vsi glasbeno teoretični predmeti: glasbena teorija, harmo-
nija, nauk o instrumentih, glasbena zgodovina in .oblikoslovje.
Tedenska glasbeno - vzgojna predavanja (glasbeni seminar) za gojence srednje stopnje, katera so bila uvedena že lansko leto, se bodo vršila tudi letos. Lanske gojence obveščamo še posebej, da je tudi zanje obvezen ponoven in pravočasen vpis, da se s tem omogoči čimprejšnji pričetek red-nega pouka in določijo vaje.
-bi morali izlet odpovedati, ker bi pač ponovnih stroškov ne zmogli. Vse to je znano tudi ventilatorskim veleškripačem ,-ri »Primorskem dnevniku«, isaj je »Demokracija« ponovno o tem pisala.
Partijski i-n, državni fondi vzdržujejo ne samo take in podobne prireditve, pač pa tudi komunistič-ventilatorje in zvočnikarje vseh vrst. To ne samo v Ti-tovi Jugoslaviji, pač pa po vesoljnem komunističnem svetu saj je partija — državna ustano.a. Da so med darovalci titovskih prireditev tudi pri-aši »Demokracije«, j-e povsem naravno, saj so naši pristaši svobod-ljudje in se tudi v tem temeljno azlikujdjo od partijskih stiskačev izagriznjencev. Naši pristaši so po svojih močeh -prispevali za jugoslovanske poplavljence, čeravno demokratične organizacije v zamejstvu od svoje matične države niso še nikdar prejele niti tvame, niti moralne podpore, pač pa samo Kraigherjeve grožnje in Babičeva žuoanja. Demokrati smo ljudje z lastno razsodnostjo in nam -politkomisarji ne solijo pameti, ni-bi jim -tako soljenje dopustili.
O zvezdarski-h zastavah smo ž-3 večkrat pspregovorili. Boljševiške zvezde na- slovensko zasta-vo v Titovi Jugoslaviji ni lepil narod, pač pa tisti -kremeljski lakaji, ki so hoteli biti v svoji sovjetski priliznjenosti — pred leti — -bolj kremeljski kot Stalin sam. Jugoslovanski narodi so se res borili in umirali. Preostali so sedaj res tudi osvobojeni: osebne svobode, z žulji in krvjo pridobljenega premoženja, osvobojeni »buržujskih plač« in »buržujske življenjske ravni«, zato pa bogati na UDB-i. partijskih funkcionarskih užitkarjih. ki so si za svoje* »zaledne zasluge« zagotovili večne rente in samohvalo po 24 ur na dan; delo sirenskih ventilatorjev pač...
Poroke
V soboto 18. septembra sta se poročila v Zgoniku gdč. Maricc Vodopivec, hčerka podžupana zgo-niške občine gosp. J-usta Vodopivca iz Koludroviee, in gosp. Ladi Pertot s -Proseka. Ker sta mladoporočenca iz znanih uglednih družin, je vladalo za to poroko veliko zanimanje. Staršem naše iskrene čestitke, novoporočencema pa želimo--vso srečo in božji blagoslov v zakonskem življenju.
• * *
V kolonjski cerkvici, na Hribu, je v sdboto 18. t. m. č. g. Jakomin sklenil 'zakonsko srečo med gospodično prof. Heleno Volkovo in profesorjem dr. Dragom Gantarjem. Bilo srečno!
l)espazijan„Pri 3ožkotu“
»Kaj pa se je zgodilo, Franc, saj i-zgledaji. .kakor da bi močerade povečerjal?« S temi besedami je gospod Nino jpozdmvil gospoda Bra-tiča, ki- je pravkar stopil čez prag »Pri Jožkotu« in se komaj izmotal skozi s-trene verižic, s katerimi je oblast prepovedala tržaškim muham uživa-nje alkoholnih pijač ob belem-dnevu. S temi vražjimi verižicami ima Franc večne sitnost!. Ena:se mu zaplete za gumb, drugih pol ducata ga grabi -za -ušesa, nekatere mu popravljajo frizuro: včasrh pa -ga zgrabi ves zamotan! šop, da ne more ne naprej, ne nazaj, Prav zato tudi gospod Brati* nikoli ne zapušča »Jožkotu« pred trdo nočjo.
