12 ' J9^ 2&okto,brà praznik kostanja novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 38 (1319) Čedad, četrtek, 9. oktobra 2008 In margine all’incontro con lo scrittore sloveno Pahor ed il fascino della memoria C’è qualcosa, nella vicenda letteraria, intellettuale, di Boris Pahor, che va al di là della sua parola, sia scritta che orale. E’ quello che potremmo definire il fascino di una memoria non condivisa, ma che attende di esserlo. Anche nella serata di lunedì, avvenuta in una sala consiliare di S. Pietro strapiena come raramente accade, il racconto di Pahor non si è discostato di molto da quello che da un paio di anni offre ai pubblici italiani e sloveni (e che prima aveva riversato sulle pagine dei libri tradotti in molte lingue europee, ma non quella italiana). Eppure questo racconto non appare mai scontato. Forse lo è meno che mai oggi, quando la cronaca quotidiana ci riserva continuamente notizie di persone ingiuriate, colpite, bastonate se non uccise solo per un diverso colore della pelle o per non essere italiane. Le persecuzioni patite dalla comunità slovena del Triestino negli anni Venti e Trenta da un lato, e gli orrori dei campi di concentramento per prigionieri politici durante il nazismo (un’altra storia rispetto a quella dell’Olocausto, come ha tenuto sempre a rimarcare Pahor) dall’altro sono due pagine ancora tutte da raccontare, ripetere, far entrare nella memoria della gente. Una domanda a Pahor è rimasta sul foglio, inespressa, l’altra sera: come si sopravvive non ad un lager, ma alla memoria degli orrori vissuti in quel luogo? Ma la risposta sta probabilmente nelle stesse parole che Pahor continua, con la precisione di un quindicenne, a ripetere instancabilmente in ogni occasione. Sta nella necessità, nell’urgenza di portare quella testimonianza perché la memoria non si perda, perché venga il più possibile condivisa, perché sia di monito alle nuove generazioni. Michele Obit Umeščena komisija za slovensko manjšino V sredo, 1. oktobra 2008 je deželna vlada s sklepom formalno ustanovila posvetovalno komisijo za slovensko manjšino, ki bo delovala na osnovi deželnega zakona za Slovence. Komisija šteje enajst članov oz. članic, predseduje pa ji odbornik za kulturo, šolstvo in jezikovne skupnosti Roberto Molinaro (v preteklem mandatu je bil njen predsednik Roberto Antonaz). Poleg predsednika so v komisiji Ksenija Dobrila (predlagatelj je deželni urad za slovensko šolo), Iztok Furlanič (Trst), Aleš Waltritsch (Gorica) in Michele Coren (Videm). Zastopniki krovnih organizacij so: Rudi Pavšič, Dorica Kreševič in Marina Cernetig za SKGZ ter Drago Stoka, Janez Povše in Riccardo Ruttar za SSO. Katere pa so pristojnosti in naloge komisije? Komisija ima pomembne pristojnosti, ki presegajo sam deželni zakon za Slovence. V bistvu pa se ukvarja z vsemi vprašanji, ki se tičejo slovenske manjšine in je najpomembnejši posvetovalni organ deželne vlade in sveta za vprašanja, ki se tičejo Slovencev, (ma) beri na strani 4 V vrsti za podpis prof. Pahorja v roman Nekropola spodaj pa del številnega občinstva, ki se je zbralo v špetrski občinski dvorani “Nismo bili črni po koži smo pa imeli črni jezik” v Srečanje v Spetru s pisateljem Borisom Pahorjem politiki v našem obmejnem prostoru. V Alzacijskem taborišču, kjer je krematorji vseskozi deloval, so se ponoči dvigali iz dimnika visoki plameni, je dejal Pahor, podobno kot leta 1920 iz Narodnega doma v Trstu, s požigom katerega se je pravzaprav fašizem začel. Nanizal je vrsto dogodkov, ko so bili Slovenci na Beneška Slovenija je prva poskusila italijanski nacionalizem in kaj pomeni biti podložen drugim. Mnogo let pred fašizmom, še predenje prešla v kraljevino Italijo, je bila podvržena političnemu programu asimilacije, s katerim so želeli iztrebiti “etnične ostanke”, kot so jih imenovali ter zbrisati njihov grd, “barbarski jezik”. Fašizem je vse to samo še potenciral. Sam Mussolini pa, ko je bil v Spetru leta 1915, kot je zapisal v svojem dnevniku, je dobro vedel, da tu živijo Slovenci. Slovenski pisatelj Boris Pahor je v ponedeljek 6. oktobra v občinski dvorani v Špetru govoril brez dlak na jeziku pred številnim mešanim italijansko-slovenskim občinstvom. In v obeh jezikih je dobri dve uri pripovedoval o svojih izkušnjah v uničevalnih nacističnih taboriščih, o usodi političnih internirancev z rdečim trikotnikom na suknjiču, med katerimi je bil tudi sam in so bili dolgo zamolčani, čeprav je šlo za približno štiri milijone žrtev ter o stoletni nacionalistični, protislovenski nas casopu tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it Trubar • U v55 in nas Te dan... V okviru praznovanj 500-letnice rojstva Primoža Trubarja je Kulturno društvo Ivan Trinko organiziralo celo vrsto pobud. Med temi je bilo tudi predavanje profesorice Marte Ivašič »Trubar v Trstu - Stara božična pesem iz Benečije«, kije bilo v četrtek, 2. oktobra, v Špetru. Predavanje profesorice Marte Ivašič, ki LIESA, telovadnica sabota 11.10.2008 ob 20.30 KULTURNA JESEN komedija 0(1 VTalza Mili Kambreška etno gledališka skupina Kontraband čez Idrijo Režija: Tjaša Ruzzier Na koncu rebula cm kostanj za v se Kulturno društvo REČAN Špeter, občinska dvorana _ S. Pietro, sala consiliare petek _ venerdì 10.10 ob _ alle 18.30 informativno srečanje _ incontro informativo Slovenci Videnške pokrajine: razlogi za zaščito (Izvajanje zakonov 482/99, 38/01 in 26/07) Sloveni della provincia di Udine: perchè la tutela (Applicazione delle leggi 482/99, 38/01 e 26/07) Relazione/Poročilo: Bojan BREZIGAR, Predsednik institucionalnega paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine _ Presidente del Comitato paritetico istituzionale per i problemi della minoranza slovena Slovenska kulturno-gospodarska zveza - Svet slovenskih organizacij Prof. Marta Ivašič Tržaškem žrtve fašističnega nasilja. S kamioni so divjali po vaseh in streljali na ljudi, je dejal, in celo udrli v cerkev Sv. Miklavža in streljali na duhovnika, ker je molil po slovensko. beri na strani 8 jo je v imenu organizatorjev predstavila Lucia Trus- privabilo kar precej ljudi. Vsi so z zanimanjem sledili natančnemu opisu dogodkov, ki so zaznamovali tako življenje Primoža Trubarja kot tržaškega škofa Petra Bonoma, o katerem je sam oče slovenskega knjižnega jezika v svojih spisih zapisal, da jih je»vzgajal, učil in navajal k pobožnosti ter razlagal Vergila, Erazma Rotterdamskega in Kalvina v laškem, nemškem in italijanskem jeziku«. (T.G.) beri na strani 3 gnach, je v Slovenski kulturni center Četrtek, 9. oktobra 2008 2 V petek 10. oktobra v občinski dvorani na pobudo SKGZ in SSO Srečanje v Špetru o zaščiti Slovencev Videnške pokrajine Druge lieto bo že deset liet, odkar se po cieli Italiji jezikovne manjšine poslužujejo zaščitnega zakona (482), med njimi je kot vemo tudi naša, slovenska. Že osmo leto je v veljavi specifični zaščitni normativ za Slovence v tržaški, goriški in videnski pokrajini (38). Le pred koncem lanskega leta je tudi dežela Furlanija Julijska Krajina sprejela poseben zakon za varstvo slovenske manjšine (26). Čeprav z veliko zamudo, je z njim zapolnila pravno praznino in priznala svoj dolg do manjšine, saj je prav zaradi njene prisotnosti dobila status avtonomne dežele in poseben statut, kiji za- Polaganje vencev Upravna enota in Združenje borcev iz Tolmina sporočata, da bo v petek 31. oktobra, ob dnevu mrtvih, polaganje vencev pred spomenike padlim v Nadiških dolinah, Čeneboli in Osojanah v dolini Rezije. Osrednja prireditev bo ob 12. uri pred spomenikom Rezistenci v Čedadu. Bojan Brezigar gotavlj a veliko večj e finančne dotacije. Na tej zakonski bazi, kaj smo v teh letih Slovenci Videnške pokrajine dosegli, katere pravice so nam zagotovljene, katere so šele samo na papirju, kateri so potrebni koraki zato, da bo naša skupnost kulturno, socialno in ekonomsko polno živela, rasla in napredovala. To so samo nekatera od vprašanj, ki bodo v središču