gosoodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30kr. Tečaj XIII Ljubljani sredo augusta 1855 List Od eešpljevega drevja njegov slabi stan 9 vzroki tega in kako jih odverniti Nobeno sadno drevje ni v tako slabem stanu ka . ako kor so češplje. nekterih krajih je pravo ćudo tako dobre letine, pa tudi tam, kjer niso bile, je drevje slabotno. In skor bi smeli reci, da preobilna rodovitnost kakega drevja, ktero le sad rodí in ne poganja mladik, je pred ko ne že znamnje bolehno s ti. Zdravo in cversto drevo delà sad in les. In dalje nahajaš cversto in popolnoma zdravo češpljevo drevo; se vprasamo: će je gospodar tako polne drevesa imel večidel so drevesa tako zanemarjene, da ćloveka serce ali jim je potem kaj postregel: ali jím je kaj pognojil boli. jih viditi. Če bi ćlovek hotel z marsikterega dre- jih okopal, iztrebil kaj vej? itd. 5 5 vesa suhe in bolne veje posekati, bi mu pać malo od Navadno se pa obdolžuje nevgodno vreme: veršica še ostalo. V jeseni pušamo marsikake drevesa velika in dolga moća ali suša, prehuda vročina in pre ? stati s to nj. ces no, spomladi si bojo spet pomagale — «t ----— * "" ' i UI1U.J I"* V» J7UII111 IUIU , «U, VIJOJ, Ali jih že zima pokonča, ali če ostaneio cez ste skor kakor divjak, ki se brez cepljenja l • . . . . . i . 1 VF _______________ V ř , l I V • • 1 1 t ' • i 4 • al za hud mraz itd? Tukaj pa opomnimo, da česplja ra brez zimo in začnejo poganjati spet spomladi, se posuše semena mnozí tako rekoč po svojih lastnih izrastkih poleti, če je vreme še tako vgodno. Vse to pa se primerja ne le pri starem drevju iz korenin. Zakaj bi tako drevo manj zoperstalo vre y menskim uimam kakor požlahnjene drevesa? temuč tudi pri mlađem. Na mesto vsahnelih ne mo- čega ni lahko zapopasti. Vrerjetniše je tedaj mo dosti mladih vsaditi. In kaj obetajo te kaj bo- ćešplja zavolj bolehnosti slabotna postala ega 2 Tezko da. Kar navadno vidim Kaj ta da je zato y nam saj ne vreme tako lakko škodje. daje veliko upanja. Nekdaj so mladili staro drevje s tem, da so mu veje zlo obrezovali — in pognalo je spet veselo kakor verba. Sedaj kmalo ne bo nič delà á Ker tedaj vsi ti vzroki ne morejo obveljati moramo kam drugam ozreti, da ízvemo prave ' - (Konec sledí.) se starim i češpljami saj kmalo ne bo već stare češplje najťi, razun će šteješ k starim klaverne mlade, pa zgodaj postarané, ktere pa nimajo već prave močí v sebi razun će šteješ k starim klaverne mlade Nasadba in reja hrastovega drevja da bi se pomladile. Kaj pa je krivo tega, da so naše češplje ve drevesa v takem slabem stanu? Skusimo to zvediti saj je ćešplja ena naših naj bolj koristnih dreves. Nje naj ? sad se prileže vsaki hiši, naj je bajtica revnega, Uaj «i«.«™*« palača bogatina. Ćešplja ni le človeška hrana, temuć izbranega, lepega in zdrav ega želod a. Začne naj se pa želod nabirati mesca oktobra, to se dene na suho mesto, ter naj se razpoloži precej redko saksebi. Treba je po tem ga vsaki dan dvakrat ali > (Dalje.) 