»Ah,, ta prokleta motorizacija!« je zagodrnjal Franc, ko je pomikal stol, k mizi in naročal četrtinko vipavca.
»Pg te ja ni kdo povozil?« je silil vanj gospod Nino, ki mu je skrb za zdravje meščanov tako pri -srcu.
»Ah, kaj še; sinoči smo imeli JM Katrici' konferemo in tako je naneslo, da sem se malo zakasnil. Nič posebnega«, se je poskuša' Franc izmotavati iz očitne zadrege.
»Saj sva vendar sama, Franc, le povej! Ta le ris na čelu i-m ta rja-vina pod očesom in obribano lice; tega vsega nisi dobil pri zidanju, sedaj, ko si inštruktor in jih imaš kar dvajset pod sabo, kakor takrat, ko si bil avstrijski kaprol? Kaj se je Vendar zgodilo?'«
Franc je v dušku zvrnil kozarec vi-pavca in nekam skesano Škilil v strop. »Veste, gospod Nino, uganke, skrivalnice, križanke, rebusi In- taka roba to mi je v krvi. Človek si, s temi stvarmi rad preganja čas. posebno če je samec, kakršen sem
ja V nedeljo sem nekje iztaknil zaprašen zvezek Novega roda’ od Ju let nazaj in notri so bile tudi u-sanke. Vse sem uganil, le beseda Vespazi„an’ mi ni hotela na pamet. Zato sem jo ix>tegnil po delu naravnost h Katrici, prepričan, rta uom v taki, izbrani družbi izkopal tudi .Vespazijana’ na dan. Ob p>ol desetih so bili zbrani že vsi .tržaški kanoni vede in znanosti.
Človek javno rad ne odkriva svojega neznanja, saj veste, gospod Nino, zato tudi nisem mogel cele štiri ure 'kar odkrito z besedo na dan. Pa sem jo malo obrnil, kakor je -navada na vseh mednarodnih konferencah. Kar tako mimogrede sem rekel tistemu Stanetu, ki hodi v Ljubljano in je napravil vrhpolj-ski tečaj leta 1945: ,Drugi teden pa se odpeljem v Vespa zija n.’
,Kam?’ se je obregnil Stane. Saj veste, da je funkcionar in vsakega človeka oblaja. ,Kje pa, je spet -to?’ .V Furlaniji’, sem rekel z vso mirnostjo. .Neumnost’, se je oglasil Rihard, ki je pri CIT-u, ne vem že za kaj. .Vespazijana ni v Furlaniji, niti v Italiji!’
A-h-a, sem si mislil, so že ugrizni-
li,	zdaj pride stvar le na dan. Naj, da, ga ni v Italiji-?’ sem ugovarjal in potegn-il .Novi rod’ iz žepa in dejal: ,Kdo ali kaj je Vespazijan?’ tako piše tu.’ Nekaj minut so vsi samo zijali.
•Bčži, bčži, Franc! Hotel bi biti učen, saj zmeraj prebiraš .Demokracijo’. ki je za -učeno reakcijo, pa niti tega -ne veš, kaj je Vespazijan! Kraj v Furlaniji — ha, ha, ha’, se je zadrl name Stane.
,1, kaj pa je potem?’ sem vztra jel.
JTo je mož, ki je iznašel skuterje: vespe, lambrete in vso tisto go
lažen, ki jpodina ljudi’, se je zajre-penčil Stane, Tonin, ki ima dolg jezik, pa je še dostavil, ,kakor partizanska revolucija’.
Naj ne jpoveste?’ se je vmešaval Pino.
Jaz že vem kako je s to stvarjo', je godel svojo Stane, ki se iv« razpustu partije in izgubi avtomobila liže okrog vidalijevcev. .Vespazijan, izumitelj skuterjev', je Rus; kaj -niso Rusi sploh edini izumitelji na svetu? Vespazijan je rusko ime ali vsaj rusko-armensko, kakor M!kojan, Guderjan, KančT-jan, Karakjan in sto drugih, kakor nas je učil tovariš Kraigher. Iznašel pa; je Vespazijan skuterje zato. da lomijo roke, noge, tilnike in hrbtenice reakciji po vsem imperialističnem svetu. Skuterji so najaktivnejši aktivisti svetovnega komunizma in sprednja straža svetovne revolucije.’ jSame bale!’ se je oglasil gospod 'Pino. Izumitelj skuterja se imenuje Piaggio in je doma v Genovi. Tako pravi moja hči, ki je razbila že štiri vespe in bo že vedela.’
