RADIO)))TEDNIK
Skrbimo za udobnejše bivanje.
MCK
MCK d.o.o., Borovci 64, 2281 Markovci, tel.: 02/755 45 01, fax: 02/754 00 9 Ptujska cesta 17, 2270 Ormož, tel.: 02/740 23 20, fax: 02/740 23 26
V cenah keramičnih ploščic DDV nI obračunan. Ob nakupu keramičnih ploščic In montaži vam obračunamo samo 8.5% DDV. Ob nakupu keramičnih ploščic brez montaže vam obračunamo 20% DDV. Omogočamo nakup keramičnih ploščic iz zaloge na 12 obrokov brez obresti
(min. obrok 20.000,-SIT)
Keramične ploščice
Iz Italije In Španije na zalogi
WW * dát. '
OBROKOV
.952,-] [2.570,6^-
Vodovodne inst3l8cije - plačlim pogoji: e obrokov brez obresti, kredit preko banke 2 - 4 leta
Pipa Paffoni AP.161 Pipa Paffoni AP 070
9.-136,90-'^M^9,80-'^M7.322,27
Ogrevalna tehnika "^láčllnl pogoji: e obrokov brez obresti, kredit prekôbânkë2"4 léta
9.911,68-
jfj iiíirf] i<f)íi^lfil'iff
v cenah vodovodnih instalacij DDV nI obračunan. Pri nakupu materiala z montažo vam obračunamo samo 8.5% DDV. Pri naltupu materiala brez montaže vam obračunamo 20% DDV.
Kotel
RIELLO TREGI 28kW
100.700,-
Kotel
CTC 280 Gemini Plus
398.260,56-
"Kombinirani kotel z dvojnim kur^Cem
Feroterm FKB 25ICV
179.230,-
Bojler
Lentherm OWL 200L
85.860,65-
Montiramo in dobavljamo različne vrste materialov za vodovod in ogrevalno tehniko!
Za vse blago, kije na zalogi, velja 5% gotovinski popust pri nakupu v naši trgovini.
v cenah ogrevalne tehnilœ DDV ni obračunan. Pri nakupu materiala z montažo vam obračunamo samo 8.5% DDV. Pri nakupu materiala brez montaže vam obračunamo 20% DDV.
Plinske instalacije - plačllnl pogoji: 6 obrokov brez obresti, kredit preko banke 2 - 4 leta
V cenah plinskih instalacij DDV ni obračunan. Pri nakupu materiala z montažo vam obračunamo samo 8.5% DDV. Pri nakupu materiala brez montaže vam obračunamo 20% DDV.
Izvajamo vodovodne instalacije, plinske instalacije in centralno ogrevanje, ter polagamo keramične ploščice.
Vse cene so izražene v SIT in nimajo obračunanega DDV-ja. Za morebitne napal<e se opravičujemo. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodne najave.
Cas
sprememb
Takšnih časov, kot so bili, nikoli ne bo več. Ljudje se lahko razdelimo v dve skupini, in sicer na tiste, ki si ne želijo sprememb, in na tiste druge, ki se nikoli ne ustavijo in
hočejo vedno nekaj več in nekaj novega. Vsak posameznik mora vprašati sebe, kaj mu je ljubše. Slovenci smo bolj tisti drugi -za spremembe. Hitro se približujemo evropski prelomnici, ki bo vsaj tako velika, kot je bila odcepitev od Jugoslavije.
Z malo nostalgičnosti bomo rekli, da smo v jugo časih imeli več zdravja za manj denarja, več sociale in nenazadnje tudi do službe je bilo laže priti. Res pa je tudi, da nam niso bile pogodu omejitve in obveznosti, ki so nam jih nalagali "južni bratje". Še bolj res je, da smo hlastali za materialnimi dobrinami, in ker jih pri nas ni bilo, smo dnevno migrirali čez mejo v Avstrijo in Italijo. Očitno nam je samostojnost in materialna prihodnost pomenila več, zato smo se odločili za svojo državo. In prav je tako.
Če smo čisto iskreni, nas je večina v zahodu takrat videla predvsem materialno ugodje, ki so ga imeli tam živeči, tudi naši zdomci. Nismo pa se vprašali, kako neki so prišli do tega. Razlog je bil in je enostaven: gnali so se za dobičkom.
Kako, boste rekli, saj dobiček je stvar lastnika podjetja, ne pa delavcev. Delavci nimajo nobene koristi od dobička. Delavci potrebujejo plačo in dodatne ugodnosti, dobiček jih ne zanima. Z dobičkom se okorišča samo tisti kapitalistični lastnik. Na prvi pogled je to res, razmislimo pa, kaj dobiček potegne za seboj.
Zamislite si sebe, ko vežete denar na banki. Kaj hočete od banke? Pripis obresti - torej dobiček. Zdaj pa si zamislite, da svoj denar vložite v investicijo v nekem podjetju ali v borzni indeks. Spet boste zahtevali dobiček in to večji kot v banki. In kaj boste z dobičkom? Ja, spet ga boste vložili v neko podjetje (banko, vzajemni sklad ...) in spet boste zahtevali dobiček. In tako v nedogled. Zakaj pa je vse to važno, se sprašujete, saj imam od mojega vloženega denarja korist samo jaz!
Ni res. Vsak vložen denar v podjetja je vložen zaradi investicij. Investicije pa praviloma pomenijo nova delovna mesta. Če si zamislite, da vsako podjetje želi dobiček, dobiček si bodo deloma razdelili lastniki, deloma pa ga bo podjetje uporabilo za razvoj. Dobiček, ki so si ga razdelili lastniki, bo prav tako nekje vložen v razvoj. In razvoj spet pomeni nova delovna mesta. Se pravi, več dobička, več delovnih mest! Več delovnih mest pa pomeni več denarja v obtoku, večjo ponudbo materialnih dobrin in nenazadnje tudi, kar je bistveno, več denarja posamezniku. Več dobička pa pomeni tudi več denarja za socialne dobrine -torej večjo socialno varnost.
Če bo vsak zaposleni imel pred očmi cilj, da njegovo podjetje ustvarja dobiček, bomo sčasoma dosegli tri bistvene stvari: manj odpuščanj, višje plače in več delovnih mest. Saj, to si pa vsak od nas želi, ali ne?!
Božidar Dokl
direktor družbe za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d.o.o., Ptuj
Iz vsebine:
Stran	.
02	.	.
03	.	.
03	.	.
04	.	.
09	.	.
10	.	. 12	.	. 13	.	. 1
15 15 15
15
16 16 16
17
18 18 18 18 18
19
20 20 21 22 22 22 22 22
23
24
25
26 28 29 29 29 29
29
30 32
32
33
34
35
38
39
40
41
42
43
44
46
47
48
...............Občina, podjetje
............. MCK d.o.o., Borovci
.................... Uvodnik
.................... Kazalo
............. Mestna ob~ina Ptuj
.......Bolnišnica Dr. Jožeta Potr~a Ptuj
..............Perutnina Ptuj, d.d.
........... Mercator SVS, d.d., Ptuj
....... Obmo~na obrtna zbornica Ptuj
................. Lekarne Ptuj
.............Lekarna Toplek, Ptuj
.....O~esna optika Kuhar, M. Kuhar s.p.
..............Pošta Slovenije d.d.
............. Čebelica d.o.o., Ptuj
.......... Štajergrading, d.o.o., Ptuj
............Pokrajinski muzej Ptuj
..........Radio - Tednik d.o.o., Ptuj
............Čisto mesto d.o.o., Ptuj
. . . Vodnogospodarsko podjetje Drava, d.d. . . . Betonarna Kuhar Ptuj, Dušan Kuhar s.p. Gradis, Gradbeno podjetje gradnje Ptuj, d.d.
...............Terme Ptuj, d.o.o.
............ Ptuj~anka, d.o.o., Ptuj
........Komunalno podjetje Ptuj, d.d.
.............. Asfalti Ptuj, d.o.o.
............TMD invest.d.o.o., Ptuj
................Keor d.o.o., Ptuj
. . . . Restavracija Gastro, Skok Marjan s.p.
......... Perutninarska zadruga Ptuj
................ Tehcenter Ptuj
............ Gol nvest d.o.o., Ptuj
.....Agrocenter Krajnc, Franc Krajnc s.p.
.........IBLO, Lovrec Franc s.p., Ptuj
..........Cekin, Marjan Kujavec s.p.
......Veterinarska ambulanta Majšperk
........Žerak meso izdelki, Podlehnik
............ Petovia avto, d.d. Ptuj
............... Ob~ina Benedikt
..............Ob~ina Cerkvenjak
............... Ob~ina Gorišnica
................Ob~ina Hajdina
................ Ob~ina Juršinci
........ Impol, d.d., Slovenska Bistrica
.......... Ob~ina Slovenska Bistrica
.......... Ko-trans d.o.o., Gorišnica
................Interles, Lenart
...............Ob~ina Kidri~evo
......Boxmark Leather d.o.o., Kidri~evo
.........Jado ~evlji, Janez Dolenc s.p.
................ Ob~ina Lenart
...............Ob~ina Majšperk
...............Ob~ina Markovci
................ Ob~ina Ormož
........Tovarna sladkorja d.d., Ormož
..............Ob~ina Sv. Andraž
............. Ob~ina Trnovska vas
.................Ob~ina Zavr~
................ Ob~ina Žetale
...................Horoskop
............... Štirinožna darila
...... Moja naložba, Pokojn. družba d.d.
................Nova KBM d.d.
Kronika 2002 je priloga Tednika. Izdaja: Radio-Tednik, d.o.o., Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95; tel. 02/749-34-37; elektronska pošta: nabiralnik@rdio-tednik.si. Direktor: Božidar Dokl. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Tehnično urejanje: Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (gra čno-tehnični urednik). Celostna podoba: Slavko Ribarič. Oglasno trženje: 02/749-34-30. Tisk: Delo Roto. Strani na internetu: www.radio-tednik.si Fotogra ja na naslovnici: Martin Ozmec Fotogra je na notranjih straneh: Martin Ozmec, Jože Bračič, Črtomir Goznik, Rado Škrjanec, Foto Langerholc
MESTNA OBČINA PTUJ
"Postati zelim župan vseh občank in občanov!"
Med pomembnejše dogodke leta 2002 sodijo lokalne volitve. Na njih so bili izvoljeni novi ob~inski sveti in župani. V mestni ob~ini so volivke in volivci zaupali mandat štinajstim novim svetnikom od skupaj devetindvajsetih, kolikor jih šteje mestni svet. Županski mandat pa je zasedel dosedanji direktor ZRS Bistra Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je na volitvah dobil najve~ glasov.
"Uvodoma bi se želel ponovno zahvaliti vsem občankam in občanom, ki so mi na leto{njih volitvah zaupali svoj glas. V vsakodnevnem delu si bom prizadeval, da bom postal župan vseh občank in občanov. Hitro se približuje namreč čas, ko bomo postali polnopravni člani Evropske skupnosti. Za ta kulturni prostor pa je že več kot dvesto let značilno, da si narodovo blaginjo ustvarja predvsem z spodbujanjem inventivne in inovativne ustvarjalnosti. Tovrstna ustvarjalnost temelji na negotovosti, iskanju, raziskovanju, finančnem tveganju, eksperimentiranju itd. Značilnost tega sistema je v prenosu odgovornosti za lasten razvoj iz države na posameznika. Ta način zahteva velik miselni preskok in predvsem spremembo kulturnih vrednot, ki smo jih pridobili v prej{njem sistemu. Naloga vsekakor ni lahka, toda vsakodnevne izku{nje nam kažejo, da so razvojno uspe{ni le tisti narodi, ki dopu{čajo čim več osebne ustvarjalnosti slehernega državljana. Ker pa se obseg znanja in hitrost razvoja zelo povečujeta, je možno v takih družbenih ureditvah uspeti le, če se zavedamo soodvisnosti. Nadaljnji razvoj občine, ki se mora prvenstveno kazati v izbolj{anju kakovosti življenja
Dr. Štefan Čelan, novi župan mestne občine Ptuj
slehernega posameznika, bo v največji možni meri odvisen od pripravljenosti za skupno sodelovanje in prevzemanje odgovornosti za lasten razvoj," je povedal novi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
V letu 2002 se je na številnih že izvedenih projektih to načelo velikokrat izkazalo za zelo koristno. Mestno občino Ptuj je do 11. decembra letos vodil župan Miroslav Luci.
Projekti za ve~jo kakovost živjenja
Končuje se osmo leto življenja in dela v mestni občini Ptuj, obenem pa novo inventurno obdobje, v katerem so se za~eli oziroma kon~ali nekateri za to okolje pomembni projekti in objekti. V prihodnost pa so odloženi projekti Ptuja kot regijskega središča, spremembe zakonodaje, strateškega pomena za mestno občino je sprememba zakona o
financiranju občin. Ker tega še ni, ji je še vedno naloženo breme razvojnih projektov in delovanja ter financiranja kulturnih ustanov na celotnem območju petnajstih občin.
Občinska uprava je tudi letošnje leto delala dobro, enotno in strokovno, v korist Ptuja in njegovih občanov. Temu je pritrdil tudi revizijski pregled.
V letu, ki se izteka, je bil pripravljen strateški del razvojnih programov za funkcionalno zaključeno regijo, ki jo sestavljajo občine na Ptujskem in z območja Lenarta. Pripravile so ga ZRS Bistra Ptuj, Mariborska razvojna agencija in Ekonomski inštitut Maribor.
Mesto je bilo ponovno tretje med turističnimi kraji v tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, drugo v turistični poroti Dela in prvič srebrno v tekmovanju Entente Florale. Nov utrip je v staro mestno jedro prineslo ponovno odprtje kavarne Evropa, nekaj življenja pa je odteklo s stečajem Emone Merkurja, ki je tod živelo od leta 1954. Konec tega leta bo prenehala poslovati tudi prodajalna Jelen.
GOSTJE SE VRAČAJO NA PTUJ
Število tranzitnih gostov bo krepko preseglo sto tisoč, v Termah Ptuj, ki so jih letos kupile Moravske Toplice, pa bodo letos prvič prekoračili številko 44 tisoč nočitev.
Na spodnji grajski terasi se je letošnje poletje - po dvanajstih letih - ponovno plesalo. Grad je z novimi prireditvami še pridobil na pomenu, od leta 2002 pa se bo poslovil s prireditvami za otroke v grajskih sobanah. Pokrajinski muzej Ptuj se je celo leto trudil, da bi
ohranil sloves najbolje obiskanega muzeja v letu 2001. Po obnovi slavnostne dvorane so se pri~eli intenzivno pripravljati na obnovo grajske restavracije.
V Termah Ptuj za leto 2003 napovedujejo za~etek razvojnega ciklusa, ki bo dosegel vrhunec v letu 2005 z odprtjem hotela z 250 posteljami. V hotelu Poetovio pa so pridobili koncesijo za igralni{ko dejavnost, ki bo prinesla nov element v turisti~no ponudbo Ptuja.
Ptujsko igri{~e za golf je ponovno pridobilo naslov najbolj urejenega igri{~a v Sloveniji.
Mesto je sprejelo odlok o lokalni vodni{ki službi, ve~ reda pa pri~akujejo tudi na podro~ju avtotaksi prevozov, potem ko je bil sprejet odlok o teh prevozih. V okviru LTO Ptuj so se pri~eli aktivnosti za realizacijo turisti~nega portala, ki bo omogo~il hitrej{i pretok informacij in uspe{nej{o komunikacijo.
Za~ela se je obnova ptujske železni{ke postaje, prva obnovitvena dela pa je po dolgih letih do~akala tudi avtobusna postaja, kjer v prvi fazi urejajo sanitarije.
Na pove~an turisti~ni obisk so že tradicionalno vplivale nekatere turisti~ne prireditve, kot so kurentovanje, Dobrote slovenskih
Miroslav Luci, dr. med., je z letom 2002 zaključil županovanje v Ptuju
kmetij, Ptujska no~, poletne prireditve, Festival doma~e zabavne glasbe, izbira mis Štajerske, martinovanje. V turisti~no ponudbo se vse bolj smelo vklju~ujejo tudi turisti~ne kmetije, zlasti {e na vinski turisti~ni cesti 13, ki so tudi letos odprle vrata na martinovo. V projektu Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi se je pri~el uresni~evati projekt podeželskih naselij v mestni ob~ini Ptuj, v katerega se vklju~ujejo Grajena, Grajen{~ak, Kicar, Kr~evina pri Vurbergu, Mestni Vrh, Pacinje, Podvinci in Spodnji Velovlek. Ob~ine ob VTC 13, skupaj jih je deset, so se na pobudo mestne ob~ine Ptuj odlo~ile za skupen nastop pri pridobivanju nepovratnih sredstev iz programa Sapard za razvoj in izbolj{anje infrastrukture na podeželju. Za kmetijo leta je bila letos izbrana kmetija Čre{nik z Mestnega Vrha 82, v mestnem vinogradu in na grajskem
dvori{~u pa so kot že nekaj let zapored izvedli tradicionalno trgatev.
Za projekte za pospe{evanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v mestni ob~ini Ptuj je bilo letos na voljo 60 milijonov tolarjev kreditnih sredstev, za izvajanje ukrepov kmetijske strukturne politike pa 7,55 milijona tolarjev.
ODPRLI NOVO ŠOLO V GRAJENI
Na podro~ju izobraževanja je bil v letu 2002 najpomembnej{i projekt dokon~anje investicije v podružni~no {olo Grajena; sve~ano so jo odprli 11. oktobra. Celotna investicija je stala okoli 494 milijonov tolarjev. Grajenska {ola je trenutno edina v mestni ob~ini Ptuj, ki ima zagotovljene vse prostorske in tehni~ne pogoje za uvedbo devetletke, delno pogoje izpolnjuje tudi OŠ Mladika, za druge pa so pospe{eno pripravljali dokumentacijo za dosego standardov in normativov, saj se s {olskim letom 2003/2004 za celotno državo uvaja devetletna osnovna {ola. Tako je za OŠ Olge Megli~ pripravljena investicijska in projektna dokumentacija za rekonstrukcijo in dozidavo, za OŠ Ljudski vrt je izdelan idejni projekt dozidave in investicijski projekt, za OŠ Breg in OŠ Mladika so izdelane
prostorske preverbe z idejno zasnovo.
Center interesnih dejavnosti je pridobil dve zaposlitvi, da bo lažje uresničeval naloge in nove programe informativno-svetovalnega centra in mladinskega kluba. Še vedno pa na odprtje čaka mladinski hotel.
Dom upokojencev je ob svoji 75-letnici pridobil nekatere dodatne prostore, izboljšal se je bivalni standard in kot prvi zavod s področja socialnega varstva v Sloveniji je prejel certifikat kakovosti ISO 9001-2000.
Svoje prostore je pridobil varstveno-delovni center Sožitja, novo kvaliteto pa je doživel projekt zagotavljanja pomoči na domu, ki je iz faze javnih del prešel v projektni sistem zagotavljanja pomoči, kot ga narekuje aktivna politika zaposlovanja.
V okviru investicijskih vlaganj v predšolsko vzgojo je bila v enoti vrtca Spominčica na Potrčevi cesti izvedena sanacija notranjih sanitarij in opremljena ena igralnica skladno s pravilnikom o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca ter skladno z zahtevami programa predšolske vzgoje. V okviru 4. tradicionalnega tekmovanja slovenskih slikopleskarjev pa so bili obnovljeni prostori v vrtcih Med vrti 11 in v Raičevi 12. Obnovljenega je bilo tudi 800 m2 parketa. Humanitarni prispevek slovenskih pleskarjev in parketarjev je ocenjen na okrog 9 milijonov tolarjev.
PO CERKVENI LADJI TUDI BAROČNA FASADA
Pričela so se dela na rekonstrukciji baročne fasade minoritske cerkve na Ptuju. Za izvajalca del sta bila na javnem razpisu izbrana Gradis Gradnje Ptuj za gradbeno-obrtniška dela in Marmor Hotavlje za kamnoseška. Fasado financirata v razmerju 50:50 mestna občina Ptuj in ministrstvo za kulturo, sakralni del pa minoritski samostan.
Grad in park Turnišče naj bi bil po primopredaji med mestno občino Ptuj in ministrstvom za kulturo, kar naj bi se zgodilo kmalu, s sklepom vlade prenešena v uporabo ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ki ga bo nato skladno z ustanovitvenim aktom predalo v upravljanje Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj za potrebe učnega procesa.