pozornosti v petek 10. oktobra v Špetru, v občinski dvorani, kjer bo s pričetkom ob 18. uri informativno srečanje o zaščiti slovenske manjšine. Organizirali sta ga pokrajinski vodstvi SKGZ in SSO, po uvodnih pozdravih obeh predsednikov bo glavno besedo na srečanju imel predsednik paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Bojan Brezigar, ki je med najboljšimi poznavalci problematike jezikovnih manjšin in njihovega varstva. Namen srečanja je na realni pravni podlagi oceniti prehojeno pot in preveriti, kaj se da še storiti zato, da se zagotovijo enake možnosti Slovencem, ki so naseljeni v obmejnem pasu Furlanije. Malattìe trasmesse dalla zecca Incontro a San Pietro Lunedì 13 ottobre alle ore 20.30 si terrà, presso la sala municipale di San Pietro al Natisone, un incontro con la cittadinanza dal titolo “Le malattie trasmesse dal morso di zecca”. Le Valli del Natisone, in particolare in prossimità del monte Matajur, sono un territorio a rischio per quanto riguarda la possibile trasmissione di malattie provocate dalle zecche. Il dottore Maurizio Ruscio (direttore del Dipartimento Diagnostico e Strumentale dell’Ospedale di San Daniele del Friuli) e la dottoressa Linda Gallo (responsabile profilassi delle malattie infettive del Dipartimento di Prevenzione dell’ASS4) spiegheranno ed approfondiranno l’argomento. L’introduzione dell’incontro sarà affidata a Fabrizio Dorbolò, consigliere comunale a S. Pietro, e al consigliere regionale Stefano Pustetto. P.ismo iz Rim Stojan Spetič ■fri Italijanska ustava je stara 60 let. Čeprav sploh ni bila uresničena, mnogi mislijo, da jo je treba spremeniti ali celo zamenjati. Prvi je to zahteval Licio Gelli, vodja mednarodne framazonske lože P2, v kateri so bili - poleg argentinskih goril - tudi italijanski politiki in podjetniki, kakor Silvio Berlusconi in Fabrizio Cicchitto. Zamisel o spremembi ustave, oziroma veliki reformi, je prevzel Bettino Craxi. Hotel je, da bi oblast lahko odločala naglo, brez balasta parlamentarnih razprav. Iz tega se je razvila ideja, da bi se Italija morala spremeniti iz parlamen- tarne v predsedniško republiko, po francoskem ali ameriškem zgledu. Sledili so razni dvodomni odbori in poskusi spreminjanja ustave, ki pa niso obrodili pomembnih sadov. Sedaj sta v italijanski politiki na sceni problema dekretov in Kvirinala in oba sta povezana z omenjeno temo ustavnih sprememb. Premier Berlusconi, kije aprila dobil v parlamentu veliko večino, trdi, da se mu mudi in bo vladal z dekreti. Parlament ima za vsak dekret, ki stopi takoj v veljavo, dva meseca časa, da jih potrdi. Njegova zakonodajna oblast bi bila močno okrnjena, kar ni bilo všeč niti predsedniku zbornice Gian Francu Finiju. Po ustavi so dekreti sprejemljivi samo, če posegajo na področje, kjer vladajo izredne razmere. Praksa zadnjih desetletij pa je taka, da so vlade dolo- čilo izigravale in trdile, da so vsi dekreti nujni. Problem so odnosi z opozicijo, predvsem Veltronijevimi demokrati, ki so Berlusconiju ponujali dialog o sistemskih spremembah. Iz vrst te stranke so prišla protislovna sporočila, saj je na nepopustljivost večine odgovorila z napovedjo ljudske demonstracije v Rimu, konec oktobra, potem ko bo konec tega tedna šla na ulice tudi aprila poražena levica, ki se bori za preživetje. Nekateri, kot D'Alema, omenjajo celo možnost kupčije s Kvirinalom, kamor naj bi - po dogovorjenih ustavnih spremembah - šel Silvio Berlusconi. Za Berlusconija pa je stvar zelo jasna. Kvirinal bi sprejel samo v okviru predsedniške republike, ko bi imel vso izvršno oblast in bi parlament bil le zbor kimavcev. Vendar sije težko predstavljati nov zasuk v italijanski politiki pred pomladanskimi evropskimi volitvami, ko bo jasno, kdo bo potegnil kratko. Prvi opomin Bruslja Sloveniji zaradi vinjet Vsi, ki so se v zadnjih mesecih vozili po slovenskih avtocestah, so ugotovili, da je bilo pred avtocestnimi postajami (caselli) manj kolon. K temu je prispevala uvedba vinjet, ki so v teh dneh sprožile protest Bruslja. Evropska komisija je namreč odločila, da bo Sloveniji zaradi veljavnega sistema vinjet poslala prvi uradni opomin, naj preneha diskriminatorno obravnavati občasne uporabnike slovenskih avtocest. Komisija je namreč presodila, da so ti zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot Slovenci. Po njihovem mnenju je odločitev za polletne in letne vinjete, ne pa tudi za krajše (kot velja v Avstriji), namreč nesorazmerni in diskriminacijski ukrep do ne-rezidentov, ki samo enkrat ali dvakrat v letu prečkajo Slovenijo, zato so se številne turistične organizacije pritožile evropski komisiji. Iz Bruslja so že sredi junija, torej pred uveljavitvijo nalepk, zahtevali pojasnila Ljubljane, kjer pa so vztrajali, da sprejeti ukrep ne pomeni niti omejevanja prostega pretoka oseb niti diskriminacije, saj nikomur ne preprečuje dostopa na območje Unije. Sklep evropske komisije o sprožitvi postopka se ne nanaša na pravico Slovenije, da za plačevanje cestnin uvede nalepke, saj ima vsaka članica popolnoma proste roke pri določanju režima cestninjenja, ki pa ne sme povzročiti diskriminacije tujcev. V komisiji še poudarjajo, da so pripravljeni sodelovati s slovensko oblastjo pri iskanju najboljše možne rešitve. Postopek, ki gaje sprožil Bruselj, bo tekel po običajni poti. Kršiteljici (Sloveniji) bodo najprej poslali uradni opomin s prošnjo, naj odgovori na očitke, postavljeni rok pa bo tokrat približno mesec dni, kar je polovico manj od običajnega. Če v Bruslju ne bi bili zadovoljni z odgovorom ali ga sploh ne bi dobili, komi- sija pošlje obrazloženo mnenje, v katerem jasno in dokončno navede razloge, zaradi katerih meni, da je članica prekršila skupno zakonodajo. In če vlada države v postopku do izteka določenega roka ne bi ukrepala, Bruselj zadevo predloži Sodišču evropskih skupnosti. Svetovalec predsednika SD Bruta Pahorja za promet in pomorstvo Patrick Vlačič (menda bodoči minister za promet) je odločitev Evropske komisije, da Sloveniji zaradi obstoječega sistema vinjet pošlje prvi uradni opomin, označil kot pričakovano. Po njegovih besedah so bili v SD do projekta kritični tudi zato, ker predstavlja nevarnost za javne finance. Uvedbi sistema s pol in enoletnimi vinjetami so v SD v preteklosti nasprotovali prav zaradi pričakovane odločitve s strani EU. “Potem ko je v preteklosti Avstrija morala uvesti vinjete za krajši čas, je bilo naivno pričakovati, da Sloveniji tega ne bo treba,” je za dejal Vlačič in nada-ljeval:”Glede na nizko predvolilno ceno vinjet je bilo enostavno treba denar nekje pobrati. Načrt je bil zelo transparenten - pobrati denar od tranzitnih potnikov oz. od tujcev. Tisti, ki so mislili, da EU tega ne bo sankcionirala, so naivno ali namerno naivno speljali projekt tik pred volitvami.” Vse kaže torej, da bo morala vlada že v prihodnjem letu uvesti tudi tedenske ali desetdnevne avtocestne vincete. Uvedba tedenskih ali desetdnevnih vinjet pa bi državni blagajni povzročila dodatne probleme. Sklepati gre, da bo vinjeto s krajšim rokom trajanja kupila velika večina tujcev, ki so do zdaj zgolj za prečkanje države morali kupiti polletno vinjeto po ceni 35 evrov. Po prvotnih neuradnih projekcijah so na ministrstvu za promet načrtovali prodajo med dva in pet milijonov vinjet tujcev, do konca avgusta pa je Dars skupaj prodal okoli 1,7 milijona vseh polletnih vinjet. Vignette, avviata la procedura d’infrazione Inizio il 15 ottobre E’ stata convocata dal Presidente della Repubblica Danilo Tiirk per mercoledì 15 ottobre la prima seduta della Camera di Stato, il Parlamento sloveno. A chi andrà la presidenza? Non c’è ancora nulla di ufficiale ma si fa il nome di Pavel Gantar del gruppo Zares, per la vicepresidenza invece i social-democratici hanno avanzato ufficialmente la candidatura di un politico di lungo corso e grande esperienza, Miran Potrč. Bruxelles ammonisce La Commissione europea ha avviato la settimana scorsa il procedimento