,Ni res!’ je vzrojil Dreja z Grete. Vespa je po naše osa, in Vespazijan je njen mož. To, kar je pri čebelah trot, je vespazijan pri osah. Jaz sem star čebelar in vem. kako ie s to stvarjo.’
Jej. jej!’ je kriči 1 Stane, ,ves-pa-z;!an pa trot, kdo je kdlj še kaj takega slišal?’
.Cista resnica!’ ga je preglaša! Dre;a, vespazijan je prav tako trot pri osah. kakršen si ti pri partiji!’ Na’? Zm-i še eno! Jaz trot pri partiji?!’ Prvi kozarec je zažvižgal rx> zraku in udaril ob -zid. Neka5 Črepinj me je oprasnilo po obrazu in tudi Dreja je pocedil neka' krvi.
.Vesoaziian ie v Furlaniji’, sem zatulil. ,Ce še enkrat kaj takega zineš, si lahko naročiš poare-bn' voz Ill.razreda!’ se le razhudil R1-hard in mi pritisnil plosko dlan
naravnost na nos. Komaj sem ga ukrotil s -težkim pepelnikom.
,Mir!’ je zabriizgal krčmar s svo-. -m počenim tenorjem in se s te zavo prerinil do naše mize. .Vespazijan je lahko samo cesar ali pa drama’, je še zacvilil skozi nos. -Figa, zadola, ne pa cesar. Ce-sar-so že davno odšli po gobe! Mogoče dobimo novega na oni strani, saj so ga učili na Angleškem in na Grškem, pa tudi Hajlije ga je imel rokah. Zaenkrat pa ga v Evropi še ni! Vespazijan je trot pri osah in -bašta!’ je vpil Dreja. Naprej pa ni mogel, ker mu je Stane s prtom prevezal vrat, nato pa skočil na mizo, se razkoračil in zatulil: .Vespazijan je Rus, in skuter je ruski !zum ali pa jaz nisem Stane Golida! Svetovno revolucijo bo napravil Vespazijan Rus!’
Medtem sem Riharda stisnil za vrat, da se je kar cedilo iz njega. Staneta pa je zgrabil Dreja za noge, ga stisnil pod mizo in kričal: •Vidiš, tako se voziš s tvojim ruskim izumom! Vespazijan je .trot pri osah, pa amen!’
Naenkrat je nastala tema. Nekdo je lopnil po žarnici Slišal sem sa mo ropotanje stolic -in žvenket ste klovine. -Ne vem, kako -sem se izmuznil iz lokala. Petdeset korakov od gostilne sta hitela nasproti dva Čerina. Doma sem obrnil vse star« knjige in končno mi je padla v ro ko oguljena knjižica z napisom Zvodovina starega veka za nižji razrede srednjih šol. Cesarski o rel še ni jjojrolnoma zbledel in ni ti naois: Izdala c., kr. zaloga šo! skih knjig, z dovolienjem c. kr. ministrstva za uk in -bogočastje! Notri sem našel tudi -to-ie: .Vespa-ziian je -bil rimski cesar od leta 69. do 79., zeradi-1 ie Roloseum »Da, da, pot do vede in znanost' ie včasih posuta s trnie-m«, je delal gospod Nino. »Tudi cesarska slovenska knjiga je še nekaj vredna.«
mu predložili celoten slučaj prof. Toaldija. Odgovoril nam je: Fašizma po lastnih izkušnjah ne poznam, postopek v slučaju Toaldija pa je skrajno nedemokratičen.
Porabili smo priložnost tudi še za obravnavo razlage »asimilacije«, ti jo določen tisk označuje za pri-•ode-n pojav, medtem ko je za -naše mišljenje tako postopanje kulturno kanibalstvo. Tudi glede tega nam je ljubeznivi gospod izjavil,, da je za vse Svi-carje, ne glede na narodnost, asimilacija z uporabo očitnih ali prikritih nasilnih sredstev pravi rodomor, ki so ga s konvencijo obsodile vse kulturne države sveta.