3. Hranitev èeloda in setev. Iz semena se izredí gotovo naj lepše hrastje. Da pa hrastova seva je srečna, je pred vsim treba je tudi zdravilo v mnozih boleznih; zato pride toliko tega sadii zlasti posušenega v kupčijstvo. Za malega kader začenja želodje samo po sebi odpadati. kmetovavca in tako imenovanega bajtarja je pa ćeš delo naj se izvoli suho vreme; nabran zelod naj pljevo drevo še za tega voljo veliko vredno, ker si ga lahko izredí. Ce to reč: zakaj naše češpljeve drevesa zlo hi- trikrat premešati, da od zvunaj je popolnoma suh ? rajo, natanko preiscemo, bomo morebiti pravi vzrok viditi. Potem se spravi na kupe po čevlji debele, kjer zvedili, in morebiti tudi to, da smo v stanu spet zdravo, naj leži do setve. ^ako moramo ravnati, će hoćemo močno, rodovitno drevje si napraviti. Brez enostran- želod v jeseni sejati. skega postopanja moramo pri ti preiskavi zvediti: kdo Će ga hoćemo sejati pomladi, je pa posebno je kriv slabega drevja: ali natora ali izreja, to treba paziti, da se hrastovo seme do tistihmal zdravo je: ali ćlovek nić ne more zato, da drevje hira, ali pa. ohrani. V ta namen se svetuje mnogo pomogeljev; nar Poslušajmo pervič te, ki terdijo, da ćlovek ni bolje narediti je takole: Na vertu ali na kakošnem drugem ograjenem me naj se izbere kar mo tega kriv, da češpljevo drevje ćedalje bolj pod zlo gré. Kaj pravijo? stu, kamor svinje ne zahajajo, u«, ^^ i«»iuit i*«* Eni terdijo, da gosence so drevje prevečkrat goče suh prostor; tù se razprostrè naj prej suhega objele in mu tako veliko škodovale. Drevesa so sicer listja za pavec na debelo, na to se želod v podobi " iznova pognale, pa ravno to jih je slabilo, ker so v do 3 cevlje visokega pilječa (piramide) nakupiči, ko je enem letu mogle dvakrat pognati. ~~ Tega ne moremo poprej nekoliko osušen bil. Ta kup pokrije se potem tajiti, da bi ne bile gosence res velike škode napravile, za čevelj visoko s suhim listjem, cez to poldrug će IMJ i i J «I VI U Ml 11U Ullv ^VOVUVV i VU f V1U1V kj liUjJi w t » VIJ » 1UV/IIV» i^F vjvtiiiui J 7 r » ai gosence bi bil saj po većem člověk lahko pokončal, velj na debelo s prav suhim mahom, čez to za pol čev in one bi ne bile potem pokončale drevja. Sicer pa lja na debelo z dolgo slamo inposlednjič pride cez vse se ćez silje (žito) pokriva, storija, kakor moramo še reci, da tudi v tacih krajih, kjer niso go- to slamnata sence nić škodovale, hirajo češplje in na novo vsajene ktero se pod milim nebom hrani. Tako ćez zimo hra se nić kaj dobro ne obnašajo. njeni želod je spomladi popolnoma dober in zdrav. Zdaj Drugi menijo da so češplje pred nekterimi leti ga zamoremo pa berž vsaditi, kajti će bi ga se dalje prerodovitne bile, da je bilo več sadu kot perja časa na kupu pustili, se razgreje in kaliti zacne. na njih m vy MJIV , «Ui ' vv fV* I« taka preobilna rodovitnost spije drevju moc za vec let. Ňa to odgovorimo: Res, da so bile in kuretine, je zadosti Hoćemo pa želod hraniti za pitanje presicev , če ga v suho peskovito 242 zemljo globoko zakopljemo, ali pa če ga koj v peči posusimoMHtt| i'otem ma je pokaza! razpostavljeno austrijansko volna in ko mu baron Riese razkazuje žlahno robo, cesar pri y Sadí se želod en pavec ali tudi poldrugi pavec jazno odgo 55 zatega oli globoko v brázdíce, po čevlji saksebi. Nekteri pa sa- tudi tako lepe sukna. Volna , . « ¥ • li I* 1*1 • •• I ■ V * • . /r ^ . pa imate na Austrii austrijanska prekosí ko dijo želod tudi v sadilnice, presajajo potem male se menjake pozneje poredkoma ali v peterokotje, name