Obnovljena je bila streha in izvedena zaščitna dela nad nekdanjo cerkveno ladjo dominikanskega samostana. Dela so stala skoraj 17 milijonov tolarjev, financirala sta jih v razmerju 50:50 mestna občina Ptuj in ministrstvo za kulturo.
V	Prešernovi 37 so bili obnovljeni pritlični prostori zapornih celic za potrebe restavratorskih delavnic Pokrajinskega muzeja Ptuj. Zaključena so tudi dela pri prvi fazi prezentacije Rimske peči.
ZAČETEK OBNOVE ATLETSKEGA STADIONA
V	letošnjem letu je bila izvedena
prva etapa investicije v rekonstrukcijo atletskega stadiona na Ptuju. Investicijo sofinancirajo mestna občina Ptuj, ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter fundacija za šport.
Ptujski športniki so tudi letos dosegli vidne dosežke na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Prihajajo iz vrst Atletskega kluba Ptuj, Teniškega kluba Ptuj, Judo kluba Ptuj, Kolesarskega kluba Ptuj in Kluba borilnih vrščin.
Ptujski šport je v tem letu dobil na razpolago še eno športno dvorano -dvorano v novi ptujski gimnaziji, ki so jo pred koncem leta tudi uradno odprli.
DOGOVOR O INVESTICIJI V NUJNO MEDICINSKO POMOČ ŠE ČAKA
Zdravstveni dom Ptuj je pridobil koncesijo za izvajanje prventivnih dejavnosti različnih vsebin, od opuščanja kajenja do izgube telesne teže. Še vedno pa se z občinami na Ptujskem dogovarja o izgradnji prostorov za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze. Izboljšali so kadrovsko zasedenost, pridobili nekaj zdravnikov, zdravstvenih tehnikov in diplomirano medicinsko sestro. Uredili so dostop za invalide, kupili nov zobozdravstveni aparat ter pričeli pospešeno usposabljanje v prehospitalni enoti.
V ptujski bolnišnici so letošnje leto imeli intenzivno naložbeno leto: v




ureditev fizioterapije in nove dialize so namenili 330 milijonov tolarjev.
KMALU ZAČETEK GRADNJE V GAJKAH
Na področju urejanja prostora je mestna občina Ptuj v letu 2002 sprejela spremembe in dopolnitve planskih aktov za območje CERO Gajke in hitro cesto Hajdina-Ormož s priključnimi cestami. S tem je bila usklajena lokacija za regijski center za ravnanje z odpadki in potrjena trasa hitre ceste Hajdina-Ormož na območju mestne občine Ptuj s priključnimi cestami in novim mostom čez reko Dravo - Puhovim mostom.
Zaradi velikega števila pobud za
spremembe planskih aktov še ni bilo mogoče v celoti sprejeti dolgoročnega in srednjeročnega plana. Pridobili pa so večino pomembnih soglasij s strani države, da bo mogoče predvidoma spomladi leta 2003 sprejeti celotni dolgoročni in srednjeročni plan. Mestna občina je tudi sprejela spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta v Rabelčji vasi - zahod za pozidavo stanovanjskega bloka z manjšimi lokali. V izdelavi je lokacijski načrt za hitro cesto Hajdina-Ormož s Puhovim mostom.
Na področju ravnanja z odpadki je najpomembnejši dosežek potrditev lokacije Gajke za gradnjo centra za ravnanje z odpadki. Gre za naložbo v vrednosti tri milijarde 94 milijonov tolarjev. Po dobrih dveh letih pogajanj je bila 23. oktobra letos podpisana pogodba med mestno četrtjo Jezero in mestno občino Ptuj. Za uresničevanje dogovorjenih in usklajenih zahtev bo potrebno v naslednjih štirih letih zagotoviti skoraj milijardo in pol tolarjev. 27. novembra je bilo izdano enotno dovoljenje za gradnjo. Sedaj je v zaključni fazi priprava obsežne in zahtevne razpisne dokumentacije za izbiro izvajalca za gradnjo dovozne ceste s tehtnico in približno ene četrtine odlagalnega polja. Ta faza izgradnje je ocenjena na okrog 840 milijonov tolarjev. Pred tem so bila končana pripravljana dela, ki so
vključevala tudi arheološka izkopavanja, posek dreves in izravnavo terena.
Drugi veliki projekt je izdelava lokalnega programa varstva okolja za mestno občino Ptuj, v okviru katerega je bila dokončana prva etapa - analiza stanja okolja, ki jo je aprila letos potrdil tudi mestni svet. Pričela se je tudi že izvedba druge etape, ki obsega izdelavo načrta ukrepov za varstvo okolja v mestni občini Ptuj.
ŽE 234 EKOLOŠKIH OTOKOV
Ob že omenjenih večjih projektih je bilo na področju varovanja okolja izpeljanih nekaj manjših investicij, očiščeni sta bili dve večji divji odlagališči ter izvedene nekatere odmevne akcije.
V spomladanski akciji čiščenja in urejanja okolja je bilo iz narave odstranjenih več kot 100 kubičnih metrov odpadkov, v akciji zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov je bilo zbranih pet ton nevarnih odpadkov, odpeljanih je bilo okrog sto odsluženih in opuščenih osebnih vozil. Uspešno je bila izvedena akcija "Dan brez avtomobila", v okviru katere so opozarjali na okoljske probleme, povezane s pretirano uporabo avtomobilov v mestih.
Pri ločenem zbiranju odpadkov na
i'*


izvoru sodi mestna občina med najuspešnejše v Sloveniji. Samo v letošnjem letu so na novo postavili 16 ekoloških otokov. Po številu le-teh, trenutno jih je 234, za tri krat presega zakonske normative.
90 MILIJONOV ZA OBNOVO STANOVANJ
V letošnjem letu je mestna občina Ptuj uredila socialna stanovanja v Jadranski ulici ter na Ormoški in Mariborski cesti. Sedaj poteka obnova Čučkove 2, kjer bodo uredili 12 socialnih stanovanj. Za nakup stanovanj in za individualno stanovanjsko gradnjo so namenili 10 milijonov tolarjev, za vzdrževanje in obnovo socialnih in neprofitnih stanovanj, ki so v lasti mestne občine, pa 90 milijonov tolarjev. Sredstva so bila v glavnem porabljena za obnovo kritine, fasad, stavbnega pohištva, elektroinstalacij, vodovoda, kopalnic, sanitarij in druga potrebna dela. Za obnovo poslovnih prostorov je šlo okrog 80 milijonov tolarjev.
Okrog 190 milijonov so stala različna dela na področju komunalne dejavnosti. Za redno vzdrževanje lokalnih cest je bilo porabljenih 20 milijonov tolarjev, za krajevne ceste in javne poti 25 milijonov tolarjev, za ureditev Rogozniške ceste s pločnikom in kolesarsko stezo ter
javno razsvetljavo 8 milijonov tolarjev, za pločnik na Mariborski, dela so v zaključni fazi, bo porabljenih 16 milijonov tolarjev. Pločnik na Grajeni, dela potekajo, bo stal 27 milijonov tolarjev, pri čemer znaša delež mestne občine 12,4 milijona tolarjev, ostalo sofinancira Direkcija RS za ceste. Investicija v hodnik za pešce in cesto v Orešje je stala 10 milijonov tolarjev, za cesto skozi Žabjek je bilo porabljenih 20 milijonov tolarjev. Obnovljena sta bila tudi Potrčeva cesta in Gregorčičev drevored.
POLICIJSKA POSTAJA PRESELJENA
V začetku decembra so se na novo lokacijo, na Osojnikovo cesto, preselili delavci Policijske postaje Ptuj. S tem se je uspešno zaključil večletni skupni projekt ministrstva za notranje zadeve in mestne občine Ptuj. Policija je pridobila boljše pogoje za svoje delo, mestna občina Ptuj pa še en objekt v starem mestnem jedru za nove, kvalitetnejše vsebine.
Varnostni sosvet se je v iztekajočem se letu največ ukvarjal z varnostjo mladih, pri čemer so dajali prednost problematiki odvisnosti od uporabe prepovedanih drog. Povečuje se namreč število mladih, ki segajo po prepovedanih drogah ali so udeleženi v
različnih vandalskih aktivnostih. Posebej pa je zaskrbljujoč podatek, ker se niža starostna meja uporabnikov oziroma udeležencev vandalskih izpadov. Varnostni sosvet si je zadal nalogo, da se aktivno vključi v programe vzgoje in otrok, zavedajoč se dejstva, da je začetek socializacije v družini, ki pa ji s svojimi vzgojnimi programi sledi šola. Teme se nanašajo na področje čustvenega in vedenjskega razvoja otrok. Program so potrdili v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino, namenjen pa je učiteljem, staršem, razredom in interesnim skupinam.
Varnostni sosvet je od letos bogatejši tudi za preventivni kovček, ki bo služil policiji pri odkrivanju prepovedanih drog ter predavateljem pri usposabljanju učiteljev, staršev in zainteresiranih skupin. Kovček so pridobili v sodelovanju z veleposlništvom Velike Britanije v Sloveniji.
Ekipa prve pomoči Civilne zaščite mestne občine Ptuj je tudi letos opozorila nase, saj je zmagala na 8. državnem preverjanju ekip prve pomoči. Ekipa je pred novim izzivom: julija 2003 se bo udeležila evropskega tekmovanja v Pragi.
Fotografije: Črtomir Goznik
BOLNIŠNICA PTUJ
Bolnišnica, vredna zaupanja
Letošnje leto je bilo v ptujski bolnišnici izjemno leto, tudi leto investicij v opremo in prostore ter novo kvaliteto storitev. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Lojzetom Arkom, dr. stom., spec. ~eljustne kirurgije.
Tednik: Kako se je ptujska bolnišnica razvijala v zadnjih letih, katerim strokovnim podro~jem ste dajali prednost?
L. Arko: "Glede na strategijo plana zdravstvenega varstva do leta 2004 je cilj, da bi bolni{nice iste kategorije zagotavljale enake storitve po koli~ini in kakovosti. Obljubljena enaka dostopnost do zdravstva je v na{em primeru zaradi razbitosti območja, težjih življenjskih pogojev in povečanim odstotkom ostarelih, težje dosegljiva. Ker se načrtujejo spremembe v financiranju v zvezi s kategorizacijo, standardizacijo in klinične poti, ne morem dati zagotovila, da bo bolni{nica delovala tako kot doslej ter s tem zagotavljala vsaj enak nivo in dostop do bolni{ničnih storitev. Vsa strokovna področja smo posku{ali obravnavati enakopravno. Pri ambulantnem delu smo ob vsakdanjih opravilih in nudenju nujne zdravni{ke pomoči dajali poudarek dogovorjenim segmentom bolni{ničnega zdravljenja s ciljem dvigniti strokovni nivo in dobro ime na{e bolni{nice."
Tednik: Zelo veliko vlagate v nakup opreme, obnovo prostorov in strokovno izpopolnjevanje kadrov. Kljub težavam, ki pestijo zdravstvo, ptujska bolnišnica kot edina med slovenskimi bolnišnicami zadnjih deset let posluje pozitivno. Zelo uspešni ste tudi pri pridobivanju sredstev sponzorjev in donatorjev za realizacijo svojih poslovnih na~rtov. Kako je mogo~e v sicer nemogo~ih razmerah narediti mogo~e?
L. Arko: "Trudimo se, da bi z vsakoletnim obnavljanjem delovnih prostorov in s posodabljanjem medicinske opreme izbolj{ali na{e storitve. Vse to je pogojeno tudi s stalnim strokovnim usposabljanjem vseh zaposlenih. Res je, da je na{a bolni{nica edina med slovenskimi
bolni{nicami, ki v zadnjih desetih letih posluje brez izgube, kar pa ne moremo trditi za iztekajo~e se leto 2002. Zavedamo se namre~, da prav pozitivno finan~no poslovanje prispeva k temu, da smo tudi v bodo~e lahko v "mreži" slovenskih splo{nih bolni{nic. Živimo v obdobju bistvenih reorganizacij slovenskega zdravstva, ki temelji na strokovnih in ekonomskih izhodi{~ih. Iztekajo~e se leto 2002 lahko v ptujski bolni{nici poimenujemo kot leto investicij na podro~ju zgradb in opreme. Letos smo odprli dva nova oddelka, dializni center in fizioterapijo. Precej sredstev smo namenili za vzdrževalna dela v smislu investicijskega vzdrževanja in nakupa medicinske opreme. Za te namene smo porabili okrog 500 milijonov sredstev. Finan~na konstrukcija je bila sestavljena
Odprtja nove fizioterapije in nove dialize se je udeležil tudi minister za zdravje Dušan Keber. Foto: Langerholc
iz ban~nega kredita, lastnih sredstev in sponzorskih sredstev. Prav sponzorska sredstva so predstavljala glavnino. Tudi sam sem bil presene~en nad zbranimi sredstvi, vendar ocenjujem, da je to plod mojega 20-letnega dela na odgovornih mestih zdravstvenega varstva na Ptuju in v {ir{em slovenskem prostoru, ter pravilen, korekten odnos do poslovnih partnerjev, ki so pri{li do spoznanja, da smo bolni{nica, vredna njihovega zaupanja."
Tednik: Kakšni so vaši na~rti?
L. Arko: "Strategija razvoja na{e bolni{nice je znana, ki jo po potrebi, skladno z razvojem medicinske znanosti, tudi spreminjamo z željo, da bi bili ~im bolj{i, da bi bili z na{imi storitvami zadovoljni na{i pacienti. Tudi v prihodnje bomo dajali poudarek kvalitetnemu odnosu do pacientov in njihovih svojcev ter skrbeli za izobrazbo vseh zaposlenih, da bi na{e storitve {e izbolj{ali. Naloga
vodstva bolni{nice je, da poskrbimo tudi za primerno opremo. Letos smo poleg novih oddelkov sodobno opremili specialisti~no o~esno ambulanto in pred dnevi podpisali pogodbo za nakup nove medicinske opreme, digitalnega rentgena na oddelku za rentgenolo{ko in ultrazvo~no diagnostiko ter sodoben ultrazvok za potrebe ginekolo{ko-porodnega oddelka v skupni vrednosti 118 milijonov tolarjev.
V	teh dneh kon~ujemo tudi adaptacijo in posodobitev centralne kuhinje glede na zakonske obveznosti HACCP. V letu 2003 predvidevamo obnovo prostorov stare dialize za potrebe nevrolo{ke in protibole~inske ambulante ter skupnega {tudijsko-knjižnega dela, s katerim bomo dali poudarek zdravstveno-raziskovalnemu in vzgojnemu programu. Ob razvojnih programih nas v letu 2003 ~aka tudi veliko dela predvsem pri "ohranjanju" na{e bolni{nice. Ocenjujem, da smo v vseh vejah medicinske stroke, s katero se ukvarjamo, v zgornji polovici slovenskega povpre~ja, na nekaterih podro~jih pa celo bolj{i. Potrebnega bo kar veliko truda in dokazovanj odgovornim osebam v državi, da so te trditve to~ne in da si na{i pacienti z gravitacijskim obmo~jem ve~ kot sto tiso~ prebivalcev zaslužijo svojo bolni{nico."
Tednik: Kako sodelujete z lokalno skupnostjo? Ali pri~akujete, da boste pod novo oblastjo lažje prišli do heliodroma, uredili nova parkiriš~a in vhod v bolnišnico?
L. Arko: "Sodelovanja z lokalno skupnostjo so oscilirajo~a, saj ne smemo pozabiti, da ptujska bolni{nica pokriva veliko gravitacijsko obmo~je, s poudarkom na zdravstveni oskrbi prebivalcev na ptujsko-ormo{kem obmo~ju. Z veseljem ugotavljam, da so nas sprejeli za svojo bolni{nico, da nam zaupajo, na{a obveza pa je, da jim zagotavljamo kvalitetne zdravstvene storitve. Z mestno ob~ino Ptuj smo letos že podpisali dogovor o izgradnji heliodroma in o ureditvi novih parkiri{~.
V	prihodnjih {tirih letih pa naj bi uredili tudi prometni zama{ek oziroma neurejen prometni režim pred vhodom v bolni{nico. Upamo, da ta dogovor velja tudi za novo oblast. Prav to morava z novim županom dr. Štefanom Celanom v najkraj{em ~asu dore~i."
Standard' KAKOVOST - VARNOST - SLED 1 VOST	
O	SO 9001/2000 ®
o	SO 14001
o	Licenca EU CO
o	HACCP
o	HALAL
o	Status poob aščenega Drejemn ka
o	Status poob aščenega izvozn ka
Perutnina Ptuj Skupina Perutnina Ptuj ^^^HSH^^^H	
IZ DELA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE PTUJ
Prednostna nalosa je izobraževanje članov in delavcev
Od prvega julija letos ima Območna obrtna zbornica Ptuj novo vodstvo. Predsednik je postal Jože Kokot, ki je bil v mandatu prejšnjega predsednika Jožeta Milošiča nekaj časa podpredsednik, v pomoč pa sta mu dva podpredsednika, Jože Milošič in Slavko Šega.
Območna obrtna zbornica Ptuj je samostojna, strokovno poslovna organizacija, v katero se po obrtnem zakonu obvezno združujejo fizične osebe - samostojni podjetniki in pravne osebe -družbe, ki opavljajo dejavnost na obrtni in obrti podoben način ali izdelujejo izdelke domače in umetne obrti, ter prostovoljni člani, ki opravljajo dejavnost na neobrten način. Po najnovejših podatkih ima 1324 članov, ki se združujejo v najrazličnejše sekcije, dejavnih jih je 18.
Zbornica je tudi svetovalni poslovno-informacijski center, brez katerega danes ni več mogoče zagotavljati kvalitetnega razvoja obrti. Novi predsednik OOZ Ptuj Jože Kokot se je ob prevzemu funkcije predsednika predvsem zavzel za to, da bi z vsemi oblikami in metodami dela skušali zagotoviti kontinuiteto. Skozi to pa ohraniti že uveljavljene in preverjene aktivnosti. Krepitev sekcijskega delovanja ostaja ena od najpomembnejših nalog, prav tako izobraževanja članstva in delavcev v obrti. Za to so se zavzeli tudi na decembrski skupščini, kjer so v okviru finančnega načrta zagotovili skoraj osem milijonov tolarjev za delovanje sekcij. V obdobju pridruževanja EU so zelo pomembne zbornične aktivnosti pri vzpostavljanju ekonomskih odnosov s tujino in same priprave obrtnikov na vstop v širši evropski prostor.
POVEZAVA Z ZBORNICAMI SOSEDNJIH DRŽAV
Območna obrtna zbornica Ptuj vse bolj navezuje stike tudi z zbornicami sosednjih držav. V zadnjem času se jim
je uspelo povezati z madžarsko obrtno zbornico, slovaško, obrtno zbornico Splitsko-dalmatinske županije in Obrtno zbornico Varaždina. 20. in 21. decembra pa se je močno ptujsko obrtno zastopstvo srečalo s predstavniki obrtne in gospodarske zbornice Jugoslavije v Beogradu. Zbornica svoje člane spodbuja k večji učinkovitosti svojega dela in pridobivanju standardov kakovosti, pri čemer jim tudi finančno pomagajo. Zavedajo se, da je kvaliteta tista, ki bo omogočila, da se bodo njihovi člani enakovredno kosali z evropsko konkurenco. Pospešeno pa se pripravljajo tudi na izdelavo lastne spletne
Novo vodstvo Območne obrtne zbornice Ptuj (od leve proti desni) podpredsednik Jože Milo{i~, predsednik Jože Kokot in podpredsednik Slavko Šega. Foto: Kosi
predstavitve. Promocija blaga in storitev ostaja stalna naloga v okviru šestnajstih temeljnih programskih nalog, ki jih sproti aktualizirajo glede na problematiko in razvojne zahteve. Sodelovanje na mednarodnem celjskem sejmu ostaja ena od osrednjih sejemskih aktivnosti, pri čemer poudarjajo, da si želijo večje sodelovanje z občinami, da bi le-te naredile več za promocijo obrti, pri tem še posebej izpostavljajo mestno občino Ptuj, ki bi glede na število obrtnikov, več kot šeststo, morala narediti več.