di infra- zione contro la Slovenia a causa delle vignette. Quelle attualmente in vigore, della durata di 6 o 12 mesi, sono considerate discriminatorie nei confronti dei cittadini stranieri e Lubiana è stata dunque invitata a predisporre vignette anche per periodi più brevi. Dopo il Kossovo anche la Vojvodina? Entrata nel regno dei Serbi, Croati e Sloveni nel 1918, la Vojvodina nella ex Jugoslavia era una delle otto realtà istituzionali costitutive, una della due regioni autonome (assieme al Kossovo) della Serbia. Così è tuttora anche se sembrano farsi sempre pù forti le spinte autonomistiche ed indipenden-tistiche. La Vojvodina ha due milioni di abitanti. Prima della seconda guerra mondiale i Serbi rappresentavano un terzo della popolazione composta inoltre da Tedeschi, Croati, Romeni, Slovacchi, Jugoslavi, Montenegrini e Ungheresi. Dopo la seconda guerra mondiale il rapporto si è rovesciato, i Serbi sono ormai i due terzi, ciò nonostante si è mantenuto lo spirito anticentralista. Ora, secondo quanto scrive il quotidiano Primorske novice, si è accelerato il processo verso l’indipendenza. Dietro le quinte ci sarebbero il finanziere americano di origine ungherese George Soros, l’Unione degli ungheresi della Vojvodina e l’avvocato di Novi Sad Tibor Varadi. Mentre Belgrado non ha in questo momento la forza di opporsi, a Novi Sad si stanno per costituire l’Accademia delle scienze e delle arti e la chiesa ortodossa autocefala in modo da potersi separare da quella serba. Morte in montagna Miha Valič, 30 anni, alpinista sloveno è morto sul-l’Himalaya dopo aver conquistato, venerdì 3 ottobre, la vetta del Cho Oyu, uno degli ottomila della catena del-l’Himalaya. Non si sa esattamente quando sia accaduta la disgrazia, che si sarebbe verificata nella discesa tra il primo e secondo campo ba- se. Miha Valič era un alpinista esperto, guida alpina e membro del soccorso alpino. E‘ stato il primo e finora anche l’unico ad aver scalato in una sola stagione (102 giorni) tutti i 4 mila europei (sono ben 82). Il primo è il presidente Il sondaggio mensile del quotidiano Deio pone ancora una volta al vertice della classifica delle persone più apprezzate in Slovenia il presidente Danilo Turk, segue al secondo posto Borut Pahor, ma la sorpresa sono il terzo e quarto posto occupati da Karl Erjavec e Janša, finora mai così in alto nel gradimento degli sloveni. Kultura Leonardo Snidaro pod reflektorji Rai v Rimu Po raznih tekmovalnih in koncertnih podvigih je harmonikar Leonardo Snidaro pred kratkim spoznal tudi lesk televizijskega ambienta. Uspeh na reviji »Piccoli talenti« v Mo-deni je postavil učenca špetrske Glasbene matice pod svetlejše reflektorje v državnem merilu, saj je kmalu zatem prejel vabilo prve postaje italijanske Radiotelevizije za udelež- bo na popoldanski oddaji »Festa italiana«, ki jo vodi Caterina Balivo. Dvanajstletni harmonikar iz Barnasa se je tako odpravil s svojim profesorjem Aleksandrom Ipavcem v Rim, kjer je v studiu oddaje izvedel skladbo »Across the border« in se je pogovoril z voditeljico v kratkem intervjuju. Televizijski nastop mladega glasbenika je obsegal še dodatno točko, ko je z Ipavcem in čla- Leonardo Snidaro z glasbeniki oddaje Festa italiana ni stalnega benda oddaje izvedel popularno skladbo »Libertango« Astorja Piazzolle. Prejšnji konec tedna pa je Snidaro nastopil na mednarodnem harmonikarskem tekmovanju Fisa...armonie v Trstu. Komisija koncertantov, pedagogov in strokovnjakov mu je podelila 95 točk in prvo nagrado v C kategoriji. Dobra izvedba je bila deležna še dodatnega priznanja, saj je harmonikar iz Barnasa prejel tudi nagrado za najvišje ocenjenega tekmovalca iz dežele FJK. (R.P.) Trubaijevo staro božično pesem še vedno pojemo po vsej Benečiji Predavanje prof. Marte Ivašič v slovenskem kulturnem centru s prve strani Bonomo je namreč dobro obvladal slovenščino, tako da mu je prav zaradi tega habsburški cesar večkrat zaupal zelo pomembne diplomatske naloge. Tako je vodil pogovore z rusko diplomacijo, poleg tega pa je bil tudi v Kranju na srečanju s predstavniki domačih kmetov, ko so bile razmere v cesarstvu tako slabe, da bi lahko brez njegovega posredovanja prišlo tudi do kmečkih uporov. Publika si je lahko v Špe-tru ogledala tudi ponatisa Katekizmusa in Abecedarij a, ki ju je Trubar napisal med izgnanstvom v Nemčiji. Poleg ponatisa prvih dveh slovenskih knjig pa je profesorica Ivašič v Speter prinesla dragocen reprint Dalmati- nove Biblije, ki ga je ob tej priliki posodila Narodna in študijska knjižnica v Trstu, in Trubarjevo zbirko pesmi Ta celi katekizmus. Zbirka vsebuje tudi Staro božično pesem, ki je v Benečiji še vedno zelo razširjena. Tujo namreč poznajo pravzaprav vsi, drugod pa le posamezni zbori, ki ponavadi pojejo le 1. in 3. kitico. V Benečiji pojejo ponavadi celotno pesem, ko jo zapojejo v krajši obliki, pa izberejo prvi dve kitici. Pesem se je prvič pojavila okoli leta 1400 v latinščini, Trubar pa je besedilo prvič napisal v slovenščini. En verz je nekoliko spremenil, saj originalno besedilo ni Narodna in študijska knjižnica iz Trsta je posodila reprint Dalmatinove Biblje, ki je bila na ogled na špetrskem srečanju bilo primerno za protestante. Kasneje so na roko napisano Trubarjevo pesem našli tudi v katoliških pesmaricah, etnolog Karel Strekelj pa je leta 1860 ugotovil, da so določene kitice peli tudi na Koroškem in na Dolenjskem. Prvi je pesem objavil kot beneško ljudsko pesem Bruno Guion leta 1907 v reviji v Palermu, menih Škrabec pa je ob branju članka ugotovil, da je besedilo enako Trubarjevemu. Kasneje je o tej pesmi pisal tudi Ivan Trinko. Pesem je razširjena tudi po Evropi. Poznajo jo v Nemčiji, kjer jo je uglasbil tudi Bach, prevedli pa so jo tudi v finščino, angleščino in češčino. Na Češkem so jo spremenili v kolednico, tako da je glasba bolj živahna. Pojejo jo tudi v Kanadi. Publika v Spetru je razne verzije Stare božične pesmi lahko slišala ob koncu zanimivega predavanja. Naj še omenimo, da bo profesorica Marta Ivašič o Trubarju pisala tudi za Trin-kov koledar, o njem pa je prejšnji četrtek predavala tudi učencem dvojezične osnovne in srednje šole v Špe-tru. (T. G.) L’Auser Nediške doline si riunisce in congresso La Pantomima rinata di Mozart, repliche a Gridale e Monfalcone Si terrà giovedì 16 ottobre, alle 18, presso l’albergo Belvedere di S. Pietro al Nati-sone, l’assemblea congressuale dell’Auser Valli del Na-tisone-Nediške doline. L’ordine del giorno prevede tra l’altro l’illustrazione del documento congressuale (in visione presso la biblioteca comunale), gli interventi dei soci, il voto su eventuali emendamenti, integrazioni e ordini del giorno, il voto sul documento nazionale, la nomina dei delegati ai livelli superiori e l’elezione del direttivo e del collegio dei sinda-ci. Costituita nel 2002 e da allora presieduta da Rita Gue-li, la sezione delle Valli del Natisone dell’Università della libera età si è distinta in particolare per l’opportunità data ai residenti di avvicinarsi alla cultura anche in età adulta, proponendo una ricca offerta didattica. Già dal 2003 sono state messe in attività che si articolano in cicli di conferenze su diversi temi culturali, anche itineranti, corsi e labo- ratori linguistici, creativi e artigianali, incontri con gli autori e serate a tema aperte anche ai non associati. Molti anche i progetti, tra i quali va citato perlomeno “AuDiTe - Auser Disagio Territorio”, realizzato per una consapevolezza del ruolo del volontario nella costruzione di piccole reti sul territorio. Arriva in regione, subito dopo la partecipazione alla prestigiosa rassegna per le nuove produzioni “Micron” al ridotto del Teatro Regio di Torino, la ricostruzione della Faschingpantomime 446 di Mozart, realizzata dal M° Vladimir Mendelssohn, produzione che è il fiore all’occhiello dell’associazione musicale Sergio Gaggia, commissionata al compositore e violista olandese nel 2006, in