»Human relations“
Gospod Ruben opravičuje v zadnji »Ci-ttadelli« preganjanje slovenskega napisa s sedeža Mladinskega zavetišča a utemeljitvijo, da še noben Slovenec ni prestopil praga te ustanove. Gospod Ruben gotovo, ni prezrl, da so napisi o pristojbinah nosačev na tržaški železniški postaji sestavljeni ,v raznih jezikih, ne pa tudi v slovenščini. Gospod Ruben bi pač ne mogel -trditi, da praga železniške postaje še ni prestopila noga Sloven-a. Opravičilo za izgon slovenskega jezika z Mladinskega zavetišča ie torej jalovo. Sicer pa je g. Ruben prepričan, da so človečanski odnosi — relazioni umane — ki naj bi mu služili kot vizitka, ve-
avni le. če služijo njegovi stvari, saj ga- je naravnost zgrozila ugotovitev komunistične »L’ Unita«. ki 'e napisala: »Slovenski jezik ni samo jezik naših mejašev, pač pa tudi jezik določenega dela prebivalstva na našem ozemlju in zato toliko bolj upoštevanja vreden...«
Gospod Ruben zavrača očitke, da bi bili nastopi mladih nestrpnežev, ki so povzročili v našem mestu že toliko gorja, kakor koli že dedno obremenjeni s fašističnimi značilnostmi. Ti zagovori so se nam zdeli močno zapleteni in prav zato smo se obrnili ’o švicarskega Italijana za obrazložitev, saj je ta dežela vzor zahodnoevropske demokracije. V blagohotno presojo smo
„Moj otpoh nima posluha
(Nadaljevanje - 3. strani)
II
koli instrumenta pred .začetkom o-snovnošolske obveznosti. Tu je nešteto razlogov, ki opravičujejo mojo trditev. Vseh ne ute-gnem navesti na tem mesf-u. Izkušnja uči, da odraslejši otrok hitreje dojema in laže napreduje kot tak, ki po komaj končani materinski dobi šele prvič -usede v šolsko klop, kjer ga čaka vse polno neznanih pojmov in se mora polagoma privaditi šolske discipline. Res -je sicer, da se glasbe ne učimo po kaki vojaški disciplini, vsekakor pa resno in ne za šalo. Zato -je čisto odveč, če o-troka na tej stopnji brezpotrebno obremenjujemo še :z glasbenim po ukom kakega instrumenta.
Način postopnega .vcepljanja re-^ nosti gojencu pri glasbenem pouku zavisi kajpada od sjposobnosti glasbenega vzgojitelja, ki se zna vživeti v gojenčevo duševnost. Samoljubje zavede starše v pogostih primerih, da zavistno primerjajo neuspehe lastnih otrok z, uspeh', recimo sosedovih otrok, ki so iste starosti, z isto učno dobo in isto šolo; to ie vsekakor pogrešeno’ Dobro vemo, da nadarjenost ni pri vseh enaka in za-to -tudi ne morejo bit’ uspehi enaki, dasiravno gre za enako starost, isto učno dobo in isto šolo. Dalje! Srednje «radarjen otrok, ki je marljiv, vesten in vztrajen, lahko doseže veliko lepše uspehe, ko-t oni, ki je znatno na-darjenejši, kateremu pa manjkajo vse zgoraj omenjene vrline.
Vsak -uspeh in napredek stavi svoje pogoje in zahteva svoj čas. Zato priporočam staršem -uvidevnost in požrtvovalnost, -gojencu marljivost in 'vztrajnost, učitelji: pa potrpežljivost in previdnost!
prof. K.S-in
Tačaj angleščine
Slovenska prosvetna matica h-tudi letos priredila v svojih prostorih v ulici Machiavelli 22-H tečaj angleškega jezika, in sicer za začetnike in take. ki imajo že nekaj podlage. Poseben točaj foo za konverzacijo.
Začetek 3 15. oktobrom. Prijave pri upravi lista v ulici S. Anasta-sio šl. 1-c ali v ulici Machiavelli' šl. 22.
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
HOOVER HOOVER HOOVER
En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebno perilo družine! V temu Vam edino od-pomore novi električni pralni stroj
HOOVER
ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja.
Odslej Vam bo pranje v veselje In prihranili boste na času In denarju!
HOOVER
dobite pri tordki
I. KERZE
Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019
Po najugodnejši ceni in tudi na obroke
HOOVER HOOVER HOOVER