sto da bi jih jemali iz dobrav, iz kterih se le slabo zrašene in slabo okoreninjene steblica dobivljajo. drue tudi iz druzih dežel v razstavi v nasi razstavi". Sicer pa je kaj tako izverstna volna da sodniki skor ne vejo ska i ktero bi za naj lepšo poterdili; vendar bo austrijan premagala. Poprej je Heil iz Boruskega (Prajzovske vr Ko se semenjaki iz sadilnice jemljejo, je treba zvonec nosil v tem obertnijstvu, sedaj pa sa varovati dolge serene kořeni ne mladih hrastičev nekteri Austrijanci: Mundi, Baratta, Th kolikor je moč. Naj bi se pri tem opravilu ne gledalo stei hocejo H o h da n vzetí. Sploh j na večje stroske za delavce, kteri se potrebujejo, drevesca skerbno izkopujejo in presajajo v globoke skega kmetijskeg w ) vsa t i • • trn i n bertniškega blaga mo- jame, ki so sajenicam potrebne. 4. Gleštanje mladili hrastičev. pervem letu hrastići ne potrebujejo nobenega gleštanja. Mimo naj se pusté na svojem mestu. Tudi zemlje okoli njih ni treba rahljati, preden se dreve sca niso dobro ukoreninile. Spomladi druzega leta naj pa gospodar zemljo pohlevno razorje, da plevél in njegovo koreničje končá, in ob tretji spomladi naj okoli srede marca (sušca) globoko orje, in drugibart mesca septembra (kimovca), če hoče sadike hitro na prej spraviti. Ko bi drevesca pa ne poganjale krepko, ali ko ni eno dopad jih s to sti. Baron Riese mu je mogel na drobno razložiti eno svo mašin » mlati mašino drug ktera sama po sebi (od sopara sruana) so združene se drage; ena omláceno žito či ga melje, in še druga krah peče, 5 tako da de lavcem, ki za plačilo žito jemljejo, se ni treba z mlinarji vkvarjati. S to mašino se zamore zvečer že kruh speci iz v snopji bilo. Kaj všeč je cesarja ki je zjutraj žita bilo to viditi v se Potem je ogledoval in sam poskusil neki panj nove sorte iz slame spleten ki ga je fajmošter Oet iz Pa 5 bi jih bila žival oglodala, ali ko bi bile pozeble nič druzega storiti, kakor vse hrastiće še enkrat do nizkega porezati. Porežejo naj se pa v tretjem ali ćetertem letu, in scer tako, da se steblica poprek in švica za Ceskem iznajdel in ki ima to lastnost, da se pa njovi zamorejo izprazniti brez poškode satovja. Posebno so mu dopadl t svece, ki so jih iz Apolonovih in Millinih svečarnic poslali Buček iz pa na strani, ki je proti polnoči obernjena, rezejo. Nekteri gojzdnarji zaveržujejo sicer tako ponovljeno rezanje, ako se hoče visoko hrastovje zrediti terdijo B k M iz Pra s:e in Himmelb a na #ed iz Ste V različnih fi^urah iz stearina ni nihć Tudi lepsega blaga razpostavil kakor Himmelb 5 oni vziga vni klinčk delaj čast austrijanskim fabrika cilj ega 5 5 ce novo berstje se skerbno odsčiplje do nar se potem prav iepe in visoke debla izredijo. Slavni francozki naravoslovec Buffon pa je nasprotnih misel, ter dokazuje temeljito koristnost poprej ome njenega ravnanja. (Konec sledi.) cesar dobro vé, da tega blaga iz našega cesarstva j veliko po > široeem sveta Potem ko je cesar še enmalo štajarsko železo ogledal, se je prijazno poslovi! od ba rona, ki mu je austrijansko blago razkazoval. Pri razdelkih dražega, ne austrijanskega blaga parižke razstave 9 i se cesar ni nič mudil, ampak ga le memogredé ogledal. Da je Napoleon marljivo ogledoval pridelke in izdelke austrijanske in da zdaj bolj natanko vé, kaj naše cesarstvo premore in gledé na razpostavljene kmetijske pridelke. 