occasione dell’anno mozartiano. Due saranno le repliche, la prima a Cividale, presso il teatro comunale Ristori, domenica 12 ottobre alle 18, con il sostegno del Comune di Cividale, della Fondazione Crup e del Convitto Nazionale Paolo Diacono, la seconda presso il teatro comunale di Monfalcone, lunedì 13 ottobre alle ore 21, a favore dell’associazione Spiraglio, col patrocinio del Comune di Monfalcone. La ricostruita Pantomima è uno spettacolo che si è guadagnato uno spazio del tutto personale tra gli eventi nati due anni fa per celebrare il genio del compositore salisburghese: esso sta continuando la sua vita attraverso numerose repliche in Italia e all’estero, confermandosi produzione di alto livello capace di creare sempre interesse e curiosità. Tuttavia vi è una sostanziale novità rispetto alla prima versione che vedeva la musica ricostruita in simbiosi con una commedia scritta da Quirino principe: l’adattamento che si potrà godere il 12 e 13 ottobre prossimi è quello appositamente realizzato per la serata di chiusura del Cham-ber Music Festival di Kuh-mo, in Finlandia, uno dei più importanti festival internazionali di musica da camera, non a caso inserito dall’Indipendent nella lista dei primi dieci festival al mondo. E’ in forma di balletto pantomimico, creato magistralmente da Tiina Linfors, coreografa e ballerina finlandese, artista molto popolare nel nord Europa. Le protagoniste del balletto saranno la stessa Tiina Linfors e la sua collega Ee-va Soini, mentre la parte musicale sarà realizzata dall’Ensemble Cameristico Sergio Gaggia, formato come sempre da ottimi musicisti molto attivi in campo internazionale: i violinisti Alessandro Perpich e Diego Romano, il violista Marco Pe-rin, il violoncellista Marco Dal Sass e il pianista Andrea Rudi, ideatore due anni fa dell’operazione culturale. Razstava likovnih del na Sveti Gori Kulturno društvo Slikarjev amaterjev Tolmin bo v nedeljo, 12. oktobra ob 15.30 v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori nad Novo Gorico otvorilo razstavo likovnih del, nastalih na Humanitarnem likovnem ex-temporu Drežnica. Izkupiček prodanih likovnih del bo namenjen Domu upokojencev Podbrdo - delovna terapija in Skupini za samopomoč starejšim občanom občine Tolmin pri Centru za socialno delo Tolmin. Kulturno društvo Slikarjev amaterjev Tolmin je konec avgusta organiziralo že 3. Humanitarni likovni extempore, ki se ga je udeležilo 30 slikark in slikarjev iz celotne Slovenije. V preteklih letih pa je društvo z ex-temporom zbiralo denar za Dializni center Kobarid in za Bolnišnico invalidne mladine Stara Gora. Akcija za slednjo še ni zaključena, saj v društvu pripravljajo še nekaj razstav. Intersezioni babeliche da oggi a S. Daniele “Intersezioni babeliche”, la rassegna per la promozione del plurilinguismo promossa dalla Regione Friuli-Venezia Giulia e dal Comune di San Daniele assieme all’Associazione Elisa Mertens, è giunta alla sua seconda edizione. Il tema che accomuna gli eventi dell’edizione 2008 è il legame tra l’evoluzione delle lingue e le migrazioni dei popoli, con particolare attenzione a quanto è accaduto e sta accadendo all’interno del bacino del Mediterraneo. Le migrazioni, che non hanno solo una dimensione economica e sociale, si manifestano prima di tutto nella forma di contatti fra culture e linguaggi, e la necessità di superare l’incomprensione della lingua dell’altro è quindi il primo atto dell’incontro, i cui effetti sono sempre stati la contaminazione, il meticciamento, e la trasformazione. Particolare attenzione verrà dedicata al modo in cui le problematiche linguistiche degù immigrati si innestano in un territorio, come quello della regione Friuli-Venezia Giulia, in cui già coesistono molte lingue, e al rapporto quindi fra le lingue di minoranza storiche e le lingue delle nuove minoranze. Le conferenze saranno precedute dalle manifestazioni artistiche e letterarie raccolte sotto l’ombrello di “Aspettando Intersezioni”. In questo ambito oggi, giovedì 9 ottobre, ci sarà la presentazione del libro “I nostri se-mi/Peo Tsa Rona: Poeti sudafricani del post-apartheid” (Libreria Meister, alle 18). Sabato 11 ottobre alle 20.30 nel-l’Auditorium alla Fratta l’appuntamento è con "I Turcs tal Friul" di Pier Paolo Pasoùni, concerto drammatico a cura della Compagnia del “Copernico”. Martedì 14 ottobre, alle 20.30, ancora nell’Audito-rium si terrà “Parole dal mondo”, spettacolo a cura di Paolo Patui e degù studenti e studentesse dell’Istituto Manzini di San Daniele. “Intersezioni babeliche” verrà inaugurata giovedì 16 ottobre alle 18 nella chiesa di Sant’Antonio con l’incontro “Lingue e diversità: tradurre oltre l’occidente” a cura di Rosa Maria Bollettieri ed Elena Di Giovanni. Venerdì 17 ottobre alle 18, nella Sala Crup è in programma un incontro moderato da Silvana Schiavi Fachin sul tema “Sull’altra sponda: imprestiti e minoranze ùnguistiche nei paesi di lingua araba”. Sabato 18 ottobre alle 10.30 nell’Auditorium alla Fratta è in programma “Il ruolo dei viaggi e degù scambi neùe contaminazioni ùnguistiche in età greca, romana e longobarda” a cura di Renato Iacumin e di Maurizio Puntin. Neùa stessa giornata aUe 18.00, neùa Sala Crup la rassegna sarà conclusa daUa conferenza “Lo sviluppo di una lingua franca: effetti dei flussi migratori sulla comunicazione” moderata da Gianpaolo Carbonetto. Aktualno Deželna komisija za Slovence ima številne pristojnosti ZELENI LISTI Kdo ščiti narečja? s prve strani Če naj osvežimo spomin, je predsednik republike z dekretom iz leta 2002 poveril Deželi FJK nalogo, da porazdeli denarna sredstva, ki jih država namenja manjšini v smislu zaščitnega zakona št. 38/2001. Pred tem je imela Dežela nalogo, da porazdeli sredstva iz zakona za obmejna območja. Zaradi porazdeljevanja sredstev je bila komisija ustanovljena s pravilom, da morajo v njej biti raprezentirane najpomembnejše slovenske organizacije. Deželni zakon iz leta 2007 je ugotovil, da imata pogoje za naziv “najpomembnejše organizacije” SKGZ in SSO. V komisijo pa je zakon postavil še predstavnike slovenskih šol in krajevnih uprav iz treh pokrajin. Pristojnosti komisije pa z novim deželnim zakonom niso le v porazdeljevanju sredstev slovenskim organizacijam, ampak lahko komisija iznese vsa vprašanja, ki se tičejo Slovencev v naši deželi, vključno z vprašanjem, kako se izvajajo zakoni. V bistvu ima komisija finančne in politične pristojnosti. Je res posvetovalno telo, vendar ima to možnost, da pazi, da ne pride do kršitev manjšinskih pravic. Skratka, deželna vlada in svet ne moreta sprejemati odlokov, ki bi kršili duh in zakon manjšinske zaščite in valorizacije. Pri tem ima komisija svojo besedo in s tem funkcijo zaščitnika manjšinskih in človekovih pravic. Lahko se sklicuje na samo ustavo in na mednarodne konvencije. V tem smislu dopolnjuje in nadgrajuje Paritetni odbor, ki ga je ustanovil državni zakon št. 38. Novi komisarji bodo torej imeli pomembno vlogo, v komisiji pa so prisotni bistvene komponente manjšine: predstavniki civilne družbe, predstvniki j avnih izvoljenih teles in predstavnik šolstva, (ma) Dežela Furlanija Julijska krajina ima kar bogato umetniško proizvodnjo, ki je napisana v narečjih. Tu ne mislim na narečje kot na izraz ljudske in preproste kulture, ampak na narečje, ki je, po prešernovsko, sposobno visoke kulture in omike. Nekateri narečni pesniki so danes klasiki italijanske literature ali pa priznani v okviru slovenske. Zapleten odnos ostaja med furlanščino in italijanščino. Zapis ne bo ne seznam in ne študija, že nekaj imen pa nam lahko predstavi moč in svojevrstno vabljivost narečja. Med italijanske klasike uvrščajo tako Tržačana Virgilio Giottija in pesnika iz Gradeža Biagia Marina. Svojo prvo pesniško zbirko je izdal v furlanščini tudi Pier Paolo Pasolini. Nato je odšel v Rim in postal tam pomembna figura italijanske literarne, filmske in tudi politične scene. Med pesnike, ki