Kot poudarja novi predsednik OOZ Ptuj Jože Kokot, želijo z vsemi občinami, s svojo dejavnostjo namreč pokrivajo petnajst občin na Ptujskem, vzpostaviti čim boljše stike in z argumenti doseči čim boljše pogoje za delovanje obrtnikov. Iz obrtniških oziroma podjetniških vrst je pet županov občin na Ptujskem,
močno pa je tudi njihovo zastopstvo v občinskih svetih, kjer jih je mandate pridobilo 19. Na dobro zastopanost upajo tudi v posameznih odborih in komisijah občinskih svetov.
DO BOLJŠIH POGOJEV DELA TUDI Z LOBIRANJEM
Boljše pogoje za obrt pa si obetajo tudi skozi delovanje zborničnega lobističnega telesa. Aktivnosti za njegovo formiranje je Obrtna zbornica Slovenije pričela v tem letu, z njegovo pomočjo naj bi se povečalo sodelovanje zbornice s parlamentom, vlado in ministrstvi.
Pomembno področje delovanja OOZ Ptuj je tudi sodelovanje pri dualnem sistemu izobraževanja, od verifikacij obratovalnic, priprave učnih programov za posamezne poklice, zaključnih in vmesnih preizkusov za vajence, pedagoško-andragoških seminarjev, mojstrskih izpitov, do sodelovanja multiplikatorjev pri pripravi programov za mojstrske izpite. Po skoraj tridesetih letih so bile lani novembra podeljene prve mojstrske diplome. Prejelo jih je pet obrtnikov s Ptujskega, letos se jim je pridružilo še dvajset obrtnikov. Kadrovanje za nove pa se je že pričelo.
Sedež zbornice za zdaj ostaja na Vošnjakovi 13, čeprav je zaradi prometne neurejenosti lokacija vse prej kot primerna. Predvsem primanjkujejo parkirni prostori. V obnovo zbornične stavbe, rešili so tudi problem meteornih voda, ki so ob večjih nalivih zalivale kletne prostore, so letos vložili skoraj deset milijonov tolarjev. Še vedno pa ostaja v veljavi sklep skupščine o ureditvi novih, primernejših prostorov za zbornično delovanje. Glede na dobro gospodarjenje jim kredita ne bo težko odplačevati. Dobro pa bi bilo, da bi nove prostore pridobili še pred organizacijo 6. obrtne razstave.
Za realizacijo programa v letu 2003 bodo morali zbrati okrog 84 milijonov tolarjev, proračun v primerjavi z letom 2002 povečujejo le za 3,16 odstotka. Članskega prispevka niso povišali, posamezniki bodo plačevali mesečno od 4.500 do 7.100 tolarjev.
LEKARNE PTUj
Lekarne Ruj smo javni lekarniški zavod, v okviru katerega deiujejo enote: Lekarna Ruj, Lekarna Kidričevo, Lekarna iVIajšperk, Lekarna Breg, Lekarna Gorišnica, Lekarna Budina - Brstje in Gaienski iaboratorij. V ietiii 2000 in 2001 je zavod poveCevai števiio iekarniškiii enot Temu je nujno moraio siediti povečanje Steviia strokovniii deiavcev, ki jih že nekaj iet v lekarnaii primanjkuje. Probiem strokovnega kadra skušamo reševati s štipendiranjem, kar se je izkazaio za uspešno, saj smo v preteMem ietu zaposiili dve štipendistki. imamo status učnega zavoda, zato vsako ieto omogočimo opravljanje obvezne prakse večjemu številu dijakov in študentov. Zavod nudi delavcem tudi redno strokovno izpopolnjevanje, kar je za delo v zdravstvu nujno potrebno. Lekarne obnavljamo - želimo, da so prijazne tako za uporabnike kot za zaposlene. V lekarne uvajamo mednarodne programe farmacevtske skrbi - vse o tem si lahko preberete na naši spletni stiani ali povprašate v naših lekarnah. Zavedamo se prednosti sodobnih komunikacijskih tehnologij, zato smo za vprašanja strank dosegljivi tudi preko Interneta oziroma elektronske pošte.
Vsem našim strankam, poslovnim partnerjem in prijateljem želimo zdravo, srečno in uspešno novo leto.
IMLiD^mi
ŽELIMOVAMPRUEINE t božičneprazniketcr
Marija Kuhar s.p., Zelenikova 1, Ptuj, tel.: 02/777#21, te: 0217774)8^1
sùdohnete s^efa. Îlù^ek ii-^vihlja id entiteto.
Mí íe }fedM ^ùtncLu^ù ýsako^ar.
Srečno 2003!
\rf POŠTA SLOVENP
Zanesljivo vsepovsod
Kolektiv zaposlenih Lekarne Toplek želi cenjenim strankam ter poslovnim partnerjem zdravo, uspešno in zadovoljno novo leto 2003. Ob tej priložnosti Vas obveščamo, da smo sredstva namenjena novoletnim voščilom podarili Društvu za cerebralno paralizo - Sončku
ČBBHICA
d,O,O,
i" I /
mámsKUn
ŠTUDiNTSHi
smism,
DOBKODLLO DOBEKDLNAK /ZFLAČ/LO TAKOJ/
lï-stenlakova 5, Poslovni center DOMINO
tel: 787-62-91.t.u«: 773-11-01
i/
ŠmiERGRADING
d.o.o. PTUJ_
2250 PTUJ, Rajšpova 13 Tel., Fax: 02 787 87 70
Visoke gradnje:
t) novogradnje f) adaptacije objektov f) kompletna izvedba vseh gradbenih, obrtniških in instalacijskih del
Nizke gradnje:
^ kanalizacije ^ zunanje ureditve
CI5ID
DORNAVSKA C.26 - 2250 PTUJ TEL. (++386) 02 780 90 20, - FAX (++386) 02 780 90 30
Čisto mesto Ptuj d.o.o. opravlja usluge ravnanja z
odpadki na področju spodnjega Podravja. Ob 10. obletnici podjetja se želimo zahvaliti vsem občanom In podjetjem s katerimi sodelujemo. V smislu prizadevanj za Izboljšanje naših uslug bi želeli ob tej priložnosti opozoriti občane na bolj vestno ločevanje odpadkov.
Ekološki otoki oziroma zbirna mesta so namenjena samo za ločeno zbrane odpadke v namenskih posodah. Kosovne odpadke Iz gospodinjstev pa je potrebno pripeljati na CERO v Brstju, kjer jih lahko brez plačila odložite.
Želimo si živeti v iepem in urejenem okoiju ter ga takšnega pokazati tudi drugim.
Zahvaljujemo se za razumevanje In sodelovanje ter vam želimo vesele božične praznike In srečno ter zdravja polno novo leto 2003.
ČISTO MESTO PTUJ d.o.o.
1ÏÏ
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ
Vabimo vas, da se nam v letu 2003 pridružite ob praznovanju 110-letniceptujskega muzeja.
RADIOlllTEDNIK
Wfl/ vam ob novem letu zaželimo, da hi lahko govorili in pisali
samo o vaših uspehih in da hi teh bilo kar največ!
'Delavci družbe 'Rgdio Tednik Ttuj
DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d Žnidaričevo nabrežje 11, Ptuj; tel. 02 787 5000; www.vgp-drava.si
Z znanjem, izkušnjami, podatki, opremo in strokovnjaki zagotavljamo zanesljivost načrtovanja, izvajanja in vzdrževanja
objektov vodnega gospodarstva, objektov varstva okolja, komunalne in splošne hidrotehnike.
V vodnogospodarkem podjetju Drava Ptuj že več kot 55 let skrbimo za vode na vodnem obmo~ju Drave v Sloveniji. V podjetju, kjer nas je zaposlenih 105 delavcev, smo poslovno leto 2002 z velikim prizadevanjem vseh zaposlenih uspešno zaklju~ili. Sprejetje Zakona o vodah prinaša vrsto novosti, ki bodo predvsem v prihajajo~em letu vlivale na organizacijske in kadrovske spremembe v podjetju. V VGP Drava Ptuj nameravamo v letu 2003 slediti oz. uresni~evati predvsem strateške cilje podjetja. Gradimo in vzdržujemo: hidrotehnične objekte na vodotokih, pragove, jezove, mostove, vodna zajetja in akumulacije, vodovode, kanalizacije in ~istilne naprave, odlagališča odpadkov, sanacije plazov in erozijskih poškodb. Preučujemo in ocenjujemo: hidrološke danosti vodnega režima, ekološko ranljivost okolja, izdelujemo poročila o vplivih posegov vseh vrst na okolje Načrtujemo: regulacije vodotokov, akumulacije, renaturacije in revitalizacije rečnih korit, sanacije poškodb, sanacije odlagališč odpadkov in objekte za ravnanje z odpadki.
PROIZVODNJA:
-	SVEŽIH BETONSKIH MEŠANIC
-	BETONSKIH IZDELKOV
PREVOZI:
-BETONA S ČRPANJEM
-	GRAMOZNIH AGREGATOV
-	CEMENTA
Vsem občanom, občankam, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 2002.
GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d.
Ormoška cesta 22, 2250 Ptuj Tel.: 787-58-00, Fax.: 771-78-41
-	Izvedba objektov visokih gradenj
-	Izvedba adaptacij in rekonstrukcij objektov
-	Proizvodnja in prodaja betonov
-	Prodaja stanovanj
-	Prodaja garažno -parkirnih mest na Ptuju
TERME PTUJ
Napočil čas razvoja
V Termah Ptuj, kjer zadnja leta dopustuje in išče zdravje vse več tujih gostov, letos jih je bilo že 42 odstotkov vseh, so letos kljub slabi poletni sezoni dobro poslovali. Ocenjujejo, da bo dobička za okrog 30 milijonov tolarjev. Kot je povedal direktor Andrej Klasinc, so letošnji rezultati zagotovilo, da ga bo v prihodnjih letih najmanj trikrat toliko.
Za tri odstotke so povečali število nočitev, prvič so presegli številko 44 tisoč, čeprav zadnjih osem let števila postelj niso povečali. Njihovi gostje so predvsem ljudje, ki iščejo doživetja. Teh pa na Ptuju in v okolici ne manjka. Voda ptujskih Term blagodejno vpliva na zdrave in bolne, zlasti jo priporočajo
Začetek investicij v znamenju razširitve notranjega termalnega kopališča
pri zdravljenju lokomotornega sistema in degenerativnih obolenj. Nekateri jo tudi z užitkom pijejo, za te urejajo sodobno fontano, ki bo krasila notranje termalno kopališče. Dela so zaupali akademskemu slikarju Tomažu Plavcu. O priljubljenosti Term Ptuj govori tudi prvo mesto v ocenjevanju slovenskih kopališč za leto 2002 "Naj slovensko kopališče", ki ga je izvedel Radio Slovenija v sodelovanju z devetimi nekomercialnimi radijskimi postajami.
V Termah Ptuj je napočil težko
pričakovani čas za razvoj. Investicije v letu 2003 so potrjene tudi s strani lastnika Term 3000 Moravskih Toplic, ki so njihov lastnik od letošnjega leta. Glavna investicija bo razširitev notranjega termalnega kopališča za več kot 900 m2, kar predstavlja skoraj 100-odstotno povečanje notranjih površin. Investicijo bodo s 50% pokrili z lastnimi sredstvi, za preostali del bodo pridobili kredit. Razširitev notranjega termalnega kopališča je hkrati napoved investicijskega cikla v Termah, ki bo vrhunec doživel v letu 2005 z odprtjem novega hotela z 250 posteljami, kategorije štirih zvezdic. Po vsej verjetnosti bo deloval kot samostojna enota z vsemi bazenskimi površinami.
V obdobje razvoja vstopajo, kot poudarja direktor Andrej Klasinc, očiščeni vsega balasta iz poslovanja prejšnjih let, odplačali so tudi vse obveznosti za zgrešene investicije iz preteklosti. Razvoj Term bo prinesel tudi razvoj turizma na Ptujskem.
KEOR - Kopalnice z navdihom
Začetek delovanja podjetja KEOR sega v precej oddaljeno leto 1981, ko je osnovna dejavnost obsegala storitve polaganja kerami~nih plos~ic ter izdelave zaklju~nih letev in orodja za polagalce. Osnovna dejavnost se je hitro širila ter kmalu prerasla svoje začetne okvirje. Tako je leta 1991 bila ustanovljena družba, ki je še danes razpoznavna pod imenom - KEOR. Danes zajema podjetje mrežo razstavno-prodajnih salonov, lociranih na naslednjih lokacijah: v Mariboru, kjer je tudi sedež podjetja, v Ljubljani, v Celju, v Bratoncih in na Ptuju.
Osnovno vodilo podjetja KEOR je posredovanje rezultatov sodobne
tehnologije v širokem spektru izdelkov stenskih in talnih kerami~nih ploš~ic, sanitarne keramike, armatur, kopalnih kadi, pršnih kabin, kopalniškega pohištva in razli~nih kopalniških dodatkov kon~nim potrošnikom. V naši ponudbi se nahajajo izdelki svetovno
znanih proizvajalcev kot so Porcelanosa, Venis, Ceramica Imola, Floor Gres, Jacuzzi, Albatros, System Pool, Laufen, Duravit, Villeroy & Boch, Catalano, Grohe , Fantini, Gama Decor ter številni drugi.
Poudariti bi želeli, da smo ekskluzivni prodajalec svetovno
znanih španskih kerami~nih ploš~ic Porcelanosa in Venis, ki s svojo avantgardnostjo vedno znova presenetijo na sejmu v Bologni, ter pooblaš~eni zastopnik in serviser hidromasažnih kadi in pršnih kabin Jacuzzi, Albatros in System Pool.
Z izdelki vseh navedenih dobaviteljev našim cenjenim kupcem ponujamo 'KOPALNICE Z NAVDIHOM ', ki sledijo najnovejšim trendom, o ~emer se kupci lahko sami prepri~ajo v našem razstavno-prodajnem salonu na Ormoški 29 na Ptuju.
Prepri~ani smo, da je vredno stopiti v vsakega od naših razstavno-prodajnih salonov, kjer bodo kupcem postregli s koristnimi nasveti in predlogi naši strokovno izobraženi in prijazni svetovalci.
Prav tako kupcem vsak mesec ponujamo posebne akcijske cene za dolo~eno blago iz zaloge ter izvajanje izmer prostorov na domu.
TRGOVSKO PODJETJE NAVELIKO IN MALOd.o.o.
NOVA LOKACIJA
KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, tel.: 02/78-37-621
KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951
Se priporočamo s svojimi storitvami:
-	nnešalnica fasadnih barv in ometov
-	mešalnica mobihel 2K in metalil<
-	nnešalnica tesaroi in helios barve v vseh niansah
Konnunalno podjetje Ruj d.d. Žnidaričevo nabrežje 3 Telefon: (02)787-51-11 Telefax: (02) 771-36-01 E-mail: tajnlstvo@komunala-ptuj.sl www. komu nala-ptuj .si
Smo deinišio družba, l<i osicrbuje 21 občin z zdravo pitno vodo, sl<rbimo za topie domove, čiščenje odpadnih voda in urejeno ol(oije.
Želimo Vam zadovoljno in zdravo leto 2003.
Za zdravje z zdravo pitno vodo!
ASFALTI PTUJ
d.a.a.
PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13,2250 PTUJ TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
M
D INVEST d
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve Prešernova 30,2250 PTUJ tel.:787-91-00 fe«: 787-91-11 .0.0. tmd@amis.net
Za vstop v novo leto želimo vsem našim sedanjim in
bodočim poslovnim partnerjem veliko uspehov in se priporočamo s svojimi storitvami:
^ izdelava projektne dokumentacije
^ izdelva lokacijske dokumentacue
^ nadzor nad gradnjo objektov
Malice od 8.00 do 22.00 ure, med vikendom od 8.00 do 14.00 ure.
Ponujamo
■	samopostrežni solatni bife
■	dnevno juho
■	več dnevnih menijev
■	DIETNO-VEGETARIJANSKI MENU
■	samopostrežni sistem izbire malice
■	možnost postrežbe tudi v klubu Gastro
■	oba prostora sta klimatizirana
■	sprejemamo tudi zaključene družbe do 210 gostov
Kuhamo in pečemo po novi tehnologiji (cvrenje v parakonvekcijski peči z manj maščobami)
PERUTNINARSKA ZADRUGA PTUJ
Uspešno leto 2002
Za Perutninarsko zadrugo Ptuj se izteka uspešno leto. Poslovni rezultati so na nivoju zadnjih let, prav tako proizvodni indeksi. Med drugim je zadruga letos slavila svojo desetletnico, pridobila pa je tudi certifikat kakovosti ISO 9001/2000. "Zavedamo se da je kakovost vodilo v doseganju proizvodnih normativov, kakor tudi napredka, tako tehnološkega kot proizvodnega. Takih uspehov, pravi direktor zadruge Andrej Tkalec, dipl. inž. zootehnike, si želimo tudi v prihodnje."
Perutninarska zadruga nadaljuje dolgoletno tradicijo prireje
Direktor Perutninarske zadruge Ptuj Andrej Tkalec.
perutninskega mesa, ki v prejšnji kooperacijski reji sega v sredino 60. let. Danes je v zadrugi združenih 208 članov, ki v povprečju vzredijo v turnusu 14.500 brojlerjev, po velikosti pa imajo rejci zmogljivosti od 4.500 do 60 tisoč piščancev v turnusu. Tudi dejavnost vzreje brojlerjev se vse bolj koncentrira in posodablja, kar na eni strani zahteva predvsem učinkovit nadzor, na drugi pa
vse manj fizičnega dela.
Člani perutninarske zadruge živijo na območju 33 občin, od Ormoža do Dravograda. Trinajst zaposlenih v zadrugi skrbi za organizacijo vzreje in lastno vzrejo, izvaja strokovni nadzor in usklajuje delo v zadrugi z zahtevami in potrebami predelovalne industrije v Perutnini Ptuj, d.d., kjer je zadruga največji dobavitelj brojlerjev, saj zagotavlja s svojimi 27 do 28 milijoni kilogramov žive teže brojlerjev povprečno 82 odstotkov njenih potreb.
Tako so tudi načrti Perutninarske zadruge Ptuj tesno vezani na načrte Perutnine Ptuj, d.d. V naslednjih petih letih načrtujejo bistveno povečanje vzreje, v ta namen pa načrtujejo tudi 70 do 100 novih objektov. Te bodo v glavnem gradili pri svojih zadružnikih, saj je pri njih že razvita potrebna infrastruktura, razpolagajo pa tudi z ustreznim znanjem in izkušnjami. Najbolj rentabilna je reja perutnine pri količini 40 do 50 tisoč piščancev v turnusu, kar naj bi v čim večji meri dosegli z načrtovanim razvojem dejavnosti.
Svojim članom, sodelavcem in potrošnikom želijo srečno in uspešno novo leto 2003.
/ -p.

□
CENTER
S^Âs štuki 1 Ptuj, tel. (Centrala): 02/78-79-610 Trgovina - tel.: 02/78-79-630, fax: 02/78-79-615
^œiIWÛiB^^Âô Mlinsica 14/a, Ptuj Tel.: 02/788-92-10, fax: 02/78-89-215
Vsem kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesele Božične praznilte ter uspehov poino Novo ieto 2003
oČRNAMETALURGIJAoBARVNA METALURGIJA oTOPLOVOD, VODOVOD o ROČNO ORODJE in OKOVJE o ELEKTRIČNO ORODJE o VARILNA TEHNIKA » ELEKTROMATERIÁL
VRTNA OPREMAoBELA TEHNIKA
1 1	
1 I i i č	
	
	
II! __ ' -í	
Vsem bralkam in bralcem, želimo vesele praznike in srečno novo leto
2003.
Ši[ I
2251 Ptuj, Mlinska 13, tel,:+386(2)78891 10, fax:+386(2)78891 11, E-mail: golt@gGlfinvest-ptuj.si
21
Franc
KRAJNC, s.p. Ormoška c. 21 PTUJ
Tel.: 02/748-02-10 02/779-43-71
Poslovnim partnerjem in svojim kupcem Mimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2003!
Zdi^ je pravi čas za posodobitev vašega kmetovaqja! Ugodna ponudba traktoijev, vseh rezervnih delov zaqje in za lonetqslio mehanizaeqo.
ur
VETERINARSKA AMBULAlVrA MAJŠPERK, Lešje 34
Vsem, ki se zadovoljni z uspelni našega dela poslavljate od iztekajočega se leta,
želimo srečno in uspešno leto 2003.
Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk
Agencija
CEKIN
posredništvo
-	posredništvo pri nakupu in prodaji delnic
-	kratkoročna posojila na osnovi zastave
-	zastopstvo za ^iso^jspan^ www.isospan.at
Marjan Kujavec, s.p., Osojnikova 3, 2250 Ptuj Tel.: 02/748-14-56, ,GSM: 041/674-896, 031/394-305
žerak
T
MESO'IZDELKI podlehnik
Haloz.
Ob izteku leta se na vas dragi kupci znova obračamo z lepimi željami ob praznovanju božiča in
novega leta. V našem podjelu pa se ob koncu leta ozremo nazaj, pregledamo uspehe, se spomnimo spodrsljajev in vsega kar nam je na takšen in drugačen način prineslo minulo leto.
Veseli smo, da se vi dragi kupci vsako leto raje odločate za naše izdelke, od letos pa so vam naši izdelki na voljo v dveh novih marketih - marketu Gruškovje in marketu Bratje Reš.
Za prihodnje leto napovedujemo velika vlaganja v posodobitev, prilagoditev in razširitev naše proizvodnje, iz katere vas bodo lahko razveseljevali novi, še okusnejši in boljši mesni izdelki.
PETOVIA AVTO, D.D., PTUJ
Z dobrim poslovanjem ohranjajo tržni delež
Poslovno leto 2002 končujejo v Petovia avtu, d.d., Ptuj, zelo uspešno: prihodke so v primerjavi z letom 2001 povečali za pol milijarde tolarjev, celotna skupina Petovia avto pa bo poslovanje sklenila s 4,5 milijarde tolarjev prihodkov in z okoli 130 milijonov tolarjev dobička. Skupina zaposluje 200 delavcev.
Glavne dejavnosti so prodaja osebnih vozil Renault, servisiranje vseh vrst osebnih vozil, posebej še Renaultovih, avtoličarske storitve za vse vrste vozil prodaja rezervnih delov za tovorn program Iveco, Tam, Mercedes, Man Volvo in Renaultov tovorni program servisiranje tovornih vozil in opravljanje tehničnih pregledov za vse vrste vozil Da bi ustregli predpisom države pri izvajanju tehničnih pregledov (novega sistema za registracijo vozil), so samo v letošnjem letu na ptujski lokaciji Petovia avta investirali 60 milijonov tolarjev v opremo in izobraževanje zaposlenih. Letos pa so tudi uredili poslovanje skladno s certifikatom kakovosti ISO 9001-2000, da bi zadostili zahtevam po kakovostnem delu v vseh delih podjetja.
V	Petovia avtu, d.d., Ptuj, bolj ali manj ohranjajo enako število zaposlenih. Trenutno jih je 88, v Agroservisu Murska Sobota, d.d., s tremi hčerinskimi firmami jih je okrog 105, v letos nastalih podjetjih v Novem Sadu, delati je pričelo marca, in Beogradu, kjer poslujejo od julija, je skupaj zaposlenih sedem delavcev. S prodajo rezervnih delov za tovorna vozila so v Novem Sadu imeli v dobrega pol leta za 180 tisoč evrov prometa, v prvih treh mesecih v Beogradu pa 80 tisoč evrov.
V	enajstih mesecih letos so na
Vili Cerovic, univ, dipl. ekon., direktor delniške družbe Petovia avto Ptuj. Foto: Črtomir Goznik
Ptujskem dosegli 30,02-odstotni delež pri prodaji avtomobilov. Prodali so 370 novih Renaultovih vozil in 280 rabljenih. @e lani jim je v okviru reorganizacije Renaultove prodajne mreže uspelo pridobiti status regijskega centra.
V letu 2003 bodo v Petovia avtu, d.d., Ptuj, prihodke povečali za 11
odstotkov, število zaposlenih pa zaradi odhodov v pokoj zmanjšali za tri. Nove zaposlitve načrtujejo le v Beogradu. Glede na novi megan, ki je evropski avto leta, ponaša se tudi z dobrimi testi iz varnosti, dobro pa mu kaže tudi pri izbiri avtomobila leta v Sloveniji, naj bi tudi v letu 2003 pri prodaji avtomobilov na Ptujskem ohranili pomemben tržni delež, okrog 25 odstotkov.
Smelo se odpravljajo še na eno tržišče bivše Jugoslavije, v Bosno in Hercegovino. Sklep o tem je nadzorni svet podjetja že potrdil. Kot je povedal direktor Petovia avta, d.d, Ptuj, Vili Cerovič, univ. dipl. ekon., jih bodo v prihodnjem letu bolje spoznali tudi v nekaterih drugih delih Slovenije: dve do tri lastne oziroma franšizne prodajalne bodo odprli na območju ljubljanske regije, Gorenjske in Primorske. Na Ptuju pa bodo investirali v novo skladišče rezervnih delov, ki ga nujno potrebujejo. Stalna postavka v investicijskem planu so vlaganja v tehnološko opremo in v kader, s čimer ob kvalitetnih storitvah gradijo varno prihodnost.
Novi Megane
OBČINA BENEDIKT
Dokončali začrtane investicije
Občina Benedikt se razteza ob glavni cesti Maribor-Gornja Radgona na 24 kvadratnih kilometrih, v njej živi nekaj več kot 2000 prebivalcev v 14 vaseh. Gospodarska gibanja v občini so zelo ugodna, saj imajo stopnjo brezposelnih pod 10 odstotki, ob nastanku občine je ta znašala 24 odstotkov. Prvo leto samostojne občine, leta 1999, so doma zbrali na prebivalca 11.000 tolarjev, konec leta 2002 pa že znaša 25.000 tolarjev, s tem pa občina postaja samostojna in ni več v tolikšni meri odvisna od državnih "jasli". Pohvalijo se lahko, da imajo v občini 37 samostojnih podjetnikov in 10 družb, ki zagotavljajo 200 delovnih mest.
Pretekli mandat župan Milan Gumzar ocenjuje: "V zadnjih štirih letih smo naredili veliko in sem s tem obdobjem izredno zadovoljen, saj smo v Benediktu s
vlagali v modernizacijo lokalnih cest in javnih poti. Največ problemov je pri vzdrževanju javnih poti, kajti lokalne ceste so v glavnem vse asfaltirane, razen še okrog 1,5 km. Računam, da bomo ta program v naslednjih štirih letih dokončali. V tem obdobju smo začeli nekaj vlaganj na področju stanovanjske gradnje. Skupaj z investitorjem Stankom Bernjakom smo zgradili stanovanjski blok z dvanajstimi stanovanji. Šest stanovanj je kupil Stanovanjski sklad RS in jih predal v upravljanje občini. Eno je kupila občina, ostalih pet pa je investitor prodal na trgu. Gradimo že drugi stanovanjski blok, v katerem bodo v pritličju poslovni objekti, v katere bomo v naslednjih štirih letih preselili zdravstveno ambulanto. Pridobili pa bomo tudi osem stanovanj. Nekaj sredstev smo namenili za nakup stavbnih zemljišč za individualno gradnjo. Za nakup moramo zagotoviti 16 milijonov tolarjev in ga komunalno opremiti. Zagotavljali smo tudi sredstva za normalno delovanje družbenih dejavnosti, vseh društev in organizacij, šole in vrtca. Pomembna je tudi investicija
Župan občine Benedikt Milan Gumzar
skupnimi močmi opravili vse pomembne investicije, ki smo si jih začrtali. V tem obdobju so bile najpomembnejše investicije izgradnja čistilne naprave z dvema kanalizacijskima kolektorjema, komunalna oprema v obrtno-industrijski coni, prizidek k mrliški veži, ureditev slatinskih vrelcev. Prav tako smo izvedli še nekaj manjših investicij. Veliko smo
Pogled na center Benedikta
obnove kulturnega doma, ki še poteka in bo zaključena do občinskega praznika 2003. Za to investicijo bomo porabili nekaj manj kot 40 milijonov tolarjev. Za investicije letno porabimo približno med 150 do 200 milijonov tolarjev, to pa je čez 60% letnega proračuna."
Za prihodnja leta pa župan Milan Gumzar pravi, da so sredstva že skoraj razdeljena, saj je občinski svet v proračunu 2001, sprejel dolgoročno usmeritev razvoja ali opredelil vse investicije, ki naj bi bile končane do leta 2006. Ena najpomembnejših investicij je izgradnja večnamenske dvorane in
prizidka k osnovni šoli. S to investicijo bodo pričeli prihodnje leto in bo končana do leta 2005 ali 2006. Vrednost investicije znaša nekaj čez 800 milijonov tolarjev, pričakujejo, da bodo 50 odstotkov sredstev pridobili s strani države. Za to investicijo bodo porabili skoraj vsa razpoložljiva sredstva za investicije, razen sredstev, ki jih namensko zbirajo za vzdrževanje in modernizacijo lokalnih cest in javnih poti. Tako bodo ostale investicije, kot je ureditev zdravstvene ambulante, investicije na področju turizma, predvsem odvisne od uspešnosti na državnih razpisih.
So v zaključni fazi izdelave prostorskega plana občine, v katerem je predvidena širitev za obrtno in industrijsko dejavnost in za razpuščeno gradnjo po ostalih naseljih. V naslednjih štirih letih načrtujejo širitev obrtne cone, ki bo v drugi fazi zajemala okrog 5 ha zemljišč. ki jih bodo komunalno opremili in ponudili potencialnim graditeljem.
Milan Gumzar tudi meni: "Glavno je, da so naši občani zaposleni. Naloga občine je, da ima ta občan zagotovljeno otroško varstvo, osnovno šolo, zdravstvo, komunalno infrastrukturo, kanalizacijo, vodovod. Zaradi porasta števila prebivalcev in s tem tudi števila otrok, smo morali preiti na dvoizmenski pouk. Otroke vozimo v šolo in domov dopoldan in popoldan, čeprav je to kar zajeten strošek, skoraj 10 milijonov tolarjev. Želimo si, da bi čimprej prešli na enoizmenski pouk. Skoraj 70 otrok imamo vključenih v vrtec v Benediktu, prav tako pa je 10 do 15 otrok vključenih v sosednje.
Zame je pomembno, da so ljudje zadovoljni. Zadovoljstvo pomeni, da mora človek imeti delovno mesto, še bolj pomembno je zdravje in življenje v okolju, v katerem živiš.
Spoštovane občanke in občani občine Benedikt, mir in notranja usklajenost naj vas spremljata v teh božičnih praznikih, v mozaiku novega leta 2003 pa naj se lesketajo dragulji zdravja, sreče in ljubezni."
Župan Občine Benedikt Milan Gumzar
OBČINA CERKVENJAK
Prepoznavna podeželska občina
Občina Cerkvenjak se razprostira na 24 kvadratnih kilometrih povr{ine in {teje nekaj ve~ kot 2100 prebivalcev, ki živijo v 15 vaseh.
župan Jože Kraner pravi, da so pred štirimi leti začeli samostojno pot, ki ni bila lahka, kljub temu so uspešno prehodili zastavljeno pot in dosegli zavidljive rezultate, in dodaja: "Zavedam se, da nismo uspeli zadovoljiti vseh želja in upam, da bo nekaj le teh uresničenih v mandatu, ki je pred nami. Zadovoljni smo, ker nam je uspelo tako majhno podeželsko občino predstaviti in zagotoviti njeno prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru. Uspešno smo opozorili na potrebe ohranjanja podeželja, njene poseljenosti kmetskega prebivalstva, ki je edino zagotovilo za obdelavo kmetijskih zemljišč ter pridelavo zdrave, tudi ekološko pridelane hrane. Naše politično delo je bilo in bo tudi v bodoče usmerjeno v boj proti diskriminaciji malih podeželskih občin, saj so te male podeželske občine edino zagotovilo za hitrejši in skladnejši razvoj podeželja, seveda ob primerni podpori države. Tako smo razmišljali tudi pred
vseh pomembnejših makadamskih vozišč in ponovno prevoznost nekaterih opuščenih klancev v posameznih zaselkih. Zgradili so čistilno napravo in kanalizacijo za center Cerkvenjaka in bližnje zaselke. Rešili so kulturni dom pred nadaljnjim propadanjem in uredili sodobne prostore za pošto in občinsko upravo, prekrili dobršen del strehe na OŠ in skoraj v celoti streho kulturnega doma. Prenovljeni so bili prostori doma društva upokojencev in fasada na gasilskem domu ter preplaščeno igrišče za osnovno šolo. V Kadrencih pa je že zgrajeno igrišče za veliki nogomet. Končali so tudi investicijo v vrednosti 135 milijonov tolarjev, to je prva faza rekonstrukcije vodovodnega omrežja. Zgradili so 14 km primarnega cevovoda, na katerega je priključeno 240 gospodinjstev Čagone, Stanetincev in Andrencev, dela Brengove ter nekaj gospodinjstev v samem centru Cerkvenjaka, in rešili povezavo vaškega vodovoda Župetinci-Smolinci s cevovodom iz smeri Cerkvenjaka, v dolžini 1 km, ki oskrbuje 130 gospodinjstev in zagotavlja redno dobavo zdrave pitne vode
Župan občine Cerkvenjak Jože Kraner
štirimi leti ob ustanovitvi naše občine Cerkvenjak. Lotili smo se programov, ki smo jih s podporo ob~ank in ob~anov realizirali v dobro kraja in nas vseh, ki tu živimo."
Takoj po ustanovitvi občine so pričeli s posodabljanjem prometne infrastrukture in tako uredili 18,5 km novih asfaltnih vozišč. Vzpostavili so dobro prevoznost
V občini Cerkvenjak so položili 15 kilometrov cevovodov
gospodinjstvom treh občin (Cerkvenjak, Sv. Andraž in Sv. Jurij ob Ščavnici).
V	teku je dokaj zahtevna investicija, popravilo cerkve sv. Antona, kjer prav tako občina zagotavlja znatni delež finančnih sredstev. Izvedenih je bilo še veliko manjših posegov v prostor v celotni občini. Na te najpomembnejše pridobitve so ponosni vsi in so sadovi dobrega dela in prizadevanj vseh in so dobra osnova za nadaljnji in hitrejši razvoj občine.
V	novi mandat vstopajo s skupnim in edinim ciljem, občino Cerkvenjak
pripeljati do stopnje razvoja, kjer se začenja zaposlovanje in ustvarjanje nove vrednosti, za posameznika in lokalno skupnost. Da bi dosegli ta cilj, morajo zagotoviti prostorske možnosti za hitrejši razvoj in rast podjetništva ter obrtništva. To je hkrati pogoj za prestrukturiranje kmetijstva oziroma tistih kmetij, ki bodo zaradi vstopa v EU morale poiskati drugi vir dohodkov ter na ta način poskrbeti za samozaposlovanje in zaposlovanje svojih družinskih članov. Ta naloga je obsežna in zahtevna, zahtevala bo zajetna proračunska sredstva, zato bodo potrebna odrekanja tudi nekaterih programsko usmerjenih razvojnih aktivnosti. Brez obrtne cone Cerkvenjak ne more računati na hitrejši razvoj in njena ureditev je načrtovana vzporedno z aktivnostmi razvoja trase bodoče avtoceste in je tudi ena od prioritetnih razvojnih nalog občine.
Vzporedno bodo v Cerkvenjaku nadaljevali z zastavljenim programom, kot so posodobitev infrastrukture, šolske stavbe, telovadnice, vrtca, kulturnega doma, zdravstvene ambulante, ureditev prostora za knjižnico. Ob tem bomo zagotavljali tudi sredstva za zadovoljivo javno porabo, tekoče odhodke in transfere posrednim in neposrednim proračunskim porabnikom.
Župan Jože Kraner dodaja: "Načrtovano nam bo uspelo, če bomo znali združiti znanje, voljo in pogum ter razumevanje in odgovornost nas vseh v družini, ki smo jo poimenovali občina Cerkvenjak.
Spoštovane občanke in občani, ob izteku leta in bližajočih praznikih si želim, da bi vsi bili ponosni na svojo občino, občino Cerkvenjak, ki je lahko samo taka in toliko prijazna, spoštljiva ter razumevajoča in razvojno usmerjena, kot smo mi sami. Moja želja in prepričan sem, da tudi vaša, je, da v bodoče nadaljujemo po poti uspešnih in prijaznih ljudi v naši občini Cerkvenjak.
Vsem občankam in občanom občine Cerkvenjak ter bralcem Tednika želim vesele božične praznike ter zdravja, veselja, ljubezni in uspehov na vseh področij ustvarjalnega dela v novem letu 2003."
Župan Občine Cerkvenjak Jože Kraner
OBČINA GORIŠNICA
Pozornost gospodarstvu in varstvu okolja
V občini Gorišnica se je v zadnjem obdobju zvrstilo veliko dogodkov in prav vsak je prispeval k spremembi življenja občanov, vsak je naredil nekoga srečnega in zadovoljnega. Čas obstoja občine, vključno z letom 2002, je bil čas napredka in razvoja. V teh letih so se občani in njihovi predstavniki v vodstvu občine naučili živeti z uspehi in neuspehi in z zavedanjem, da morebitni dosedanji neuspehi dajejo možnost in optimizem novi generaciji občinskega vodstva, ki bo nadaljevalo na doslej postavljenih osnovah.
Občina Gorišnica je dobila novo vodstvo v prvem krogu volitev 10. novembra. Za župana je bil izvoljen Jožef Kokot, kandidat SLS, člani
(upokojenci).
Občini Gorišnica je v dosedanjih dveh mandatih uspelo uresničiti velik del načrtov na področju izboljšanja osnovnih življenjskih pogojev. Na območju celotne občine je ljudem zagotovljena pitna voda, poskrbljeno je za najpomembnejše ceste, urejeno je osnovno šolstvo, otroško varstvo in zdravstvo.
znašal 265 milijonov tolarjev. Nova šola, ki se lepo vključuje v celoto vzgojno-varstvenega, šolskega in športnega kompleksa, omogoča enoizmenski pouk, v šolskem letu 2003/2004 pa začetek devetletne osnovne šole.
Tudi v letu 2002 so v občini Gorišnica nadaljevali z modernizacijo občinskih cest v skladu z dogovorom, da vsako leto dodajo obstoječi cestni
Gorišnica ima zagotovo eno najmodernejših osnovnih šol v Sloveniji
Župan občine Gorišnica Jožef Kokot
občinskega sveta pa so postali: Slavko Visenjak, Stanislav Vojsk, Slavica Cvitanič, Davorin Kelenc, Danica Ranfl in Jožef Klinc (SLS), Konrad Kostanjevec, Andrej Horvat, Jožef Petek, Anton Kokot in Branko Majhen (LDS), Zalika Obran, Franc Ivanu{ in Elizabeta Korenjak (NSi), Miroslav [oba (SDS) in Ivan Obran
Najpomembnejša	pridobitev
iztekajočega se leta je prenovljena in dograjena šolska stavba v Gorišnici, ki zagotovo sodi med najsodobnejše tovrstne objekte v Sloveniji. Tej investiciji je bilo v tem letu podrejeno investicijsko dogajanje v občini, čeprav se lahko pohvalijo z vrsto novih pridobitev tudi na drugih področjih. Nova šola je v osnovni gradbeni izvedbi stala 487 milijonov tolarjev, skupaj z opremo in zunanjo ureditvijo pa je investicija presegla 600 milijonov tolarjev. Za dokončno pokritje investicije bo morala občina iz svoje blagajne v letu 2003 dodati še 120 milijonov tolarjev, medtem ko je prispevek države
infrastrukturi 2 do 4 kilometre novega asfalta. V tem letu je najpomembnejša pridobitev s tega področja cesta Pristava-Slatina in Pohorje v dolžini dobrih dveh kilometrov, za celoten cestni program, kamor sodi tudi vzdrževanje, pa je občina v tem letu namenila skoraj 52 milijonov tolarjev.
Na območju Cirkulan so v tem letu nadaljevali z gradnjo kanalizacije s priključitvijo na čistilno napravo, ki je bila dokončana v prejšnjem letu. Kanalizacijski sistem omogoča v prvi fazi priključitev 100 gospodinjstev, izvedba pa se bo nadaljevala v letu 2003.
Med pomembnejše investicije je
potrebno uvrstiti tudi zunanjo in notranjo obnovo Zdravstvenega doma Gorišnica, poleg občine sta se v obnovo s finančnimi sredstvi vključila tudi oba najemnika, in sicer zdravnica splošne medicine in zobozdravnik. Občina pa je finančno sodelovala tudi pri začeti obnovi cerkvice sv. Katarine v Cirkulanah, ki jo je zob časa že močno načel, za njeno ohranitev je bilo potrebno v prvi fazi zamenjati ostrešje. Številne manjše, a pomembne investicije so se tudi v tem letu dogajale na celotnem območju občine, vse pa so prispevek k dvigu kakovosti življenja na tem delu Ptujskega polja in Haloz.