3. 17. julija je ogleda val francozki cesar Napoleon tisti razdelk razstave, v kterem je kmetijsko in obe rt nisko blago mnogoverstnih dežel na ogled postavljeno. Na-lašč se je pri tem razdelku dalje časa mudil tam, kjer je kmetijstvo iz dežel našega cesarstva razpostavljeno. zamore 5 gotovo za kupcijo ne bo brez dobrih nasledkov. (Oest. Zeit.) Ozir po domačii Rudnik v Knapovsi pod sv. Katarino, Pičlo uro od Sore se pride po tesni pa prijetni dolinici do majhnega selica, ki se imenaje L o č n i c a (od potoka .,Loč- Berz mu naproti stopi baron Riese Stallburg, Austri- Dica") ali kakor zdaj tudi pravijo, v Knapovše. Poslednje 1-r ^ /MA C n. WV r\ M« r^ Ir ^ r« ^ /I m ! da dovolil a izvožnjo žita v nase cesarstvo, se ni skoz in skoz resnično; dosihmal je le pripušeno žito iz Po?jske^a v Krakovo voziti; ali se bo dovolilo tudi v G a li ci j o, se ni gotovo; gotovo pa je, da je knez Paskievič c<*ru pisal, da letina je na Poljskem dobra in da bi se smele kup- čii vrata odpreti tudi v Galicijo. Neljubo novico je pri- nesel teržaški časnik v saboto, da seje namrec v nekterih vaséh na Turškem (blizo Va Ione v turški Albánii) hu-dobna bolezen prikazala, ki je zlo černi kugi (orient. Pest) podobna. Ko je pomorski inšpektor Dalmacije to zvěděl ; je neutegama v kontumacijo djal vse, kar koli je iz Albanije v dalmatinsko primorje prišlo, in c. k. glavna pomorska oblastnija je berž ukaza'a, da to se ima tudi v vsih druzih primorskih pristraniših z albanskimi ladijami zgoditi, da se austrijanske meje obvarujejo vsega, karkoi bi utegnilo le sumljivo biti, da pride iz nevarnih krajev; razun tega je poslala zvedenega dr. Maganca v Albanijo, da ondašnjo bolezen natanko preiše in pové: ali je rea černa kuga ali ne. Novičar iz raznih krajev 0 Za pogojzdenje golih visocih h rib o v so po ce- Bolje derži ga, kot lovi ga ? Juri s puso tam po hosti Na divjašino preži; cekiuov za take vlastnike izpisane, ki se skazati zamorejo, Skoraj celi dan se posti, sarskem sklepu dařila (premije) po 400, 300, 200 in 100 da so v tem storili, kar je predpisano (namreč hrib mora biti 3 do 4000 čevljev visok in obdělali se ga more naj manj 30 oralov). Ze se je nekoliko gospodarjev za te dařila oglasilo. — Sliši se, da neka važna postava za do-gnanje opravil zemljišne odveze pride kmalo na dan. Znano je, da je vgotovljenje (likvidiranje) v večjem delu nemško-slavenskih dežel že opravljeno. Zdaj gré za iz-srečkanje (lozanje), po kterem se imajo odškodni kapitali zadnji čas v 40 letih izročiti vlastnikom. Kakor se tedaj sedaj sliši, ima nek kmalo postava na dan priti, da se po neki za vse omenjene dežele enaki osnovi to srečkanje že Zeje umira, se potí. Pa rogatega jelena Splaši puške mocni pok; Juri, željen bolj'ga plena, Prec udrè za njim jo v skok. Iz germovja zajec skoči Jur na muho dene ga; Pokadi se, puška poci Teče zaica kri na tla. Dolgo ga podí po hosti, Da od bližej bi ga ubil; Jelen bežal v gojzd je gosti, Tam pa Jurju se je skril. Vpehan on nazaj koraka Kjer ustřelil Ali zajec Jastrob ga ga čaka 9 Jankomir. Današnjemu listu je priložena 30. pola Vertovcove „ povestnice". obene