so pisali v furlanščini, velja omeniti Cel-sa Macorja in veljalo bi še druge. Med pomembnimi sodobnimi pisci v narečju sta nedvomno Tržačan Claudio Grisancich in Leonardo Za-nier, ki piše v karnijski varianti furlanščine. Tudi med Slovenci imamo kar nekaj pomembnih narečnih ustvarjalcev. Spominu se po krivici (pesnici) umika tržaška pesnica Marija Mijot, ki je iz lastne preprostosti in v svetoivanskem narečju napisala vrsto vrhunskih pesmi. V narečju je bogatejša vi- demska pokrajina. V rezijanskem narečju pišeta priznana pesnika in sicer Renato Quaglia in Silvana Paletti. Seznam pa je dolg in seže vse do Marine Cernetig, ki je pred nedavnim izdala samostojno pesniško zbirko v eni izmed variant beneškega narečja. Slovenski primorski in zamejski umetniki, ki pišejo v knjižni slovenščini, pa so prispevali marsikatero novo besedo z narečnim izvorom v slovensko jezikovno zakladnico. Ti in drugi umetniški izrazi presegajo raven domačijske ali krajevne poezije. Zanimivo je, da je prav poezija najbolj dovršena narečna umetniška zvrst. Tu pišemo o poeziji, ki se vključuje v sodobno ustvarjanje in ne v neko lokalno ali folkloristično enostavnost. K ugotovljenemu je treba pristaviti pojav generacije velikih furlanskih pesnikov (Mo-randini, Giacomini itd.), ki so pisali in pišejo v italijanščini. Razlogi za to so kompleksni, eden izmed njih pa je nedvomno ta, da je politika zmanipulirala furlanščino in jo zaznamovala kot jezik domačijstva in ognjišča, ki ni sposoben kompleksnejše in sodobne komunikacije. Z navedbami pomembnih umetnikov pa sem želel izpostaviti dejstvo, da pomenijo narečja bogastvo in da označujejo našo stvarnost. Niso samo izraz krajevnih korenin, ampak lahko sežejo tudi v kompleksnost modernega sveta (v Italiji je narečno pesni- štvo bogatejše in bolj cenjeno, kot je v Sloveniji). Narečja je torej treba obvarovati, saj so najbolj podvržena izumiranju, kontaminacij z večinskim knjižnim jezikom ali pa jim negativne jezikovne interference odvzamejo pristnost, čistost in izpovedni čar. Nobena packarija ni ne dobra in ne lepa. Najboljše varstvo narečij pa je v tem, da politika, nacionalistični izbruhi, lažni jezikoslovci in drugi netilci zdrah ne manipulirajo z narečji ali pa jih celo uporabljajo proti drugim in proti manjšinskim knjižnim jezikom, kot je slovenščina. Skratka, čas je, da gredo v pokoj. Poznamo obdobja, ko so italijanski nacionalisti vpregli furlanščino v protislovenski boj. V začetku prejšnjega stoletja so goriški Slovenci občutili grožnjo v Furlanih, in seveda obratno. Prav tako sodi v politiko negacija vezi med narečjem in manjšinskim jezikom. Tudi zaščita enega narečja na škodo drugega ali pa neka splošna zaščita, ki ne upošteva jezikoslovja, umetnosti in zgodovine, se lahko spremeni v pogreb narečij, v ustvarjanje nasprotij in v skrite nacionalistične napade proti jezikovnim in narodnim manjšinam (proti Slovencem ali z drugačnimi sredstvi proti Furlanom). Resnična zaščita narečij je tista, ki jo pristno ustvarjajo književniki, jezikoslovci, zgodovinarji, ustvarjalne krajevne skupnosti in društva, skratka, ljudje, ki z vso iskrenostjo nočejo izgubiti glasu teritorija, izročila prednikov, spomina in zgodovine, a so istočasno uprti v sedanjost in odprti do vseh izrazov, ki so del prostora, v katerem živimo. Kdor resnično želi podpreti narečja, bo uveljavil te resnične in iskrene napore ter pustil volilno ali nacionalistično propagando pred vrati. Pulfero, all’asta l’ex scuola di Mersino Il Comune di Pulfero ha diffuso un avviso di procedura aperta (asta pubblica) avente per oggetto la vendita di un edificio ex scolastico di proprietà comunale, sito in località Mersino. La procedura fa seguito ad una deliberazione del consiglio comunale di Pulfero dello scorso 27 febbraio con la quale è stato approvato il Piano triennale delle alienazioni per la vendita dell’immobile comunale sito in località Mersino, già destinato a sede scolastica. L’edificio è un immobile in muratura. L’importo a base d’asta e di 56 mila euro, la destinazione urbanistica è compatibile con la residenza, secondo le norme edilizie previste dal vigente Piano Regolatore. La scadenza per la presentazione delle offerte è il 31 ottobre 2008, alle 12. Il bando integrale potrà essere visionato presso l’Ufficio tecnico Comunale o sul sito del Comune di Pulfero www.comune.pulfero.ud.it. Raccolta differenziata straordinaria a Cividale L’amministrazione comunale di Cividale informa che, a seguito della chiusura temporanea delle eco-piazzole comunali, nelle giornate di sabato 11 ottobre e sabato 25 ottobre verrà effettuato dalle ore 9.00 alle ore 12.00, presso il parcheggio ubicato in via dello Sport (zona antistante il Palazzetto dello Sport), un servizio straordinario di raccolta differenziata dei rifiuti destinato ai soli residenti nel territorio comunale. Sarà possibile conferire nei cassoni scarrabili: rifiuti ingombranti (materassi, divani, giocattoli, contenitori voluminosi in plastica da arredi domestici...); verde (ramaglie, residui di sfalcio e potature); legno (mobilio); materiale ferroso (compreso il barattolame). Non sarà possibile conferire rifiuti da apparecchiature elettriche ed elettroniche (RAEE) quali frigoriferi, lavatrici, televisori, poiché si tratta di rifiuti sottoposti a diversa gestione. Fu presidente della Corte Costituzionale e ministro Addio a Leopoldo Elia, sostenne la legge di tutela r Contributi riscaldamento, la scadenza è il 31 ottobre Si comunica che il 31 ottobre 2008 scadranno i termini per la presentazione alla Comunità montana Torre Nati-sone Collio della domanda di contributo per l'abbattimento dei costi di riscaldamento domestico relativi all'anno 2006. I possibili beneficiari sono i nuclei familiari che nell'anno 2006 sono stati residenti per almeno sei mesi nelle zone climatiche denominate “F”. I nuclei familiari con reddito imponibile non superiore a euro 10.000 potranno beneficiare di un contributo di euro 310,00; quelli con reddito imponibile non superiore a euro 20.000 invece potranno percepire un contributo pari a euro 210,00. La domanda deve essere presentata in bollo, corredata da una fotocopia di un documento di identità e dalla dichiarazione dei redditi relativa all'anno 2006. Gli uffici del Patronato Inac in via Manzoni 31 a Cividale del Friuli sono a disposizione dal martedì al sabato dalle 8.00 alle 12.00 per la compilazione e presentazione delle domande. 1 E’ deceduto nei giorni scorsi a Roma, all’età di 83 anni, il presidente emerito della Corte Costituzionale, Leopoldo Elia. Era stato, tra le altre cose, ministro degli Esteri e ministro per le Riforme elettorali e istituzionali nel Governo Ciampi degli anni 1993 e 1994. Professore ordinario di Diritto costituzionale all’Università di Roma, Elia è stato autore di numerose monografie e saggi. Il presidente della Repubblica Napolitano lo ha definito “un padre del costituzionalismo italiano”. Le valli del Natisone lo ricordano soprattutto per il suo forte e generoso impegno per l’approvazione della legge di tutela per la minoranza slovena in Italia. Qualche settimana dopo il sì definitivo del Parlamento italiano, nel marzo del 2001, Elia aveva partecipato, allora parlamentare dell’Ulivo e capogrupp del Ppi in Senato, ad un incontro organizzato a S. Pietro al Natisone dalle organizzazioni slovene Skgz ed Sso e dal gruppo dei Popolari della Comunità montana. Dopo aver delineato il difficile iter attraverso il quale si era arri- vati all’approvazione (“le difficoltà sono state superate perché si è inteso valorizzare sia la lingua italiana che le altre lingue: un Paese maturo deve avere la forza e la capacità di mandare avanti più binari”, aveva detto tra l’altro) e le possibilità offerte dalla norma, Elia aveva ricordato che in essa non vi è presente “alcun fattore di imposizione”. Una “lezione”, come era stata definita da molti, nella quale non erano