Občina tudi v tem letu ni pozabila na pospeševanje drobnega gospodarstva, kmetijstva in turizma. Zato je razpisala za 60 milijonov tolarjev ugodnih kreditov, ki so jih občani v glavnem izkoristili. Opažajo pa, da se ljudje vse manj odločajo za večje, finančno zahtevnejše projekte, vse bolj pa za manjše, manj tvegane investicije.
Nadvse pomemben temelj nadaljnjega razvoja je končan postopek sprejemanja sprememb družbenega plana občine Gorišnica. S tem so ustvarjeni pogoji za individualno gradnjo, saj je kar okoli 150 občanov dobilo potrjene vloge. Pomembnost sprejetega prostorskega plana pa je tudi v možnostih za gradnjo nove industrijske cone, saj je forminska že zapolnjena. Občina načrtuje nove možnosti razvoja gospodarstva v industrijski coni Moškanjci, kjer je potrebno pridobiti še nekaj površin, tako da bo na voljo za nove gospodarske objekte 5 do 6 hektarjev komunalno urejenih zemljišč, ki jih bodo ponudili najprej domačim obrtnikom in podjetnikom.
Kot je bilo omenjeno, je občina v dosedanjem obstoju skrbela za ureditev osnovnih življenjskih pogojev. Novi župan Jožef Kokot pravi, da bodo dokončno strategijo nadaljnjega razvoja celotnega območja občine sprejeli šele na naslednjih sejah sveta občine. Prva usmeritev bo že sprejem občinskega proračuna za leto 2003. Prihodnost bodo gradili na temeljih dosedanjega razvoja, s poudarkom na varstvu okolja. Občina zato že sodeluje v skupnem projektu ptujske Komunale
in občin Markovci, Hajdina, Kidričevo in Mestne občine Ptuj, ki obsega gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav. Samo izdelava projektne dokumentacije bo stala 200 milijonov tolarjev, delež Gorišnice pa bo pri tem znašal 30 milijonov tolarjev. Vsekakor je varovanje okolja pomembna naloga lokalnih skupnosti in pomemben prispevek h kakovosti življenja njihovih občanov.
Župan ob~ine Gori{nica Jožef Kokot, ~lani občinskega sveta in direktor občinske uprave Matevž Cestnik s svojimi sodelavci se zahvaljujejo občanom za dosedanje sodelovanje pri razvoju občine in jih vabijo k tako uspe{nemu skupnemu delu tudi v prihodnje.
V novem letu 2003 želijo vsem občanom zdravja ter uspehov v poklicnem in zasebnem življenju.
Ambulanta v Gorišnici je bila obnovljena z združenimi sredstvi občine in obeh najemnikov, in sicer zdravnice splošne medicine in zobozdravnika
Na cerkvi sv. Katarine v Cirkulanah je bilo potrebno pred nadaljnjimi vzdrževalnimi deli obnoviti ostrešje
IZ DELA IN ŽIVLJENJA OBČINE HAJDINA
Od Frama do Gruškovja
Ob iztekajočem se letu smo obiskali tudi občino Hajdina, eno izmed najmlajših občin na Ptujskem, kjer letos končujejo prvo obdobje samostojnosti. Pogovarjali smo se z županom Radoslavom Simoničem.
Tednik: Kje je občina Hajdina po prvih štirih letih samostojnosti in vašega prvega županskega mandata?
R. Simonič: "Skoraj zagotovo bi lahko odgovoril, da smo v preteklih štirih letih dosegli razvoj tistih občin, ki so bile ustanovljene že pred osmimi leti, tako v razvoju infrastrukture kot na področju družbenih dejavnosti. Opravljeno je bilo pionirsko delo na področju združevanja, izvedbe zamisli in idej naših občanov. Vsemu temu je znal prisluhniti občinski svet. S skupnimi močmi smo večino zamisli, idej in potreb naših občanov realizirali. Nekaj projektov pa je še v fazi izvedbe. Veseli me, da je infrastrukturni razvoj tekel skladno z razvojem družbenih dejavnosti."
Tednik: Na letošnjih volitvah so vam volilvci in volivke ponovno z visokim odstotkom zaupali vodenje občine.
R. Simonič: "Tako visokega zaupanja še sam nisem pričakoval. Vedel sem in vem, da zaupanje volivcev ni le politika strank,
ii
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina. Foto: Črtomir Goznik
strankarskih veljakov in njihovih zamisli, temveč velja le opravljeno delo in zaupanje v občinski svet in župana. Zaradi visokega odstotka zaupanja na volitvah pa je pred menoj in občinskim svetom še toliko večja odgovornost. Včasih se kar bojim, da bi nevede ne storil kakšne napake. Moje sporočilo občanom je, da bomo uspešni le, če bomo vsi skupaj en tim." Tednik: Katerim projektom dajete v
novem mandatu prednost?
R. Simonič: "Odločno bom stal za svojim kratkim, a po vsebini velikim programom. Na prvem mestu je varnost občanov glede na prometnost na državnih cestah in umestitev trase avtoceste in hitre ceste v okolje in prostor naše občine, kar se mora zgoditi v paketu, da bomo lahko pristopili k pripravi dolgoročne strategije gospodarskega in okoljskega razvoja občine. Zgraditi in urediti želimo poslovno-stanovanjski center Hajdina, s poudarkom na novi dostavni pošti. V okviru konzorcija za ohranitev pitne vode Dravskega in Ptujskega polja bomo nadaljevali izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Veliko dela nas čaka še na ureditvi nekaterih infrastrukturnih objektov v posameznih naseljih. Verjamem, da nam na tem področju še desetletja ne bo zmanjkalo dela. Ob vsem tem pa si želim, da bi na doseženi ravni ohranili kulturno, športno, gasilsko in dejavnost društev žena ter druge ljubiteljske aktivnosti, ki združuje naše občane."
Tednik: Po končanih volitvah ste dejali, da je sedaj konec s politiko. Kaj ste mislili s tem?
R. Simonič: "S tem sem mislil na razne predvolilne aktivnosti posameznih strank in posameznikov. Volilni izidi so znani, potrjeni so mandati župana in članov občinskega sveta. Pričenja se resno delo. Glede na moje poznavanje članov novoizvoljenega občinskega sveta sem prepričan, da bodo obljube tistih, ki so jim občani namenili svoj glas, v veliki meri tudi izpolnjene. Od zdaj naprej je politika občinskega sveta in župana le naša lokalna - občinska problematika. Občino je treba gledati kot celoto in naseljem ponuditi enakovreden razvoj."
Tednik: V svetu občine je sicer prišlo do nekaterih sprememb, ki pa naj ne bi ogrozile vitalnih občinskih projektov.
R. Simonič: "Spremembe so vedno dobrodošle. Stari sestavi bodo dale novi dodaten zagon pri delu. Vitalni problemi občine pa so tako včerajšnji kot današnji in tudi jutrišnji. Dva izmed vitalnih projektov naše občine sta tudi razvoj gospodarstva in kmetijstva, ki mu bomo posvetili vso potrebno pozornost. Ne bo lahko, še posebej na področju kmetijstva, kjer je zlasti v upadu t. i. klasično kmetijstvo, ki ga izničujejo tudi zahteve EU. Za ozko
tržno specializacijo pa naši "čisti" kmetje nimajo vseh možnosti. Tistim pa, ki bodo želeli razvijati gospodarske dejavnosti v naši občini, bo novi občinski svet nudil vso podporo. V postopku sprejemanja prostorskega plana smo ugotovili, da je v občini Hajdina veliko nezazidanih stavbnih zemljišč. Možnosti in priložnosti za razvoj bo torej veliko, z razumno in podporno politiko cele občine jih bomo lahko tudi uresničili. Gospodarski razvoj občine vidim predvsem v številu delovnih mest za naše občane ne glede na kraj zaposlitve."
Tednik: Še največje probleme lahko v občini povzročijo neuresničeni cestni projekti, izgradnja hitre ceste in avtoceste. Civilna iniciativa celo napoveduje cestne zapore, če se v kratkem ne bo nekaj premaknilo. Za kakšne ukrepe pa se boste odločili v občini, če ne boste do konca leta sprejeli napovedane trase?
R. Simonič: "Gre za rdečo nit, ki se vleče skozi vsa prejšnja vprašanja oziroma odgovore. Ker se stvari ne spreminjajo, bom novemu občinskemu svetu predlagal popolnoma nove prijeme in odločitve. Za rešitev te problematike se bo potrebno povezati z vsemi občinami oziroma občani od Miklavža do Gruškovja, najbolj pa z mestno občino Ptuj in občino Kidričevo. Lokalna skupnost je le eden od subjektov koordinacije. Zelo me moti, da se posamezni subjekti na državni ravni ne morejo uskladiti, kot so ministrstva, uradi, DARS, DDC, in ponuditi časovno in okoljsko sprejemljivo rešitev. Trase do konca leta v nobenem primeru ne bomo sprejemali. Občinski svet je v prejšnjem mandatu sprejel eno izmed treh ponujenih tras - varianto Kidričevo. Za nas je ta sklep veljaven, dokler ne bo spremenjen. Že več kot leto so v izdelavi primerjalne študije različnih tras in izvedb. Cesta Hajdina-Kidričevo-Pragersko je tako obremenjena, da je vsak lokalni promet v stalni nevarnosti. Izvozi in drug promet na cesto Maribor-Ptuj pa že prava ruleta. Pri takšnem "odmoru" države in njenih institucij, ki zadeve rešuje po polževo, so civilne iniciative zgolj logična posledica. Sam nisem pristaš raznih cestnih zapor in drugih državljanskih nepokorščin, zato bomo v novem občinskem svetu poskušali narediti vse, da se jim izognemo. Razvoj zahteva nove ceste in s tem se morajo tukaj živeči državljani sprijazniti. Rastlinstvo, živalstvo in zemlja žal o sebi ne odločajo."

Vsem, posebej pa občankam in občanom občine Juršinci, žetim prijetne in vesele praznike. Da bi vas sreča, zdravje in uspeh spremljali tudi v prihajajočem letu 2003.
Župan Ahjz
Juršinci
(m
Ho-traná
MEDNAHODMI PREVOZI Mala vas 2a, 2272 Gorišnica
d.o.o.
Vsem strankam in poslovnbi partnerjem želimo
vesele praznike ter srečno novo leto 2OO3.
Tudi v prihodnjem letu 2003 želimo
ohraniti dobre poslovne odnose.
Tel.: 02 743 00 50, Fax: 02 743 00 57 www.ko-trans.si, e-mail: l(0-transisi0l.net
Spet je tu december in spet je pred nami čas pričakovanj in čas dobrih želja. Želim vam mirno praznovanje božičnih praznikov, v novem letu pa veliko veselja, strpnosti, zadovoljstva in miru.
^ dr. Ivan Žagar
Župan občine Slovenska Bistrica
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

interleí
Slovej^
www.interles.si
OKNA
H« îiî îiî
VRATA
îH * îiî
SENČILA
^ ^ ^
ZIMSKI VRTOVI
ALU
Kraigherjeva 19a, 2230 Lenart - tel.: 02/720-03-30, fax: 02/720-03-40, E-mail: interles@siol.net
^ 5ÎC ^
^ *
DANA BESEDA OBVEZUJE
OBČINA KIDRIČEVO / POGOVOR Z ŽUPANOM ZVONIMIRJEM HOLCEM
Več stika z občani
V občin! Kidričevo, ki se razprostira na dobrih 72 kvadratnih kilometrih in v 18 naseljih premore 6.789 prebivalcev, si bodo leto 2002 ob pomembnih odlo~itvah in nekaterih ve~jih, dolgoro~no pomembnih investicijah, zapomnili tudi po menjavi županov. Potem ko je kar dva mandata občino vodil Alojz [prah, ki na jesenskih volitvah na lastno željo ni več kandidiral, je bil za župana izvoljen Zvonimir Holc. Tudi novi župan je s prizadevanji na področju razvoja in investicij v letu, ki se izteka, dobro seznanjen, saj je do sedaj opravljal funkcijo podžupana. Ker želi s poglobljenim delom prispevati za razvoj občine kar največ, se je odločil, da bo župansko funkcijo opravljal profesionalno.
Zvonimir Holc sodi med mlajše župane, saj je bil rojen leta 1959. Je poročen in oče dveh otrok, s svojo družino pa živi v svoji hiši v Kungoti pri Ptuju. Zaposlen je v razvojnem sektorju Tovarne stikalnih naprav v Mariboru, kjer bo z delom nadaljeval po županovanju, žena Zdenka dela v Komunalni direkciji občine Maribor, sin Borut nabira znanje na Ekonomski srednji šoli v Mariboru, hčerka Tea pa v 8. razredu Osnovne šole Kidričevo. Sam zase pravi, da po duši sodi med tiste, ki so usmerjeni v varstvo narave, saj je še vedno član ekološkega društva Stara Drava, poleg tega pa rad planinari in kolesari. Kadar je utrujen in napet, ga najbolj pomirjajo in sproščajo sprehodi po bližnjem gozdu.
Gospod Holc, kakšno je bilo leto 2002 za občino Kidričevo?
"Ocenjujem, da smo v občini Kidričevo v minulem obdobju kar precej postorili, čeprav sem prepričan, da bi lahko naredili še več, saj smo zadnja leta kljub velikim investicijam, kot je recimo gradnja večnamenske dvorane v Cirkovcah, prenašali iz proračuna v proračun kar precej neporabljenih sredstev.
Tudi na komunalnem in cestnem področju bi lahko naredili kaj več, kot smo. Vedeti je treba, da imamo v slabem stanju in še vedno nepreplaščene
se nadaljujejo. V Lovrencu načrtujemo izgradnjo objekta pri športnem parku, v Cirkovcah pa bomo nadaljevali z drugo fazo izgradnje osnovnošolskega prostora za potrebe devetletke.
Zelo obsežen je projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja na celotnem območju občine Kidričevo, kar bo tudi finančno zelo velik zalogaj. Poleg tega imamo v načrtu še veliko drugih, manjših investicij, ki jih bomo realizirali v sodelovanju s krajevnimi odbori. Upam, da bo delitvena bilanca z
Tudi novi župan občine Kidričevo profesionalno
ceste proti sosednji občini Starše, zelo problematična pa je tudi tlakovana cesta od naselja Kidričevo do glavne šikolske ceste. Slednja je potrebna temeljite obnove, obenem pa bi s poglobitvijo lahko rešili tudi problem podvoza pod železniško progo, ki je za večja tovorna vozila prenizek."
Česa pa se boste kot novi župan najprej lotili?
"Predvsem je treba nadaljevati z vsemi investicijami, ki so že v teku. V projektni izdelavi je že izgradnja pločnika od kopališča v Kidričevem do osnovne šole, s čimer bomo varnejšo pot zagotovili tudi šolarjem. Tudi priprave na gradnjo novega vrtca in večnamenske dvorane v Kidričevem
Zvonimir Holc bo funkcijo opravljal
nekdanjo ptujsko občino kmalu dosežena, saj bomo potem imeli tudi možnost, da kakšno investicijo podpremo še z najemom mednarodnih kreditov."
Ali kot novi župan pripravljate še kakšne druge spremembe?
"Vsekakor. Podrobnosti pri tem niso toliko pomembne, osebno pa menim, da je treba veliko postoriti predvsem na področju odnosov občine do vseh društev, ki jih imamo kar precej. Pogrešam predvsem več neposrednega stika z vsemi, tudi z drugimi občani, še posebej s tistimi, ki izstopajo iz sivega povprečja.
Nič ne bi bilo napak, če bi recimo kakšnemu športnemu društvu ob
pomembnejšem uspehu priredili svečan sprejem. Tudi uspešnim posameznikom, podjetnikom ali recimo odli~nim dijakom srednjih šol bi sprejem pri županu pomenil vsaj moralno podporo in spodbudo za vnaprej. Več pozornosti bom posvetil tudi obiskom starejših ljudi in materam novorojencev."
Kakšno pa je vaše mnenje o sestavi novega občinskega sveta?
"Vsekakor je sestava zelo pestra in je odraz odločitve občanov na volitvah. Trdno pa upam, da bomo začetno politično nestrpnost kmalu presegli in da se bomo pričeli konstruktivno dogovarjati. Potem bodo naše seje lahko potekale v normalnem vzdušju in le tako bo mogoče tudi uspešno delati v korist vseh naših občanov.
Največja letošnja investicija je nova večnamenska dvorana ob OŠ v Cirkovcah. foto: M. Ozmec
V leto{njem letu so v centru Lovrenca uredili plo~nike, parkiri{~a ter asfaltirali tudi plato ob domu krajanov in gasilcev
Pred osnovno {olo v Kidri~evem so uredili in asfaltirali novo parkiri{~e in javno razsvetljavo
OBČINA KIDRIČEVO
Vsem občankam in
občanom želim vse lepo ob praznikih, predvsem pa veliko zdravja in uspehov v novem letu
2003. Moje voščilo pa
obenem velja tudi kot
povabilo k sodelovanju,
vsem tistim, ki lahko kaj
pripomorejo k Še boljšemu delovanju občine. Vesel
bom vsake pobude in dobronamerne besede. Ne pozabite, mi vsi smo občina!"
Župan občine Kidričevo Zvonimir Holc
KIDRIČEVO / BOXMARK LEATHER SE ŠE VZPENJA
Januarja prevleke za mercedes SLK
V podjetju Boxmark Leather v Kidričevem, kjer že sedem let izdelujejo usnjene sedežne garniture za avtomobilsko industrijo višjega razreda, so v letošnjem letu povečali število zaposlenih iz 1206 na 1560 delavcev, proizvodnjo pa razširili tudi v šivalnici na Hrvaškem, kjer je imajo 375 delavk.
"Poslovno leto 2002 končujemo uspešno, ker se je kriza po lanskih terorističnih dogodkih že ustalila. V proizvodnji smo v procesu modernizacije v liniji razreza usnja, ki jo dopolnjujemo z računalniško vodenimi rezalci.
Povdarek dajemo samostojnemu razvoju novih modelov, zato smo razvojni oddelek modernizirali in kadrovsko okrepili. Odraz povečane
količine dela je tudi povečanje števila delavcev iz 1206 na začetku leta do sedanjih 1560. Okrepili pa smo tudi našo sestrsko podjetje v Trnovcu na Hrvaškem, kjer je zaposlenih 375 delavk.
Med novostmi naj omenim, da smo pričeli sodelovati tudi s podjetjem Daimler Benz in pričakujemo, da bomo že januarja pričeli izdelovati usnjene
Podjetje Boxmark leather v Kidričevem uspešno vodi mlad direktor Bojan Vauda
prevleke za najbolj prestižni razred Mercedez SLK.
Naše zemljišče v Kidričevem smo pozidali do zadnjega centimetra, tako da smo bili prisiljeni nadgraditi še dve nadstrešnici, s čimer smo pridobili dodatnih 700 kvadratnih metrov za potrebe skladišča. Poleg tega smo dodatno postavili še velik šotor, ki nam služi kot dodatno skladišče. Pa to še ni zadostovalo, saj smo za skladiščenje surovin in izdelkov dodatno najeli štiri zunanja skladišča na različnih lokacijah.
Zaradi tega mnogo pričakujemo od nove oblasti v občini Kidričevo, saj dosedanja ni imela dovolj posluha za sodelovanje. Z novim županom Holcem smo že navezali stike in obljubil je, da nam bo pri reševanju prostorske stiske pomagal.
cj^nez =0olenc
let z Vami
ČEVLJARSTVO, ROKAVICARSTVO IN ZAŠČITA
DOLENC JANEZ s.p. Dragonja vas 1a; 2326 CIRKOVCE Telefon: 02 / 789 01 06 Fax.: 02 / 789 01 07
PODJETJE ZA PROIZVODNJO VSEH VRST ZAŠČITNIH ČEVLJEV, ROKAVIC IN SPECIALNE GASILSKE OPREME
Cenjenim strankam, delavcem in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter
srečno in uspešno, predvsem pa zdravo 2003!
OBČINA LENART
Po poti odličnosti
Da, končuje se leto 2002. H koncu se bliža dvanajst mesecev, ki si tako kot letni ~asi sledijo v svojem naravnem zaporedju. Nekateri pravijo, da se v ~asu neprestano ponavljajo isti dogodki, na katere nimamo vpliva, saj ~lovekova dejanja niso svobodna, temveč so dolo~ena vnaprej.
Vendar po drugi strani se vsako leto posameznikom, družinam in narodom zgodi veliko novih, tudi presenetljivih in nepredvidenih stvari. To pomeni, da imamo ljudje običajno možnost izbire, imamo različne možnosti in izbira je odvisna od nas.
Izbira je odvisna od naše odločitve, ki temelji na želji po spremembi. Spremeniti predvsem sebe in tako napolniti svet in druge je osnovno spoznanje, ki je potrebno za svobodno odločanje. Človek lahko zbere pogum za odločitev ali pa ga paralizirajo strahovi, dvomi, tudi ustaljeni vzorci obnašanja. Kakorkoli, odločitve omogočajo človeku izvedbo sprememb in s tem njegov prehod iz majhnosti, upogljivosti, vdanosti in zavisti v svet širin, sprejemanje novih znanj in sooblikovanje prihodnosti.
Občina Lenart stopa po poti odličnosti, po poti materialnega blagostanja in duhovnega bogastva. Naše obzorje ni omejeno - pogled nam sega v svet, od katerega sprejemamo, kar ima najboljšega na vseh področjih. V Lenartu ne tarnamo nad preteklostjo, živimo za prihodnost. Uspešni smo, ker smo sprejemali pogumne odločitve. Še pred kakšnimi desetimi leti smo bili med najbolj zaostalimi občinami v Sloveniji, danes smo po večini kazalcev v slovenskem povprečju, v primerjavi z neposrednim okoljem pa nad njim. Dosegamo npr. najnižjo stopnjo brezposelnosti v Podravju, nadpovprečni so podatki o rasti števila prebivalstva v občini, številu stanovanj in gospodinjstev. Seveda - cilji so nam še višji, primerljivi moramo postati z okolji iz bližnjih držav EU.
Občino Lenart sestavljajo občanke in občani, gospodarski subjekti in institucije.
Po kakovosti delovanja vseh teh se določa tudi kakovost občine. Gospodarstvo je najpomembnejše gibalo razvoja. Smele odlo~itve vodstev podjetij in pridno, kvalitetno in odgovorno delo zaposlenih je osnova današnjih spodbudnih rezultatov. Različne institucije so potrebno okolje, ki omogočajo čim lažje življenje in delovanje ljudi in gospodarstva. Občina Lenart je ena od teh institucij. Po definiciji naj bi bila neka občina predvsem družbenopolitična institucija. Prepričan pa sem, da občina Lenart mora delovati predvsem kot gospodarski subjekt, ki deluje z namenom zadovoljevanja potreb svojih odjemalcev - občank in občanov, podjetij
mag. Ivan Vogrin, župan občine Lenart
in drugih institucij (zdravstvene, kulturne, izobraževalne, športne, verske). Osnovna dejavnost občine Lenart je v čim krajšem času izgraditi čimveč infrastrukture in zagotoviti dober standard družbenim dejavnostim. Tudi v letu 2002 smo več kot 50% proračunskih sredstev namenili investicijam. Izgradili in obnovili smo več kot 10 km občinskih cest in sanirali most v Sp. Senarski, izgradili javni vodovodni sistem do mnogih gospodinjstev, ki so bila do sedaj odvisna od (pogosto neprimernih) lokalnih zajetij (Voličina, Gasteraj), in obnovili vodovodno omrežje v delu Lenarta ter Radehovi. Izgrajen je kolektor in čistilna naprava v Voličini, izvedena so sanacijska dela na reki Velki, zaključili smo izgradnjo knjižnice Lenart, izvedena je nadzidava dela zdravstvenega doma. Prav tako smo v letu 2002 kupili in komunalno
opremili zemljišča za stanovanjsko gradnjo v Voličini in Lenartu (skupaj 50 parcel). Obnova občinske zgradbe sodi v sklop del, namenjenih ureditvi središča Lenarta. Eden od takšnih posegov v središču Lenarta je tudi nova prometna ureditev in semaforji, kar je bila dolgoletna želja mnogih občank in občanov. Po vseh krajevnih skupnostih smo izvedli ukrepe za povečanje varnosti na cestah in ob njih. Nadaljevali smo ureditev športno-rekreacijskega centra Polana in rekreacijskih površin v Jurovskem Dolu. Prav tako izvajamo informacijsko prenovo dela občinske uprave, kjer se z uvajanjem sodobnih računalniško podprtih programov zagotavlja hitrejše in kvalitetnejše izvajanje storitev za občane. Občina Lenart je prisotna tudi na svetovnem spletu na strani www.lenart.si in neposredno se po kabelskem sistemu prenašajo vse seje občinskega sveta Lenart. Tudi tako si želimo delo občine čim bolj približati svojim občanom. Pomembne aktivnost se izvajajo na področju prostorskega načrtovanja in razvoja, z namenom zagotovitve razvoja občine Lenart tudi v prihodnjih letih.
S koncem leta se ne zaključuje naše delo. Tudi v letu 2003 bomo s podobnim deležem sredstev, namenjenih investicijam, spodbujali razvoj različnih vrst infrastrukture in družbenih dejavnosti. Prihajajoče leto je predvsem možnost za nove spremembe in nove odločitve. Želja bo več kot potreb in potreb bo več od možnosti, zato bomo morali sprejemali tiste odločitve, ki bodo najhitreje vodile k povečanju materialnega blagostanja in duhovnega bogastva občank in občanov občine Lenart.
Začetek leta je tako dober povod za vsakega človeka, da uresniči svoja pričakovanja, prevzame naloge in odločitve.
Želim Vam predvsem zdravja. Želim Vam sreče, ki izhaja iz usklajenosti misli, besed in dejanj . Želim vam ljubezni, katere izvir je v srečni družini. Želim Vam navdihujoče misli, prijazne besede, ki ne prizadenejo nikogar, tudi ne vas samih, in dejanja, ki vas bodo materialno in duhovno obogatila.
Županob čineLe nart mag. Ivan VOGRIN, univ.dipl.ing.
OBČINA MAJŠPERK
Največji projekt je izsradnja nove šole
Občina Majsperk, ki sodi med občine ravninskega vinorodnega in gozdnatega dela Haloz, je na letošnjih lokalnih volitvah dobila županjo mag. Darinko Fakin. Nova županja sicer ni novinka na področju lokalne politike, saj v njej sodeluje že od njene ustanovitve. V prvem mandatu je opravljala funkcijo predsednice občinskega sveta, v drugem pa funkcijo podžupanje. Visok rezultat, ki ga je dosegla na letošnjih volitvah, potrjuje pravilnost njene odločitve o kandidaturi in ji pomeni veliko spodbudo za delo.
Gospa županja, kakšna je vaša ocena trenutnega stanja v občini Majšperk?
"Lokalna samouprava je veliko prispevala k hitrejšemu razvoju manj razvitih območij v Sloveniji, kamor spada tudi naša občina. V njenem osemletnem obstoju se je veliko naredilo na področju cestne infrastrukture, narejenih je bilo veliko novih vodovodnih priključkov, urejenih veliko kulturnozgodovinskih spomenikov, tukaj je potrebno omeniti še ureditev mrliških vežic, izgradnjo župnijskega doma in še bi lahko naštevala."
Kakšni so vaši razvojni načrti in česa se boste lotili najprej?
"V Majšperku že veliko let govorimo o nujnosti gradnje osnovne šole, saj so pogoji za delo v obstoječi zgradbi neustrezni, lahko bi rekli - celo nevzdržni. Tako bo naša prednostna naloga izpeljava vseh aktivnosti, to je nakup zemljišča in pridobitev ustrezne dokumentacije, da bomo lahko v drugi polovici leta 2003 pričeli z gradnjo. Istočasno bo Majšperk s tem projektom pridobil tudi večnamensko šolsko športno dvorano, ki nam bo
lahko služila za različne prireditve.
Zraven šole imamo v Majšperku načrte tudi na drugih področjih. Že velikokrat sem poudarila, da je gradnja industrijsko obrtne cone nujna, da imamo še vedno veliko gospodinjstev brez možnosti priljučitve na javni vodovod, čaka nas modernizacija in vzdrževanje številnih odsekov cest,
Biser gotike na Slovenskem, znamenita Ptujska Gora postaja turistično in romarsko vse bolj zanimiva
Nova županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin
nadaljevati bomo morali z izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na pomembno vejo razvoja, to je turizem. Ptujska Gora s svojim biserom - gotsko cerkvijo, že danes privabi k nam veliko ljudi, ki pa jim moramo ponuditi še kaj več kot samo ogled cerkve."
Kakšne so vaše želje za leto 2003?
"Predvsem si želim in v to tudi verjamem, da bomo v tem letu skupaj z upravo občine in občinskim svetom, kjer imamo zastopanih osem političnih strank, delali dobro, da med nami ne bo večjih političnih razhajanj in da bodo naša dejanja in razprave usmerjene predvsem k doseganju razvojnih ciljev. Upam, da bomo po preteku mandata lahko ponosni na svoje delo. Ker pa so pred nami tudi božični in novoletni prazniki želim vsem, posebej pa še našim občanom, da praznujejo božič v krogu ljudi, ki jih imajo radi, in naj jim prinese miru in notranje sreče. V letu 2003 pa želim, da bi bili vsi skupaj zdravi, srečni in uspešni!"

Občina Majšperk se s svojimi 26 naselji razprostira na skoraj 73 hektarjih geografsko razgibanega območja vinorodnih Haloz, ki je bilo dolga povojna leta zapostavljeno. Razvoj je skoraj povsem zastal in zagotovo bi bilo še danes tako, če ne bi pred osmimi leti ustanovili samostojne občine Majšperk. Od takrat so vsako leto priča novim dosežkom, novim kilometrom
asfaltnih cest, novim vododovodnim, električnim in telefonskim priključkom. Z razvojem infrastrukture se Haloze dvigajo iz zaostalosti in manj razvitosti ter se s svojimi kulturnimi in turističnimi znamenitostmi kažejo tudi v svetlejši luči...
OBČINA MARKOVCI / FRANC KEKEC ŽUPAN TUDI V DRUGEM MANDATU
Razvoj obrti, podjetništva in podeželja
Občina Markovci sodi med mlajše, saj so jo ustanovili šele v drugem krogu leta 1998. Zajema 9 naselij oziroma vasi, ki se razprostirajo na 3.208 hektarjih, v njih pa po zadnjih podatkih prebiva 4.028 prebivalcev. Njihovo življenje je v glavnem vezano na zemljo, nekaj jih je zaposlenih na Ptuju, v Kidričevem ali Mariboru, zadnja leta pa jih vse več ustanavlja tudi lastna podjetja in delavnice.
župan Franc Kekec je na čelu občine od vsega začetka, zato smo ga najprej povprašali, kako je zadovoljen z razvojem v prvem 4-letnem mandatu?
"Čeprav smo občino ustanovili šele v drugem mandatu lokalne samouprave, sem z delom in razvojem ob~ine zelo zadovoljen. Zadovoljen sem tudi z delom svetnikov v našem prvem mandatu ter z aktivnostjo zunanjih ~lanov delovnih teles in komisij. Najtežje je bilo začeti, veliko truda in energije smo vložili v organiziranje in delo občinske uprave in občinskih organov, čeprav smo nekaj izkušenj lahko uporabili od sosednjih občin, ki so že delovale."
Zagotovo pa je minulo 4-letno obdobje pustilo vidne in občutne sledi, kje so te najbolj občutne?
"Menim, da so prisotne tako na gospodarskem kot družbenem področju. Na gospodarskem področju smo zgradili številne infrastrukturne objekte, ceste, pločnike, razpeljali smo telekomunikacije, posodobili pa smo tudi sistem kabelske televizije. Zavedamo se, kaj je napredek, zato smo
vsakemu občanu omogočili priklop na internet. Še več, vsakemu sofinanciramo priključek na internet v višini 30.000 tolarjev in to imamo v programu tudi prihodnji dve leti.
Ena od pomembnejših pridobitev v prvem mandatu je zagotovo občinska poslovna stavba sredi centra Markovcev, ki smo jo preuredili iz stare, že propadajoče šole. Vsem nam je v ponos in po letu in pol, odkar smo v njej, lahko zatrdim, da je življenje v
Poleg dveh osrednjih investicij pa ste realizirali še kopico manjših, katere?
"Naj omenim sanacijo ter ureditev gramoznice v Prvencih in v Borovcih, uredili smo kar nekaj nogometno-rekreacijskih igrišč in sicer v Bukovcih, Borovcih, Markovcih, Novi vasi, Stojncih in Zabovcih. V drugem mandatu pa nameravamo urediti še igrišče v Prvencih in Strelcih in tako bomo imeli v vseh vaseh urejena igrišča in s tem zagotovljene pogoje
Franc Kekec, županuje občini Markovci
njej steklo do popolnosti. Vsekakor je bila odločitev v to naložbo pravilna.
Takoj za tem je po pomebnosti na drugem mestu investicija v 1. fazo obrtne cone Novi Jork, ki smo jo uredili na obmo~ju nekdanje in celovito sanirane gramoznice, oziroma divjega odlagali{~a odpadkov. Za razvoj podjetni{tva in drobnega gospodarstva smo v prvi fazi uredili 4,5 hektarja zemlji{~ z devetimi dovolj velikimi in komunalno opremljenimi parcelami za obrtnike. Prve obratovalnice že stojijo, vse pa je pripravljeno že tudi za drugo fazo obrtne cone, ki je velika 3,5 hektarja, zanjo pa trenutno urejamo zazidalni na~rt."
tudi v drugem mandatu
za {port in rekreacijo. Vsi vemo za rek: zdrav duh v zdravem telesu, in moram re~i, da je postal eden na{ih razvojnih ciljev.""
Tudi na področju cestno prometne infrastrukture ste precej postorili, kaj in kje vse?
"Zagotovo je bilo tudi na tem podro~ju opravljenega precej dela. Med najve~jimi sta novi asfaltni povezovalni cesti od Nove vasi do Bukovcev ter od Markovcev do Zabovcev. Poleg tega pa smo opravili {e celo vrsto manj{ih posegov na podro~ju prometne ureditve, predvsem zaradi ve~je varnosti v prometu. Uredili smo kar nekaj križi{~, pe{poti in priklju~kov,
poleg tega pa smo uredili tudi cestne oznake. Sicer pa občani vedo za vsak meter na{ih tovrstnih pridobitev."
Kako pa ocenjujete napredek na družbenem področju?
"Na prvem mestu je na{ otro{ki vrtec, ki smo ga uredili v prostorih osnovne {ole in je že skoraj postaja premajhen. Imamo pa to srečo, da je {ola nekoliko prevelika, saj je {tevilo otrok v vrtcu nara{ča, v {oli pa pada. In zaradi tega bi bilo nesmiselno, če bi za vrtec gradili novo stavbo, saj lahko vrtec raz{irimo s preureditvijo katere od učilnic v igralnico. To je zame ekonomično, pa naj reče kdo, kaj hoče.
Vesel sem, da smo v prvih {tirih letih bogatej{i tudi za {tevilna {portna, kulturna in druga dru{tva. Skoraj v vsaki vasi jih imajo po nekaj in s tem se je nivo družbenega in družabnega življenja kar precej dvignil."
Tudi za zdravstveno varstvo občanov ste v tem ~asu poskrbeli, kajne?
"Prepričan sem da smo. V novi občinski poslovni zgradbi smo uredili kar dve zdravstveni ordinaciji, v eni obratuje zdravnik splo{ne prakse, v drugi pa zobozdravnik. Obe ambulanti zadovoljujeta potrebe po osnovnem zdravstvenem varstvu, po mojem prepričanju {e kar nekaj naslednjih let."
Boste s štipendijsko politiko nadaljevali tudi v drugem mandatu?
"Vsi vemo, da je v znanju moč in na{a bodočnost, zato v občini veliko dajemo in nekaj tudi vlagamo v mlade. V občinskem proračunu imamo namenjena sredstva za občinske {tipendije in vesel sem, da smo do sedaj {tipendirali že 4 na{e {tudente. Vsi so že uspe{no do{tudirali in prepričan sem, da bo znanje, ki so ga pridobili, občini koristilo."
Kakšen je vaš pogled v prihodnost občine?
"Predvsem v napredek. Najprej naj povem, da so volitve pokazale voljo občanov in da so tudi v svet izbrali ljudi po svoji volji. Prepričan sem, da bomo sodelovali in delovali vsaj tako dobro, kot smo v prvem mandatu. Moje vodilo je znano: nikdar ni tako
V novi obrtni coni Novi Jork so prve stavbe in obratovalnice že zgrajene
Nova dvorana ob gasilskem domu v Bukovcih je že pod streho
Prazni~ni pogled na center Markovcev z ob~insko stavbo in farno cerkvijo, ki je letos slavila 130-letnico obstoja
dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Glede na to, da je bil prvi občinski svet dober, sem prepri~an, da se bodo tudi v drugem svetu za~etne politi~ne strasti pomirile in da bomo ~imprej za~eli z resnim delom za nadaljnji razvoj občine."
Kakšni pa so načrti?
"Prevsem nadaljevanje 2. faze obrtne cone Novi Jork, dokon~anje gradnje dvorane v Bukovcih, pri~etek izgradnje va{ko-gasilskega doma v Novi vasi, izgradnjo kanalizacijskega sistema po vsej ob~ini, kar sodi tudi v projekt zaščite podtalnice, ter izgradnjo ve~namenske telovadnice v Markovcih. Poleg tega pa nas ~aka {e kup manj{ih projektov iz regionalnega razvojnega programa CRPOV, recimo izgradnja male hidroelektrarne na zapornicah, izgradnja elektrarne na bioplin v Markovcih, celovita sanacija Lagune, ureditev kajak steze ob jezeru, nadaljevanje izgradnje sprehajalnih in jahalnih poti pa seveda nadaljevanje komasacijskega in namakalnega sistema ter elektrifikacija in urejanje infrastrukturnih objektov."
Naj dodamo, da so v ob~ini Markovci tudi letos pripravili barvni stenski koledar, na katerem je natisnjenih 12 motivov iz dogodkov na obmo~ju ob~ine v leto{njem letu. Fotografije je prispeval Marjan Petek, koledar pa bo prejelo vseh 1.156 gospodinjstev na območju občine Markovci.
Kmečka tržnica je ena od popularnejših oblik druženja koristnega s prijetnim
Fasenk v Markovcih je bil in ostaja ena pomembnejših etnografskih in najbolje obiskanih prireditev Foto: M.Ozmec
"V novem letu 2003 želim vsem našim občanom predvsem zdravja in delovnih uspehov. Vsi ti uspehi, ki jih dosegamo, niso le odraz posameznika, ampak predvsem vseh nas, torej vseh občanov občine Markovci. Zato se vsem skupaj iskreno zahvaljujem za opravljeno delo in sodelovanje, obenem pa pričakujem da bomo tako nadaljevali tudi v prihodnje. Vsem vesele
božične in novoletne praznike!"
Župan občine Markovci Franc Kekec
KAJ IMA POKAZATI OBČINA ORMOŽ V LETU 2002?
Pet razvojnih adutov iztekajocesa se leta
V hitenju koledarskega leta je mimo nas zdrvelo veliko pomembnih dogodkov, pred prazniki je ~as, da se ozremo na najuspe{nej{e projekte, ki so bili realizirani v ob~ini Ormož.
Najdražja pridobitev je gotovo dom za starejše občane, ki od 1. marca deluje v Ormožu. Vrednost celotne investicije je 1,1 milijarde tolarjev. Polovico denarja je bilo zagotovljenega s pomočjo kredita The council of europe development bank, 20 odstotkov denarja je primaknila Sava IP, d.o.o., iz Ljubljane, 30 pa občina Ormož. V domu je prostora za 150 oskrbovancev, tačas jih je 110 iz ormoške in sosednjih občin. V domu je zaposlitev našlo več kot 40 ljudi.
Za potrebe mlade generacije se je letos s pričetkom uporabe zimskega bazena končala izgradnja gimnazijskega kompleksa. Investicija je stala 625 milijonov tolarjev. Država je v projekt vložila 497, občina pa 128 milijonov tolarjev.