mancati i riferimenti alla necessità di una pronta attuazione della legge, con l’auspicio, poi avveratosi solo in parte, che “anche il centro-destra si convinca che le norme hanno un valore per tutto il Paese, anche per poter così migliorare i nostri rapporti con l’Est europeo.” L’ANPI informa In questi giorni sta uscendo nelle sale cinematografiche il film “Miracolo a Sant’Anna” del regista Spike Lee. La storia è tratta da un libro di James McBride e racconta di alcuni soldati neri della divisione Buffalo che nell’estate del 1944 hanno combattuto contro i tedeschi sulla linea gotica. Il film parla anche della resistenza partigiana e narra del tragico eccidio che militari tedeschi hanno compiuto nel comune di Sant’Anna di Stazzema, massacrando 560 civili, in prevalenza vecchi, donne e bambini. Questa vicenda si inserisce a grandi lettere nella storia della occupazione nazista dellTtalia centro nord e fa parte del tributo di sangue che la popolazione civile e i partigiani hanno conferito alla liberazione d’Italia. Il giorno 28 febbraio 1970 al Comune di Stazze-ma è stata attribuita la medaglia d’oro al valor militare. Non è compito dell’AN-PI formulare giudizi sul film, sul suo valore storico e cinematografico: la storia è liberamente tratta da un libro che somma dati storici all’opera della fantasia dell’autore. In questo particolare momento politico, l’ANPI Nazionale rileva tuttavia l’importanza della ricostruzione di un periodo così drammatico della storia d’Italia a cui viene dato rilievo e conoscenza nazionale e internazionale. Il dato storico accertato, anche da sentenze del Tribunale Militare, è che il massacro di Sant’Anna di Stazzema fu esclusivamente dovuto a precise condotte e responsabilità dell’occupante nazista e di ciò ne viene dato atto nei titoli del film. La memoria delle persone e degù eventi che hanno consentito allTtaha di divenire un paese democratico è patrimonio di tutti gli italiani: ogni contributo al perpetuarsi del ricordo è utile e necessario. Aktualno------------------------------------ Appuntamento con le castagne e numerose iniziative Da domenica a Tribil il ritorno del “Bumjak” Četrtek, 9. oktobra 2008 Quattro incontri per scoprire i segreti della “Zlata riepa” Prende il via domenica 12 ottobre l'atteso appuntamento con le castagne delle Valli del Natisone a Tribil superiore di Stregna. Come di consueto all'offerta gastronomica si unisce un ricco programma culturale e ricreativo, fatto di concerti e passeggiate nei boschi colorati d’autunno. Alle ore 10, nella frazione di Oblizza, prima parte dei concerti Promenade: si esibiranno Sara Rigo al pianoforte e Daisy Togni al flauto. Dopo la passeggiata guidata fino a Tribil superiore organizzata in collaborazione con Legambiente (circa un’ora di cammino) avrà luogo nella chiesa parrocchiale la seconda parte del concerto. Alle ore 13, presso la sede del Centro "Finestra sul mondo slavo", apertura della mostra di pittura dell'artista Ida Kocjančič, mentre alle 14 si esibirà per la prima volta in provincia di Udine la spettacolare balkan brass band “Dej še 'n litro”, complesso di 12-16 ottoni con un repertorio che spazia dal folk sloveno e balcanico al jazz. Alle ore 15 un altro appuntamento con la musica classica offerto dall'esibizione del coro femminile Vini-ka del Collio sloveno. Nel corso di tutta la giornata funzioneranno fornitissimi chioschi con piatti tipici e soprattutto caldarroste della varietà purčinac (impareggiabile per dolcezza e bontà) e ribolla, mentre le vie del paese saranno animate dalla mostra-mercato dell’artigianato artistico e dal mercato contadino, che consentirà di acquistare diretta-mente dai produttori castagne, mele, miele, patate, rape ed altri prodotti agricoli delle Valli del Natisone. Ulteriori informazioni, approfondimenti e aggiornamenti sul programma e sulle iniziative collaterali al sito www.burnjak.eu Con il Burnjak di Tribil superiore ritornano gli appuntamenti con le serate "I sapori della Terra di castagne", che nella scorsa edizione presero il via nei locali del comune di Stregna raccogliendo l'esperienza del progetto Inter-reg "Due Mondi-Dva Sveta". L'edizione 2008, oltre a svolgersi alla Trattoria "Sale & Pepe" di Stregna e all'Agriturismo "La casa delle rondini" di Dughe, si apre anche alla partecipazione del Rifugio Soiarie e della Trattoria da Walter di Altana, e vedrà come ingrediente protagonista la "Zlata Riepa": nei quattro incontri in programma verranno infatti presentate le caratteristiche nutrizionali della rapa nelle sue diverse varietà, oltre ad essere svelati i segreti per conservarla ed impiegarla in cucina. A conclusione dell'incontro tutti gli intervenuti potranno apprezzare le pietanze preparate dai ristoratori in cui le rape verranno abbinate ad altri ingredienti tipicamente autunnali. Presso i locali aderenti sarà inoltre possibile acquistare diversi prodotti di stagione messi a disposizione di aziende agricole delle Valli del Natisone. Le serate "Zlata Riepa'' si svolgeranno secondo il seguente calendario: giovedì 16 ottobre Trattoria "Sale&Pepe" (Stregna), telefono 0432 724118 - 0432 724081 e-mail: alsaleepepe@li-bero.it giovedì 23 ottobre Agriturismo "La casa delle rondini" (Dughe -Stregna), tel. 0432 724177 - 0432 724200 e-mail : dugarodidu-ghe@libero.it venerdì 24 ottobre Rifugio Soiarie (Soiarie - Drenchia), tel. 334 1203924 sabato 25 ottobre Trattoria da Walter (Altana - San Leonardo), tel. 0432 723321 Le serate hanno inizio alle ore 19.00. Info e prenotazioni contattando i locali. Sklad Sardoč za beneške učence Upravni odbor Sklada “D. Sardoč” - Onlus razpisuje natečaj za dodelitev: pet štipendij v znesku osemsto evrov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. hk morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra 2008. Vse potrebne informacije lahko dobite pri naslednjih članih odbora: Boris Peric (0481 32545), Zdravko Cu-strin (0432 707408) in Marzia Škerk (335 6553150). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 15. oktobra v zaprti ovojnici na sledeči naslov: Sklad - Fondazione D. Sardoč, c/o studio legale - odvetniška pisarna Sanzin, ulica Diaz št. 11 - 34170 Gorica. Luigia Negro: »V Reziji se zelo malo ve o rezijanščim in slovenščini, saj je to bila še pred kratkim tabu tema« Rezijansko kulturno društvo Rozajanski dum, ki letos slavi 25-letnico delovanja, so ustanovili novembra 1983. Prvi predsednik je bil Aldo Madotto, ostali ustanovni člani pa Luigi Paletti, Silvana Paletti, Renato Quaglia, Vittorio Di Lenardo, Giuseppe Beltrame in Dino Valente. Od leta 1991 je predsednica Rozajanskega duma Luigia Negro, ki je ob koncu proslav ob 25-letnici delovanja svojega društva z veseljem pristala na kratek pogovor z nami. S čim se pravzaprav ukvarja vaše društvo? »Glavni cilj društva je že od ustanovitve predvsem ohranitev in razvoj režij anščine. Za ohranitev navad in običajev, glasbe, plesa in podobno že skrbijo drugi, na primer Folklorna skupina Rezija ali Moški pevski zbor Monte Canin.« Koliko je članov in odbornikov? »Približno šestdeset, polovica pa jih ne živi v Reziji. Odbornikov pa je enajst. Prav zato, ker nas je malo in ker so finančna sredstva omejena, se vsako leto omejimo le na nekaj pobud. Letos smo bili na primer zelo zaposleni z izdajo knjige Tri doline - tri kulture in s pripravljanjem proslave ob 25-letnici delovanja.« Katere pa so sicer vaše glavne dejavnosti? »Vsako leto izdajamo Rezijanski koledar ”Naš Kolindrin”, izdali smo nekaj publikacij, od leta 2005 imamo tudi svoj časopis, to je Naš glas, ki izhaja vsakih šest mesecev. Vse, kar pišemo in tiskamo, je vedno dvojezično, vključno s plakati in vabili, ki jih pripravljamo, ko organiziramo kako razstavo, srečanje in podobno. Želimo namreč, da bi se naše narečje ohranilo tudi v pisni obliki. Zato smo imeli med leti 2000 in 2006 tudi tečaje pisanja in slovnice za odrasle, ki sta jih vodila najprej profesor Matej Šekli (raziskovalec na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, Katedra za primerjalno slovansko jezikoslovje, poučuje pa tudi na Tržaški univerzi, op.ur.), kasneje pa domačinka Angela Di Lenardo, kije študirala v Vidmu.