Na področju komunale je pomembna izgradnja kanalizacijskega kolektorja, ki pobira odpadno vodo od zahoda mesta
do čistilne naprave na vzhodu. Investicija je veljala 235 milijonov tolarjev in omogoča priključitev na čistilno napravo za celotno mesto Ormož. Zbiralnik poteka ob železniški progi in je delno gravitacijski. Zgrajeni so bili tudi trije zadrževalni nalivni objekti, ki ob nalivih zadržijo odpadno vodo. Pogoji za delo so

zbiralnega rezervoarja do ozonirnega rezervoarja, čistilne naprave in črpališča za nadaljnjo distribucijo.
Pri Sv. Tomažu so letos zgradili že četrto čistilno napravo v občini. Ima zmogljivost 300 enot in je stala 24 milijonov tolarjev. Rastlinska čistilna naprava leži pod šolo na območju nekdanjega ribnika in je zelo zanimiva, saj za svoje obratovanje ne potrebuje električne energije, celoten sistem čiščenja pa poteka naravno. Na njo so že priključeni šola, vrtec in območje, ki tja gravitira. Sledila bo izgradnja kanalizacijskega sistema, ki bo povezal uporabnike.
Letos je bila zaključena tudi prva faza sanacije deponije Dobrava. Vrednost
Vili Trofenik, župan občine Ormož
bili zelo težki, saj je kolektor neposredno ob progi. Ta pridobitev bo botrovala nujnemu povečanju čistilne naprave.
V začetku leta 2002 je bil zaključen projekt bogatenja podtalnice, ki je veljal 210 milijonov tolarjev. Obsega črpališče na kanalu Drave, povezovalni cevovod od črpališča do usedalnika, usedalnik, pet vodnjakov, povezovalne cevovode od vodnjakov do zbiralnega rezervoarja, zbiralni rezervoar in povezave od
S pričetkom uporabe zimskega bazena se je končal projekt Gimnazija Ormož
Dom za starejše občane je pričel delovati v marcu in ima 110 varovancev
opravljenih del znaša 131 milijonov tolarjev. Pod sanirano deponijo je urejena čistilna naprava za 250 enot, vredna 30 milijonov tolarjev. Izvajalci so teren najprej pripravili na sanacijo, nato so premetali en del odpadnega materiala in prišli do lapornega terena, izvedli glinene naboje, položili cevi za zaledne vode, folijo, filc, navozili so drenažne materiale in vmes drenažni sistem za pobiranje izcednih voda. Ko je bilo deponijsko telo tako pripravljeno, so nanj naložili odpadke, in ko je prišlo do odločene projektirane višine, so pričeli z zapiranjem telesa. V 1. fazi je bilo preloženega 60.000 kubičnih metrov odloženega materiala. Pomembno pa je, da sedaj odpadkov ne odlagajo več na nepripravljena, ampak urejena deponijska tla.
ORMOŽ / Z OPTIMIZMOM ČAKAJO EVROPO
Sladkor za vsak okus
V	Tovarni sladkorja v Ormožu z optimizmom gledajo v prihodnost, saj jim je uspel veliki met. Potem ko je že izgledalo, da stališč evropskih pogajalcev glede kvot za sladkor ne
bo mogoče premakniti, znaša sedaj ponujena kvota skupno 72.677 ton, kar je zelo blizu željam, ki so jih izrazili na začetku pogajanj - 75.000 ton sladkorja letno, je povedal direktor TSO Jurij Dogša. Ponujeno jim je bilo 48.161 ton A-kvote, 4816 ton kvote B in k temu še 19.500 ton sladkorja iz predelave surovega trsnega sladkorja. Pogajanja in iskanje poti do želenega cilja so bila dolga in trda, pri njih pa so se močno angažirali predstavniki ministrstva in nizozemski lastniki.
Letos so v tovarni predelali skupno 53.000 ton belega sladkorja, 31.000 ton sladkorne pese in 22.000 ton iz sladkornega trsa. Leto{nja letina sladkorne pese je bila dobra in donos je zna{al 52 ton na hektar. Vsebnost sladkorja je bila precej vi{ja kot lani, 15.36 odstotka, in po oceni direktorja Dog{e so pridelovalci najbrž zadovoljni. V prihodnjem letu načrtujejo peso na 8.000 hektarjih pridelovalnih povr{in.
V iztekajočem se letu so nadaljevali s tehnično tehnolo{ko posodobitvijo, ki so jo pričeli že pred {tirimi leti.
V	posodobitev so vložili 2,2 milijona evrov, predvsem za nove centrifuge in nov pakirni stroj za folijo, v zaključku pa je tudi projekt kontrole varnosti proizvoda za živila HACCP.
Najbolj znan proizvod TSO je beli
kristalni sladkor, ki ga pakirajo v veliko različnih oblikah od 50 kilogramskih vreč iz papirja ali polipropilenske folije do dvokilogramskega folijskega in enokilogramskega folijskega in papirnatega pakiranja. Še posebej so zadovoljni, da sedaj lahko sladkor ponujajo v novi duplex foliji, ki je edinstvena na slovenskem trgu in kot edini pakirajo samostoječe polnitve, kar omogoča bolj{o izrabo prostora. Njihove kapacitete zado{čajo za slovenski trg. Drobna eno- in dvokilogramska pakiranja so združena v 10-kilogramske zavitke.
V želji, doseči čim večjo prepoznavnost svojih izdelkov, hkrati pa individualnim potro{nikom, trgovskim verigam in drugim uporabnikom ponuditi čim večjo paleto proizvodov, so na trži{če poslali tudi posebne oblike sladkorja, ki jih proizvajajo na Nizozemskem. Potro{niki lahko posegajo po velikih kockah belega sladkorja v ličnem kilogramskem pakiranju, manj{e kocke so v zavitkih po pol kilograma. Za ljubitelje in poznavalce ponujajo kandis iz belega in rjavega sladkorja,
ki je eleganten dodatek toplim napitkom. V sezoni, med junijem in oktobrom, je na trži{ču tudi želirni sladkor, ki je namenjen hitri in enostavni pripravi marmelade. Dodan mu je pektin, ki želira že v nekaj minutah in zamudno kuhanje marmelade, pri katerem se izgubijo domala vse hranilne vrednosti, je preteklost. Proizvajajo tudi bolj zdrav, rjavi sladkor, ki vsebuje minerale in vitamine. Rjavi sladkor je zelo hidroskopen in ga zato polnijo v 700 gramske plastenke in papirnate vrečke, ki imajo polietilensko plast. Zanimivo je, da je poraba rjavega sladkorja pri nas zelo majhna, saj celotna proizvodnja zna{a eno petino enodnevne proizvodnje sladkorja v TSO.
Pri proizvodnji nastajajo stranski produkti, ki jih prav tako uspe{no prodajo. Letos so proizvedli 10.000 ton suhih ter 6.000 ton svežih pesnih rezancev. Nastalo je tudi 10.000 ton melase iz sladkorne pese, 13.000 ton karbonatacijskega apna ter 600 kubikov komposta iz zelenega odpada.
TSO ponuja široko paleto proizvodov
OBČINA SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH
Opazen hitrejši razvoj
Občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah je mlada občina. Kot samostojna ob~ina deluje od leta 1998. Razprostira se na 17,6 km2, kjer v 409 hišah prebiva 1.288 prebivalcev. Ima sedem naselij: Drbetinci, Gibina, Hvaletinci, Novinci, Rjavci, Slavšina in Vitomarci. V občini je 188 zaposlenih, 129 samozaposlenih, 115 kmetov, 17 obrtnikov in 89 brezposelnih. Sv. Andraž je izrazito kmetijska občina. Ljudje se ukvarjajo z vinogradništvom in sadjarstvom, rejo perutnine, pridelovanjem vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik, poljedelstvom in živinorejo. Največ kmetijskih površin je namenjenih njivski kmetijski dejavnosti, sledijo pašniki in travniki ter intenzivni sadovnjaki in vinogradi.
V	občini imajo 35 km občinskih cest, 21 km lokalnih cest ter 14 km javnih poti.
Tri ~etrtine prebivalstva ima vodovodno omrežje, polovica ima urejen odvoz smeti.
V	zadnjih štirih letih, odkar je občina samostojna, je bil opazen hitrejši razvoj, kot je to bilo v preteklosti.
V	tem obdobju so zgradili primarni vodovod v naselju Drbetinci ter izvedli 76 vodovodnih priključkov, zgradili so mrliško vežico, postavili javno razsvetljavo za naselje Vitomarci, zgradili čistilno napravo za potrebe šole in dela naselja Vitomarci, kot kulturni spomenik so obnovili "Domačijo Vitomarci". Obnovili so tudi občinsko zgradbo, nekoč je na tem mestu bila šola, del prostorov bodo namenili za zdravstveno postajo.
Občina spodbuja tudi razvoj kmetijstva z regresiranjem pridelave kmetijskih proizvodov, za izobraževanje kmetov
Župan občine Sv. Andraž Franc Krepsa
ter za dopolnilne dejavnosti. Skrbi pa tudi za delovanje svojih društev na področju kulture, športa, požarne varnosti in specializirana društva, kot je društvo vinogradnikov in sadjarjev ter društvo upokojencev.
V	zadnjih štirih letih je občina poskrbela tudi za modernizacijo cest v občini. Modernizirali so cesto Slavšina-Rjavci in cesto Mala Gibina, nato cesto Kobošak, Drbetinci in Gibina, Smolinci—Novinci, cesto Vitomarci—Drbetinci so preplastili. V Drbetincih so sanirali plaz.
Sveti Andraž danes in jutri
Prvi župan novoustanovljene občine pred štirimi leti je postal Franc Krepša, ki je tudi na zadnjih lokalnih volitvah dobil zaupanje volivcev in bil ponovno izvoljen za župana.
V	občinski svet je bilo izvoljenih sedem svetnikov, in sicer: Dušan Bezjak, Marjanca Herga Najvirt, Marjan Horvat, Mirko Ilešič, Milan Rebrec, Simon Fekonja in Andrej Roškar.
Glavna naloga župana in občinskih svetnikov bo v mandatnem obdobju izgradnja osnovne šole. Popolna devetletna šola s telovadnico in otroškim vrtcem se naj bi s pomočjo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije zgradila v letu 2004. Ministrstvo zaenkrat v Vitomarcih predvideva šolo za šest razredov, torej dve triadi, saj je povprečno v razredih po 16 učencev, kar je po republiških merilih premalo za popolno
enooddelčno osnovno šolo. Občinski svet je sprejel sklep, da se gradi popolna devetletka in bo občina zato morala zagotoviti več sredstev za izgradnjo šole. Za občino Sv. Andraž bo to finančno gledano kar velik zalogaj, res pa je, da so nekaj sredstev že do sedaj namenili za gradnjo šole in bo občina lahko poskrbela za vse tiste dejavnosti, ki so za življenje in delo občanov prepotrebne.
Osnovna šola v Vitomarcih je sicer podružnica šole v Cerkvenjaku, letos po pogodbi zadnji učenci obiskujejo višje razrede šole Mladika na Ptuju, za kar se je zavzemala občina Sv. Andraž tudi v bodoče, vendar občinski svet mestne občine Ptuj tega predloga ni podprl, zato občina tudi ni podpisala delitvene bilance med občine bivše ptujske občine.
Glede skupnih regionalnih zavodov občina po pogodbi plačuje za učence, ki obiskujejo Osnovno šolo Ljudevita Pivka in ptujsko glasbeno šolo, sofinancirala je tudi bibliobus, glede financiranja Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju pa se še niso dokončno odločili.
Z zdravstvenim domom na Ptuju sodeluje občina pogodbeno, torej ni soustanoviteljica zavoda.
Občina Sveti Andraž ob iztekajočem letu želi svojim občanom ter bralcem Tednika prijetno praznovanje božičnih in novoletnih praznikov ter veliko uspeha, razumevanja in zadovoljstva v novem letu 2003.
Pogled na Vitomarce
OBČINA TRNOVSKA VAS
Zadovoljni v novo leto
V srednjih Slovenskih goricah, ob regionalni cesti Ptuj-Lenart se razprostira ob~ina Trnovska vas. Gri~evnato ravninski svet obsega 23 kvadratnih kilometrov, delno ravnin Pesniške doline in gri~evnatega sveta, ki ponuja ugodne pogoje za razvoj kmetijstva in turizma, obrti in okolju prijazne industrije.
V	sedmih vaseh (Biš, Bišečki Vrh, Črmlja, Ločič, Sovjak, Trnovska vas in Trnovski Vrh) v 330 gospodinjstvih živi 1270 ljudi.
S kmetijstvom se delno ukvarja 35 odstotkov ob~anov, samo s kmetijstvom pa 15 odstotkov, z obrtjo le dober odstotek. Zaposleni iščejo delovna mesta v bližnjih mestih, a kljub temu je nezaposlenost krepko ve~ja od slovenskega povpre~ja.
V	zadnjih dveh desetletjih, posebej še v zadnjih štirih letih nove lokalne samouprave, ko so postale finan~ne možnosti boljše, je bil storjen velik korak v osnovni infrastrukturi (ceste, vodovod, čistilna naprava in začetki kanalizacije, športno igrišče, parkirišče, cestna razsvetljava, zdravstveni dom, poslovilni prostor). S tem so zagotovljeni osnovni življenjski pogoji mladim, ki nabirajo znanje v srednjih šolah in na univerzah.
Kulturna in naravna dediščina
V	ob~ini Trnovska vas so ponosni na rodoljuba in dobrotnika dr. Jožefa Muršca (1807-1895). Kot duhovnik in učitelj je sodeloval s pomembnimi ljudmi takratnega časa: Vrazom, Bleiweisom, Slomškom, Prešernom. Zbiral je ljudske pesmi, pregovore, sodeloval pri Kozlerjevem zemljevidu in vrisal narodnostno mejo ter opisal krajevna imena v mariborskem okrožju. 1876. leta je v rodnem Bišu ustanovil gasilsko društvo, ki je danes med najstarejšimi v Sloveniji. Ob stoletnici njegove smrti (pokopan je na pokopališču v Trnovski
vasi) je občina pripravila o njem simpozij in postavila doprsni kip pred cerkvijo sv. Bolfenka.
V	letošnjem letu so v Trnovski vasi pripravili mednarodni simpozij o Jakobu Gomilšaku (Murščev nečak), duhovniku, pridigarju, pesniku, publicistu. Ob simpoziju je izšel tudi zbornik o Jakobu Gomilšaku.
V	prihodnosti se bodo v Trnovski vasi na primeren način spomnili tudi Ivana Macuna, profesorja književnosti in prevajalca.
V	letošnjem letu je občina Trnovska vas obnovila iz leta 1787 ohranjeno cimprano hišo, ki je poznana kot Simoničeva
Župan in občinski svet se bodo v svojem mandatu trudili v prvi vrsti za izgradnjo šestrazredne osnovne šole, otroškega vrtca ter za izgradnjo telovadnice, ki je v kraju ni. Investicija naj bi bila končana v letu 2004. Skrbeli bodo za infrastrukturo ter za vzdrževanje le-te, poskrbeli za kanalizacijo, pred igriščem bodo zgradili parkirišče in objekt z garderobami in sanitarijami.
Finalizirali bodo integralni razvojni program. Sodelujejo s petimi občinami v Slovenskih goricah pri projektu "Gurmanska - rokodelska pot". Sicer pa bodo skrbeli za razvoj kmetijstva, obrti in domačih društev ter za zdravo
Karl Vurcer, župan občine Trnovska vas
domačija. Hišo bodo spremenili v etnografski muzej.
V Bišu, ob regionalni cesti Ptuj-Lenart so Jezera - ostanek močvirskega jelševega gozda, kjer na površini več kot dveh hektarjev gnezdi največja in najstarejša kolonija sivih čapelj v Sloveniji. V občini si prizadevajo urediti učno pot in opozoriti tudi na številne druge ptice ter na logarico - rastlino, ki je obenem simbol občine.
Trnovska vas danes in jutri
1998. leta je postala Trnovska vas po 43 letih ponovno samostojna občina in njen prvi župan Karl Vurcer, ki je bil na letošnjih lokalnih volitvah ponovno izvoljen za župana. V občinski svet je bilo izvoljenih sedem svetnikov, in sicer: Franc Pukšič, ki je podžupan občine, Franc Tašner, Srečko Pukšič, Ivan Lovrenčič, Jože Potrč, Manfred Jakob in Andrej Murko.
Trnovska vas pozimi
preživljanje prostega časa mladih ter za varstvo ostarelih.
S prostorskim planom bodo omogočili novogradnje, širitev kmetijskih in obrtnih dejavnosti, kar bo pripomoglo k uspešnejšemu razvoju kraja.
Občina bo sodelovala pri medobčinskih projektih ter pri regionalnem sodelovanju. Skupni projekti so projekti kulture, socialni projekti in projekti, ki jih občine niso sposobne peljati na dovolj visokem nivoju, ker nimajo strokovnjakov in materialnih možnosti. Pri teh projektih imajo v mislih dejavnost Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju pa šolo Ljudevita Pivka, glasbeno šolo, zdravstveni dom, bolnišnico, varstvo okolja, skratka celotno skupno nadgradnjo.
Občina Trnovska vas želi v novem letu vsem občanom ter bralcem Tednika veliko uspeha in sreče ter skupnega zadovoljstva.
OBČINA ZAVRČ
Z uspehi v novo obdobje rasti
Leto se počasi izteka in vsi z nestrpnostjo pričakujemo prihod novega. Poleg tega imamo ob~utek, da vsako leto hitreje mine in da nam vedno znova zmanjkuje ~asa za druženje in klepet o stvareh, ki so se nam v zadnjem letu zgodile.
Kljub hitremu tempu življenja pa mislim, da je konec leta tisti čas, ko je potrebno opraviti pregled in analizo dela, ki smo si ga zastavili na začetku. Ob ugotavljanju uspešnosti iztekajočega leta pa si zastavljamo že cilje za v prihodnje.
Že ob sprejemanju proračuna za leto 2002 smo se zavedali, da so naši zastavljeni cilji visoki in da jih bomo, ob tako skromnem proračunu, težko dosegli. Leto je naokrog in trdno sem prepričan, da nam je to uspelo.
Tudi v iztekajočem letu smo se največ ukvarjali z izgradnjo infrastrukture, katere nerazvitost je dolga leta predstavljala glavno težavo tukajšnjih prebivalcev.
Tako smo konec novembra končali modernizacijo ene najzahtevnejših in finančno obremenjujočih cest, in sicer cesto v Korenjaku. Končna vrednost investicije je znašala dobrih 50 milijonov tolarjev. Modernizirali smo še nekatere manjše odseke javnih poti, pri katerih pa smo bili le delni sofinancerji.
Poleg investicij v cestno infrastrukturo smo kar nekaj sredstev namenili za posodobitev športnega igrišča, v osnovni šoli Zavrč smo opremili in uredili računalniško učilnico in zagotovili dodatno opremo in učila za nemoten potek devetletne osnovne šole.
Tudi na ostalih področjih našega bivanja je bilo opravljenih kar nekaj stvari, ki pa niso vidne takoj, ampak šele čez nekaj časa. Kljub temu pa zahtevajo kar precejšen delež občinskega proračuna. To so nujno potrebne naloge, s katerimi
Miran Vuk - župan občine Zavre že drugi mandat Foto: Rado Škrjanec
poskušamo ustvariti takšne bivalne pogoje, da bi nam bilo vsem skupaj lepše in boljše. Realizacija teh nalog se kaže v zagotovitvi varnega prihoda in odhoda naših otrok v šolo, organiziranje varstva naših najmlajših, omogočanje delovanja in razvoja raznih društvenih dejavnosti, pomoč starejšim in invalidnim osebam, pomoč občanom, ki so brez lastnega vira prihodka. Prav gotovo bo potrebno dati več posluha v prihodnje tudi razvoju turizma, drobnega gospodarstva in kmetijstva.
Naloge, ki jih imamo v občini
še zastavljene, so bile že večkrat izražene. V naslednjem mandatu se bomo morali močno potruditi, da jih bomo vsaj nekaj uresničili. Najprej se bomo lotili ureditve športnega igrišča v Zavrču, razširili in uredili bomo završko pokopališče, prihodnje leto v času poletja pa pričakujemo tudi krst novega gasilskega avtomobila. V programu imamo tudi modernizacije nekaj manjših odsekov cest.
V začetku leta 2003 bomo potrdili tudi novi prostorski plan, na podlagi katerega bomo lahko začeli urejevati ekonomsko- poslovno cono pri mejnem prehodu v Zavrču.
Pa naj bo zaenkrat dovolj. Pred nami so praznični decembrski dnevi, ko vsi razmišljamo o lepih stvareh, ko bodo stiski rok domačim, prijateljem in še komu povedali več kot besede. Prav je, da ta čas kar najbolje izkoristimo zase in za svoje najbližje, skratka vsem, ki nam v življenju največ pomenijo in nam zanje prevečkrat zmanjkuje časa.
Sam osebno in naši občinski svetniki bi se ob tej priložnosti radi zahvalili za vso podporo in pomoč občanov.
Vsem skupaj želimo, da praznične dneve čim lepše preživijo v krogu svojih družin. Novo leto pa jim naj prinese obilo zdravja, veselja, miru, sožitja in medsebojnega razumevanja ter strpnosti in vztrajnosti pri vsakdanjem delu.
Kot sem že dejal: "Če bomo vse to zmogli, potem nas naše skupne bodočnosti ne sme biti strah, nasprotno, lahko se je samo veselimo".
Župan Občine Zavrč Miran VUK
OBČINA ŽETALE
Hiter razvoj se nadaljuje
Letos so v občini Žetale nadaljevali z razvojem v skladu s prioritetnim vrstnim redom investicij, kot so jih sprejeli na ob~inskem svetu v letu 1998. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da jim je v teh {tirih letih uspelo uresni~iti ve~ zastavljenih ciljev, kot so lahko upali.
"Kljub temu pa", poudarja župan Anton Butolen, "še vedno zelo zaostajamo za razvitimi ob~inami. Tako nas do uresni~itve dolgoro~nega cilja, to je zagotovitve pogojev življenja naših ob~anov na raven razvitih delov države, ~aka še ogromno trdega dela. V letošnjem letu smo se ukvarjali predvsem z izgradnjo vodovodnega sistema. Tako smo dokon~ali vodovod Gorca-Strajna-Prekože-Ko~ice, ki smo ga skupaj s sosednjima ob~inama Podlehnik in Videm gradili tri leta. V naši ob~ini smo na sistem priklju~ili 65 gospodinjstev, vrednost del samo našega dela projekta pa je znašala 110 milijonov tolarjev, kar samo po sebi pove, kako zahtevna je gradnja vodovoda v hribovitih Halozah. Prav tako smo nadaljevali z izgradnjo vodovoda Kozminci-Žetale in z izvedbo kilometra primarnega voda uspeli na javni vodovod priklju~iti OŠ, nekatere d rug e javne objekte in d ve gospodinjstvi. Ve~ jih bo možno priklju~iti, ko bomo zgradili pre~rpalnico. 15 gospodinjstev smo na javni vodovod priklju~ili tudi v Nadolah, in sicer na vodovod Ptujska gora-Planjsko-Nadole, ki ga gradimo skupaj z ob~inama Majšperk in Videm. Zgradili smo tudi vodovod Ravno-Globo~ec, ki je zagotovil vodo petim gospodinjstvom.
V letošnjem letu smo uspeli modernizirati tudi skoraj 2 km ceste Dobrina-Marinja vas in izboljšali prevoznost nekaterih drugih. Posebej pomembno se mi zdi, da smo s prvimi metri kanalizacije v centru Žetal na ~istilno napravo pri novi OŠ priklju~ili vse javne objekte in nekaj gospodinjstev.
Zgradili smo tudi manjši prizidek k splošni ambulanti in zadostili zahtevam inšpekcije po posebnem vhodu za zdravnico in intervencijskem izvozu iz ambulante.
Letos smo uspešno končali tudi gradnjo mrliške vežice. To je objekt, ki ga je ob~ina nujno potrebovala, vendar je od ideje do izgradnje iz raznih vzrokov minilo ve~ kot 15 let. Ne glede na izjemen pomen investicij pa moram povedati, da smo bili uspe{ni tudi na drugih podro~jih. Organizirali smo ali pomagali organizirati vrsto prireditev, ki bogatijo življenje v občini in hkrati pomenijo njeno promocijo v širšem prostoru; če omenim samo Ex - tempore, Kostanjev piknik, Tabor Zoisovih štipendistov, gozdarsko tekmovanje, Skokov pohod na Donačko goro, razne športne in kulturne prireditve. V tem letu je bilo ustanovljenih, ali je ponovno začelo delovati tudi nekaj društev, katerih delovanje je za občino izjemno pomembno. V mislih imam kulturno društvo, v katerem je uspešno zaživel ženski pevski zbor, društvo jadralnih padalcev in planinsko društvo. Pričakujem, da bodo ta društva, skupaj z že obstoječimi društvi, tudi v bodoče bogatila življenje v občini in dostojno predstavljala občino tudi navzven. Iz vsega povedanega ni težko končati, da je bilo leto 2002 za občino Žetale izjemno uspešno."
Kaj iz leta 2002 vam bo ostalo osebno v najlepšem spominu?
"Tudi zame osebno je bilo to leto izjemno naporno in uspešno hkrati. Kljub obilici pomembnih dogodkov mi bo v najlepšem spominu ostalo rojstvo sina Nejca."
Glede na to, da so vas občani ponovno izvolili za župana, so obenem potrdili vaš program nadaljnjega razvoja občine. Kakšni so vaši najpomembnejši načrti?
"Načrti občine v bodočem obdobju kakor tudi v naslednjem letu so jasni in izhajajo iz naših dolgoročnih ciljev. Ne glede na to, da smo v tem letu na javni vodovod priključili 87 gospodinjstev in nekaj javnih zgradb v centru občine,
Župan Anton Butolen: "Občanom želim prijetne praznike ter mnogo delovnih in osebnih uspehov v prihajajočem letu!"
ostaja vodooskrba največji problem. To potrjuje podatek, da so gasilci v letu 2002 prepeljali 1100 cistern vode in to kljub temu, da je leto veljalo za dokaj bogato s padavinami. Tako bo v prihodnjih letih največja skrb namenjena dokončanju gradnje vodooskrbnega sistema v občini. V letu 2003 bomo, upam, uspeli končati gradnjo vodovoda Ptujska gora-Planjsko-Nadole-Kočice in nanj priključiti še del naselij Nadole in Kočice, kar je v veliki meri odvisno od uspeha na razpisu za sredstva Phare. Sicer pa imamo v izdelavi projektno dokumentacijo za celovito vodooskrbo v občini. Posebno skrb bomo tudi v prihodnjem letu posvetili prevoznosti skoraj 100 km občinskih cest. Izvedli smo že javni razpis in podpisali pogodbo za modernizacijo 1,2 km ceste Globočec-Prekože. Upam tudi, da nam bo po petih letih uspelo urediti za nemoteno delovanje občine primerne prostore v stari šoli, kamor se bo preselila tudi pošta in krajevni urad. Posebej naj omenim, da bodo Žetale v letu 2003 praznovale 775-letnico prve omembe kraja. Občina bo ob tej priložnosti izdala zbornik. S tem praznovanjem bomo združili tudi 190-letnico šolstva v Žetalah, ki je bila sicer že letos. Skratka, tudi v letu 2003 se bo v naši občini dogajalo marsikaj in vse občanke in občane že sedaj vabim, da se v delovanje občine čimbolj aktivno vključijo tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti pa jim želim prijetne praznike in mnogo delovnih in osebnih uspehov v prihajajočem letu!"
2003
Horoskop
Kako bo leto 2003 vplivalo na posamezna zodiakalna znamenja
Leto 2003 bo sončno leto. Sonce predstavlja našo vitalnost in izraz našega lastnega jaza, te energije pa človek usmerja na področje življenja, ki ga želi bolj poudariti. Njegov vpliv občutimo še močneje kot vpliv Lune, saj nas Sonce greje in skrbi za prehode iz enega letnega časa v drugega. Njegovi žarki in energija nas lahko povzdignejo (nam dajejo moči, toplote in svetlobe za delo in življenje) ali pa tudi ugonobijo (premočni žarki nas lahko opečejo in nam preprečijo, da bi videli stvari in zadeve take, kot bi jih morali).
Sonce v astrologiji predstavlja moško načelo (očeta, brata, moža, nasploh moško osebo). Prav tako pa predstavlja naš ego, osebnost, predstavlja pa tudi center, okoli katerega se vse vrti. Upravlja z našim zdravjem, statusnim simbolom, avtoriteto, zna vladati tudi srcu (ko smo zaljubljeni, vidimo sonce kot luč ljubezni), gledališču (vsi pravi igralci so sončni ljudje), seveda pa tudi ognju (če preveč "žge", lahko opeče ali pa tudi zagori).
Majda Golubovič

OVEN
Ovni bodo morali v tem letu obvladovati svoj temperament in se končno naučiti delati kompromise, predvsem pa se naučiti poslušati, ker bodo samo na tak na~in imeli možnost, da izvedo kaj pomembnega. Sprejeti bodo morali tudi dejstva, da ne more biti vedno po njihovem. Drugače pa imajo Ovni radi spremembe zaradi sprememb samih in ne zato, ker si to resnično želijo.
MPl
DVOJČKA
V tem letu boste morali bolj resno izpolnjevati svoje obveznosti, drugače boste na koncu leta ugotovili, da ste ostali brez denarja in ljubezni. Predvsem pa čim manj govorite in se osredotočite predvsem na poslušanje, ker samo na tak način boste lahko izvajali vse svoje naloge, ki ste si jih ali si jih še boste zadali med letom.
BIK
Biki se bodo morali v tem letu bolj posvetiti sami sebi in svoji notranjosti. Res je, da je varnost v življenju zelo važna, toda Biki boste že rahlo pretiravali in včasih boste dejansko dajali vtis, da bolj cenite stvari kot pa ljudi okrog sebe. Zato je zelo pomembno, da v tem letu veliko več časa posvetite svojim najbližjim in prijateljem kot pa gledanju nogometne tekme preko TV.
RAK
V tem letu se boste morali naravnost in direktno spoprijeti s problemi in se ne umakniti pred njimi v svoj oklep. Ker če tega ne boste storili že na začetku leta, se bodo problemi samo kopičili, sami pa jih boste odrivali na stran in na tak način bodo samo dlje časa ostajali v vaši senci. V družinskem življenju pa morate vsem tistim, ki jih ljubite, dati dovolj manevrskega prostora in svobode ter neodvisnosti, da vam drugače ne bodo prehitro odleteli ali pa enostavno ušli.


Nj^
rJ
LEV
Levi se bodo morali v tem letu zavedati, da bodo morali včasih prisluhniti tudi drugim. Pri tem morajo paziti, da ne bodo postali vse preveč togi in enostranski. Predvsem pa morajo ljudem okoli sebe, tako na osebnem kot na poslovnem polju, malo popustiti in jim dati prostor, da bodo le-ti lahko živeli in delali in ne, da jim vsiljujejo ves čas svojo voljo.
ŠKORPIJON
V tem letu je za vas zelo pomembno, da se končno odprete, da boste manj resni in predvsem povejte, kar mislite, ker samo na tak način boste dosegli zaupanje pri ljudeh, predvsem v poslovnem svetu. Na osebni ravni pa morate biti previdni glede svoje posesivnosti in ljubosumja. Saj določenim partnerjem to pomeni varnost in jih ne moti, drugi pa bodo želeli pobegniti. Pri medsebojnem odnosu si prizadevajte, da boste razvili iste interese, ker potem bosta drug drugemu tudi zanimivejša.
DEVICA
V tem letu je za Device dobro, da se od časa do časa malo prisilijo in naredijo kaj čisto spontanega in tudi nezaslišanega, da vas vaši najdražji in vaši poslovni kolegi ne bi jemali kot samo po sebi umevno, tako kot omaro, ki vedno stoji na enem in istem mestu. Nikakor pa ne smete zaradi dela, ki vam dejansko zelo veliko pomeni in vas zna tako psihično kot fizično zelo izčrpati, pozabiti na vaše čustveno življenje.
C
TEHTNICA
V tem letu boste potrebovali ob sebi močno in pokončno osebo, ki vam bo v trdno oporo, da boste še naprej lahko ostali v ravnotežju. Predvsem pri eni zelo pomembni odločitvi, ki jo boste morali sprejeti v tem letu in takrat, ko boste stali pred takšno odločitvijo, se lahko zlomite, ker ne prenesete pritiska. Morate pa tudi končno odstraniti tančico, ki jo že dolgo nosite nad zamerami in nezadovoljstvi, ki jih nosite v sebi.
dogajali ali pa zgodili v tem letu, bodo dobrodošli in bodo koristili tako vam kot vašim najbližjim in prijateljem, nič ne bo narobe, če boste še naprej gojili vašo ambicioznost, samo da pri tem ne boste pozabili na lahkomiselne užitke.
STRELEC
V tem letu bodite bolj dojemljivi za druge in partnerju večkrat priznajte, da je kaj naredil dobro in da vam je to všeč, posebno še, če je rojen v ognjenem znamenju. Nič ne bo narobe, če boste znali povedati neolepšano resnico, samo bolj na diplomatski način. Pri vašem razglašanju resnice bodite resnično bolj taktični in je ne razglašajte na ves glas. Če želite to leto prebroditi in preživeti kolikor toliko mirno, se naučite malo več taktnosti in diplomacije
VODNAR
V tem letu je za vas zelo dobro, da končno začnete obvladovati svoj temperament, ker drugače bo vas on obvladoval, saj ste enkrat ledeno hladni, drugič pa že vroči kot razbeljeno železo. Resnica pa je ta, da kljub vašemu zunanjemu prijaznemu pristopu do ljudi, vas le-ti težko pobliže spoznajo kot človeka, ker jim ne pustite blizu. Nič ne bo narobe, če odkrijete svoja čustva, namesto da jih skrivate ali pa, da se celo kažete v drugačni luči kot ste dejansko v danem trenutku.
It
KOZOROG
V tem letu boste morali malo popustiti svoje vajeti in se sprostiti. Nikar ne načrtujte vaše želje in naloge z vojaško natančnostjo. Nepričakovani dogodki, ki se bodo
RIBI
V tem letu je za vas zelo pomembno, da se izogibate negativnih ljudi, ker vam bodo izpili vso energijo in vam pri tem tudi potlačili duha. Drugače pa v tem letu razvijajte svoje ustvarjalne talente, ki vam bodo pomagali prebroditi najhujše trenutke v tem letu in vam omogočili, da se boste lahko veselili najlepših trenutkov in lepih dni, ki bodo tudi prihajali. Ne segajte po steklenicah in opojnih pijačah, rajši izkoristite proste trenutke in podarite sebi ali pa vaši ljubljeni osebi kakšno majhno darilce, ki vam bo znalo polepšati dan in trenutke sreče.
ŠTIRINOŽNA DARILA
Po novega hisnesa tovariša se odpravite s celo družino!
Vsako leto znova so otroci zaradi veselega pričakovanja najlepšega praznika v letu prijetno razburjeni. Poleg igralnih postaj, mobijev in igric pokemon so, po mnenju izvedencev, pes, ma~ka in druge domače živali čisto na vrhu seznama želja, ki jih otroci pišejo Božičku in dedku Mrazu.
Otroci namreč nagonsko čutijo, kar sedaj že dokazujejo številne študije in zagovarjajo zdravniki, psihologi in pedagogi: živali bistveno vplivajo na zdrav duševni razvoj, so pozorni poslušalci, idealni prijatelji za igro, znajo tolažiti, človeka napolnjujejo s toploto in dajejo otroku občutek zavetja in varnosti. Zato torej veliko staršev otrokom izpolni - pedagoško smiselno - željo po živali. Vendar, preden nov družinski član pride k hiši, je treba upoštevati nekaj poglavitnih točk, ki jih je sestavil za vas Institut za interdisciplinarno raziskovanje odnosa človek-žival (lEMT) na Dunaju - v dobro človeka in živali.
Presenečenje...
živali nikoli ne podarjajte kot presenečenje	-	takšna
"dobronamerna" presenečenja po praznikih na žalost prevečkrat pristanejo pri organizacijah za varstvo živali! Zato se najprej obvezno pogovorite v družinskem krogu, katera žival ustreza vašim življenjskim okoliščinam in ali resnično vsi člani družine želijo štirinožnega hišnega tovariša. Ne pozabite: žival potrebuje redno hrano, nego in nežnost - in to dolga leta. Če ste se odločili za psa, mačko ali podobno domačo žival, vam bodo pomagali naslednji nasveti, da bo prihod novega družinskega
člana minil čim manj stresno -za žival in človeka. - Nobenega tulečega ali mijavkajočega paketa pod praznično drevesce! Za žival, ki je stara šele nekaj tednov in je bila iztrgana iz svojega običajnega okolja, je praznični vrvež v novi družini čisti stres! Da vaš otrok ne bo preveč razočaran, namesto tega pod praznično drevesce položite žival iz
Pes otroku daje občutek zavetja in varnosti
blaga ali kakšen ustrezen dodatek, npr. vrvico, košarico, igrače itd. Pravi kosmatinec naj sledi kasneje, v miru.
Fotografija novega hišnega tovariša poveča veselo pričakovanje!
Podarite svojemu otroku lepo, uokvirjeno fotografijo "njegove" nove živali in pripišite par vrstic: "Prosim, pridi pome naslednjo soboto... k moji družini. Veselim se že svojega novega doma!" S tem ste že položili temeljni kamen za dober medsebojni odnos kot tudi za fotografsko dokumentiranje razvoja vašega štirinožnega ljubljenca.
Najprej premisliti, potem nabaviti
V domačem okolju se bo žival najlažje navadila na svojo novo družino. In vi imate priložnost, da vzreditelja ali prodajalca živali natančno povprašate glede posebnih ljubezni, navad, nasvetov za nego in prehrano. Odeja ali brisača z domačim vonjem mame ali bratov tudi pomaga prebroditi kosmatincu prvo bolečino zaradi ločitve. Vaš nov družinski član se vam bo zahvalil z veliko ljubezni in zaupanja.
Ali ste že vse nakupili?
Preden pripeljete vašega štirinožca domov, premislite, ali je za njegov prihod vse nared: visoko kakovostna hrana, ustrezna starosti živali (v trgovini je mogoče kupiti posebno pripravljeno hrano za pasje in mačje mladiče z vsemi potrebnimi vitamini in hranilnimi snovmi za zdrav razvoj -za vsa starostna razdobja), skodela za hrano in vodo, košarica, odeja, krtača, glavnik in igrače - oziroma za ptiče primerna kletka z vsem priborom... in seveda naslov veterinarja, ki ste ga morali do tega trenutka vsekakor že izbrati.
Ali je vaš dom "varen pred pobegom"?
Mlade muce in psi so igrivi in zelo radovedni pri natančnem raziskovanju svoje nove okolice. Odprto ali samo priprto okno, po možnosti še v visokem nadstropju, ali pa odprta vrata stanovanja so lahko nevarni. Pravočasno nameščena mačja ograja ali zaprta vrata so v veliko pomoč.
želimo vam vesele praznike!
Društvo za odgovoren odnos do malih živali
TJ
13 C
o m
XI N
.E .9.
C C
go 0-Q-COë o
^ is
o
CUCO^

Bank@Net
Vaše zasebno
bančno okence
Vaše zasebno bančno okence je odprto takrat, ko ga potrebujete - tudi če je to sredi noči. Najdete ga običajno čisto blizu, po navadi za svojo delovno mizo. Potrebnih je le nekaj klikov z miško in že ste v banki. Videli boste, da vam elektronsko bančništvo Nove KBM v marsičem olajša dan. www.nkbm.si
Vaše zasebno bančno okence
Nova Kreditna banka Maribor je storitve elektronskega bančništva svojim komitentom ponudila že leta 1998. Milijoni uspešnih elektronskih finančnih transakcij ter se mnogo večje število vpogledov v stanje, promet, izpiske, izvedba naročil ter odprti varčevalni računi so dokaz, da je bila usmeritev banke pravilna.
Za zaščito sistemov elektronskega bančništva smo izbrali vrhunske, v svetu preizkušene rešitve. Na ta način lahko našim komitentom zagotovimo največjo dosegljivo varnost pri izvajanju bančnih poslov na elektronski način.
Komitentom pri spoznavanju in odpravljanju možnih varnostnih tveganj in groženj pomagamo in svetujemo. Z Bank@Netom, vašim zasebnim bančnim okencem, bo vaše poslovanje cenejše, hitrejše, v vsakem primeru pa enako varno, kot če bi poslovali papirno preko bančnega okenca.
Svetujemo vam, da se oglasite v najbližji enoti banke in se seznanite s prednostmi, ki vam jih prinaša elektronsko bančništvo Nove KBM.
Bank@Net
^^Nova KBM
Z veseljem Vas pričakujemo.