« Zakaj ne organizirate tečajev pisne oblike rezi-janščine tudi za otroke? »Otroci so cel dan v šoli, tako da smo v vseh teh letih sodelovali z osvnovnimi in nižjimi srednjimi šolami in skrbeli za to, da so imeli naši otroci tudi pouk režij anščine in so se tako naučili našega narečja in boljše spoznali tudi rezijansko kulturo. Do leta 2001 smo se morali za nekaj učnih ur režij anščine dogovarjati z ravnatelji posameznih šol, od leta 2001 dalje pa pouk režij anščine predvideva tudi zaščitni zakon. Prvič so se na pobudo našega prvega predsednika Madotta otroci učili režij anščine v šoli že leta 1985, med leti 1991 in 2007 pa smo redno sodelovali s šolami. Lani so na žalost organizacijo pouka rezi-janščine zaupali drugim, otroci pa se zdaj režij anščine ne učijo več pisati.« Omenili ste časopis Naš glas. Kdo ga piše in komu je namenjen? »Časopis tiskamo v približno 1100 izvodih. Delimo ga vsem rezijanskim družinam, polovico izvodov pa tudi družinam izven Rezije. Članke pišemo predvsem člani društva, sodelujejo pa tudi nekateri študentje, saj rade volje sprejemamo tudi prispevke drugih, glavno je le to, da članki obravnavajo naš jezik in kulturo.« Zakaj ste se odločili, da boste pisali časopis? »V Reziji se na splošno ze- lo malo ve o režij anščini in slovenščini. Še pred kratkim je bila to neke vrste tabu tema. Poleg tega se zelo malo mladih Rezijanov odloča za študij slovenščine na univerzi. Na Videmskem imamo tednik Novi Matajur in pet-najstdnevnik Dom, ki sta čudovita časopisa, ne vem pa, koliko rezijanskih družin ju prebira. Mi skušamo z Našim glasom zapolniti to vrzel, zato da bi čim več ljudi zvedelo, da smo Rezijani del slovenske manjšine. Prav zato imamo v časopisu vsakič tudi prispevek o kakem strokovnjaku, jezikoslovcu. V zadnji številki smo na primer objavili intervju z Milkom Matičetovim.« Prav Matičetove Zverinice iz Rezije so v Sloveniji zelo znane, pri vas pa knjige v glavnem ne poznajo. Kako to? »Res se zdi čudno, da so drugod Zverinice iz Rezije znane, pri nas pa ne. Pravljice, ki so zbrane v knjigi, pri nas seveda vsi poznajo, knjige pa ne. Eden izmed razlogov je nedvomno ta, daje le nekaj pravljic napisanih v režij anščini, medtem ko so ostale v slovenščini, tako da jih Rezijani ne bi razumeli. Sama sem pa sicer že večkrat prosila, da bi Matičetovo knjigo ponatisnili, a doslej brez uspeha. Imamo pa v občinski knjižnici in v knjižnici na sedežu ZSKD tudi druge knjige rezijanskih avtorjev, vendar jih na žalost prebira zelo malo ljudi. Prav zato je za ohranitev rezi- j anščine toliko bolj pomembna šola, v tem pogledu pa smo, kot sem že omenila, v zadnjem letu naredili velik korak nazaj.« Koliko stikov pa imate s Slovenci iz Slovenije in knjižno slovenščino? Na posvetu smo slišali, da je Rezijo po zaslugi projekta "Spoznati Rezijo” obiskalo ogromno turistov iz matice. »Turistov je bilo res veliko, osebnih stikov pa je malo, saj se dolina Rezije odpira proti Furlaniji, med nami in Slovenijo pa so hribi. Sicer pa skušamo vsako leto organizirati tečaj knjižne slovenščine. Ponavadi je tečajnikov približno pet, kar je za nas zelo dosti. Letos so nas na primer gostilničarji sami prosili za tečaj slovenščine.« V zvezi z režij anščino in njeno povezavo s slovenščino pa seje na Deželi spet razvnela polemika. Kako vi gledate na to? »Zdi se mi, da politikov ne zanima, kaj pravijo o tem jezikoslovci. Sama sem govorila o tem z marsikaterim deželnim svetnikom. Za njih je glavna politika, kultura pa jim je španska vas. Obstaja pa tudi določena bojazen, da bi Slovenci iz Trsta in Gorice vse poslovenili. Tudi sama sem za nekatere "preveč slovenska”, tako da so prepričani, da bom Rezijanom s svojimi pobudami le škodila.« (T.G.) Četrtek, 9. oktobra 2008 6 ...pa Pariz nie samuo tour Eiffel! Vsaki krat, ki grem po sviete, an odkriem pametne stvari, ki pomagajo ljudem tistega kraja lieuš živiet mislim, zaki jih na posnamemo tudi v Italiji. Tuole sem po-študierala an telo polietje, kar smo bli v Parizu... Je bluo v pandiejak 25. vošta, kar na 47 iz Nediških dolin smo se s ko-riero pejal iz Spietra pruot Franciji. Parvo smo se ustav-li v Strasburgu an odkril, de je pru luštno miesto. Podo-ban je tistim, ki so v Avstriji al pa v Trentinu. Kajšan je pogruntu: “Je takuo lepuo an vse na mest, zak tle hodejo politiki iz ciele Evrope!”. Strasburg je glavno miesto kupe z Bruxelles an Lussemburgo Evropskega parlamente, an tle ima svoj sedež Evropski svet (Consiglio d'Europa). Le tisti dan smo šli v Metz an v Reims, kjer smo tudi prespal. Drugi dan smo se spre-luhtal po telim mieste, ki je poznano za njega katedralo, kjer so se kronal vsi francuo-ski kraji an za champagne. Paršli smo v Pariz okuole da-najste. Po kosile smo že bli okuole po mieste z našo pridno guido. Zvičer smo se var-nil v liep hotel, ki nie biu zlo deleč od centra. Blizu je biu tudi metro takuo smo se zauagal se z njim pejat po Parizu za odkrit, kajšno je telo miesto zvičer an... ponoč. Vsi dnevi so bli pru lepi: sonce, liepa kompanija, pridna guida an šoferi (autist), ki so nas uozil okuole. Ristorant so bli kiek posebnega an vič ku kajšan se je bau, de bomo muorli doluožt kiek na kar smo bli že plačjal, takuo so bli “di lusso”! Pariz smo ga spoznal z guido, pa tudi sami saj v petak an saboto popudan smo bli fraj an vsak je šu, kamar je želeu. Zvičer smo se vsi kupe ušafal pri znanih butigah La Fayette, kjer vič ku kajšan je šu na shopping! Kar greš v Pariz na moreš iti mimo brez iti gledat Louvre, Tour Eiffel čez dan an ponoč (vsiem ostane v pamet tour Eiffel ponoč z njega tau-žinte an taužinte lučic, ki se paržigajo an ugasnjavajo...), I ragazzini brindano al loro arrivo a Parigi. Una bella opportunità per scoprire assieme ai genitori una delle capitali europee, imparare, anche divertendosi, tante cose nuove (anche come muoversi in metrò!). E non si sono annoiati neppure nei musei! Montmartre z njega posebno cierku Sacre Coeur, place Vendome, kjer so znani hotel Ritz, zlatarne, boutiques... Champs Elysee, rue de Rivoli, an druge ulice (vie), kamar te bogati bogati hodejo ku-pavat, pa obedan na die nič, če kajšan gre samuo gledat an na kupe nič. An potle Con-ciergerje, mostuovi na Senni, Ile de la cite, Notre dame, Follies Berger, Moulin rou-ge... Odkril smo posebne stvari, ku njih čudovite galerije, ki so krajšince med adno ulico an drugo. Vidli smo, kakuo čedejo po mieste: so tombini m — Ì3SM odkod pride uoda iz rieke Senna an takuo operejo cie-sta. Paršparajo na uodi an le grede imajo miesto čedno! Druga stvar, ki nas je presenetila je, de vserode, kjer so velike korita, imajo kandreje an vsi jih lahko nucajo za se odpočit, za prebierat, za lovit sonce... vserode, kjer je kajšan vart (parco), an jih je za-ries puno, ljudje hodejo lahko po njih, otroc se lahko lovijo, judje se ulegnejo na tla, runajo pik-nik (na koncu puste vse čedno), an so nam par- L’architettura caratteristica di Strasburgo (sopra). Qui a fianco una delle tante splendide gallerie che collegano una via all’altra a Parigi. Passeggiando per questa città abbiamo scoperto che pur essendo una metropoli è a misura d’uomo: ci si può sedere o stendere sui prati verdi dei parchi, attorno alle fontane ci sono sedie e sdraio per riposare, prendere il sole, leggere, i mezzi pubbici collegano molto bene i vari punti del centro con la periferìa... m % šle na pamet naše table, kjer je napisano: vietato calpestare le aiuole, vietato portare i cani, vietato sostare.... Blizu rieke Senne so Booki-nist: bankarele, kjer ušafaš stare diske, bukva, gjornale, kuadre... Na Senni pa “bateau mouche” (posebne barke), pu-ne turistu. An dan smo šli tudi v grad Versailles. Vidli smo tudi to novo Pariz, kjer so posebni hrami, gratačeli, nebotičniki. Študieral smo na na tiste, ki so jih progetal an na tiste, ki so jih zazidal! Vsi so j al, de smo bli ku v veliki družini an ku v družini smo praznoval oblieticno poroke od Danile an Tiziana. An zvičer, če niesmo šli z metro al s koriero v miesto, smo se ustavli v hotelu za poklepetat, se posmejat, se pome-nat.... Skoda je bluo v nediejo 31. zjutra se diet na pot za se var-nit damu... Za de nam bo nomalo buj sladkuo, smo se ustavli v Verdun, kije znano miesto za konfete... mmmh, zaries dobri! Verdun je tudi poznano, kot miesto, ki puno III IH III skarbi za de mier an spoštovanje miez ljudmi bo napri ži-vielo, saj tudi tle so pretarpiel grozote parve svetovne uoj-ske. Po kosile spet v koriero, te-lekrat za se parpejat davje v Spietar, kjer popunoči smo se pozdravili an ze študieral, kam puodemo drugi krat. La collina di Montmartre con la chiesa del Sacro Cuore (sopra). Foto ricordo sotto l’Arco del Trionfo dopo aver risalito gli Champs Elysees. Qui a fianco un click sulla Parigi moderna — Aktualno--------------------- Na Kolovratu ponovili tudi letos zgodovinsko prireditev Bo na Solarjeh nastal turistični info-point? Četrtek, 9. oktobra 2008 V nedeljo, 5. oktobra, so se na Kolovratu, v bližini planinskega doma na Solarjeh, na pobudo združenja Pro loco Nediške doline kot vsako leto (od leta 2004 dalje) spomnili tragičnih dogodkov iz leta 1917, ko je tu divjala prva svetovna vojna. Nemci so takrat med znamenito bitko pri Kobaridu, ki je bila že dvanajsta na takoimenovani soški fronti, zasedli Kolovrat in Matajur in zadali italijanskim vojakom zelo hud poraz. Protagonisti letošnje prireditve so bili člani specializirane skupine iz Foljana in Redipulje, ki so prikazali življenje vojakov italijanske in avstroogrske vojske ter medicinskih sester v zaledju fronte. Popoldne je z nekaj vojaškimi pesmimi prireditev popestril pevski zbor Sv. Publiko sta pred začetkom prireditve pozdravila predsednik združenja Pro loco Nediške doline Antonio De Toni in odbornik Videmske pokrajine Daniele Macorig Ignacija iz Gorice. Na gorskem hrbtu vzdolž italijansko-slovenske meje v bližini Dreke se je kljub oblakom in dežju zbralo približno 400 ljudi, ki so z zanimanjem sledili zgodovinski ponazoritvi, večina pa se je tudi udeležila dveurnega vodenega ogleda jarkov iz velike vojne ter muzeja na prostem Za Gradom, za katere skrbi ustanova Fundacija Poti miru v Posočju iz Kobarida. Prisotne sta pred začetkom pozdravila predsednik združenja Pro loco Nediške doline Antonio De Toni in odbornik za delo, izobraževanje in kmetijstvo Videmske pokrajine Daniele Macorig, ki sta poudarila, da se je treba krvavih dogodkov iz prve svetovne vojne spominjati, da se ne bi več ponovili. Organizatorji nedeljske zgodovinske ponazoritve na Kolovratu in Pokrajina Videm že vrsto let uspešno sodelujejo, kot je povedal sam De Toni. Predsednik združenja Pro Loco Nediške doline je kot dokaz navedel pripravo zemljevida »Poti Benečije« in vodnika »Poti miru po sledeh prve svetovne vojne med Nadižo in Sočo«, ki so ga izdali v slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini. Pokrajinski odbornik Macorig pa je omenil padec meje med Slovenijo in Italijo, ki bo gotovo omogočil še dodaten turisti- čni razvoj območja ob meji. S tem v zvezi je Macorig omenil tudi bivšo kasarno finančne straže na Solarjeh, ki jo nameravajo zaupati organizacijam, ki skrbijo za turistično ovrednotenje tega območja. V bivši kasarni finančne straže bodo zdaj verjetno ustanovili turistično-informativno točko. (T. G.) Med letošnjo zgodovinsko ponazoritvijo so se spomnili tudi medicinskih sester, ki so med vojno skrbele za ranjene vojake. Letos mineva 100 let od ustanovitve prostovoljne skupine medicinskih sester Rdečega križa Na Kolovratu se je prejšnjo nedeljo zbralo približno 400 ljudi, veliko pa je bilo tudi zanimanje za vodene obiske (prijave so zbirali člani združenja Pro loco Nediške doline) strelskih jarkov ter muzeja na prostem Člani specializirane skupine iz Foljana in Redipulje so nosili uniforme italijanskih regimentov iz Pinerola in Vidma (levo) ter avstroogrskega regimenta iz Trsta (desno), v katerem so bili tudi vojaki italijanskega in slovenskega izvora 8 novi matajur________________________________________________ A 1 4- 1 Četrtek, 9. oktobra 2008 / 1 L> Lt Li L f L \_/ V Špetru srečanje z Borisom Pahorjem s prre strani “Nismo imeli črne kože, smo pa imeli črni jezik” je dejal Pahor, ki je glede današnjih primerov rasizma v Italiji izrazil upanje, da se ne bi pojav še širil in vsekakor vabil k budnosti. Preveč milijonov ljudi je v prejšnjem stoletju umrlo v Evropi za- radi totalitarizmov. Pričevanje 95-letnega slovenska pisatelja je bilo pretresljivo. Vzbujalo je vrsto vprašanj, a seje nadaljevalo iz enega jezika v drug kot neustavljiva reka, kot da bi ga silila notranja potreba da spregovori italijanskim so-deželanom o usodi Sloven- cev pred fašizmom, med in po njem. “S sedanjim uspehom romana Nekropole in njegovega avtorja Borisa Pahorja se je odprla - njemu, in obenem celotni slovenski skupnosti - nova pot”, je dejal Michele Obit na ponedeljkovem srečanju, “bralec pa ima možnost, da iz novih vidikov odkriva najbolj temne strani italijanske in evropske zgodovine, ki so prav v teh časih doživele poizkuse revizionizma in celo zanikanj a.Usoda Slovencev v teh dogodkih, pa je bila mnogim nepoznana”. V svojem izvajanju se je tržaški pisatelj dotaknil večkrat problematike “dežele Ivana Trinka”, izpostavil je kot rečeno dolgo italijansko nacionalistično tradicijo a se hkrati zavzel tudi za ohranjanje slovenskega dialekta, “od katerega se logično in lahko človek povzpne do knjižnega jezika”, pozdravil je kot pozitivno tudi sodelovanje med Slovenci in Furlani ter medmanjšinsko solidarnost. Lep večer s pisateljem Pahorjem v Špetru sta uvedla Angela Tomasetig, predsednica društva beneških upokojencev Srebrna kaplja in Michele Obit predsednik kulturnega društva Ivan Trinko, ki sta srečanje priredili v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Slovenskemu pistalju in številnemu občinstvu pa je s pesmijo izrekel dobrodošlico moški pevski zbor Matajur. Nov spletni časopis od 1. oktobra bogati slovenski medijski prostor v FJK Slomedia, portal za Slovence in sosednjih deželah A Udine festa per i 30 anni dell’Università v Italiji Od 1. okotbra se je slovenski informacijski prostor v deželi Furlaniji Julijski krajini obogatil z novim, svežim in živahnim glasom. Na spletu se je namreč poj avil spletni časopis Slomedia, ki se že v nazivu predstavlja kot Portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah. In to v resnici tudi je, saj pokriva ves prostor ob meji, kjer živimo Slovenci v Italiji in širši slovenski prostor. Slomedia.it je spletni časopis, registriran na sodišču v Trstu, njegov odgovorni urednik pa je Darko Bradassi, ki ga poznamo tudi v naših dolinah kot dobrega slovenskega vremenoslovca. “Projekt je star”, nam je povedal Bradassi, “sedaj smo ga začeli uresničevati. Zelja je, da bi naš portal postal sredstvo za vse, ki ži- vimo v Italiji, hkrati informacijsko in združevalno sredstvo, da bi lahko bili vedno v stiku. Zamislili smo si ga kot odprt prostor”, nadaljuje, “kjer se tudi društva in ustanove oglašajo ter obveščajo o svojih pobudah in dejavnosti”. Prednost spletnega časopisa je v tem, da se ga lahko sproti in vseskozi bogati, ob slikovnem materialu in napisanih člankih pa nam daje možnost, da tudi poslušamo protagoniste dogodkov. Tako smo v zadnjih dneh, če se omejimo le na Vidensko pokrajino, lahko spoznali realnost Rezije iz ust Luigie Negro, Festa delle castagne sabato 11 e domenica 12 ottobre anche a Lusevera (Bardo) su iniziativa della Sezione ex emigranti delle Valli del Torre. Particolarmente ricco il programma di domenica che si svolgerà all’insegna del folclore e dei prodotti tipici locali. Alle 9.30 si aprirà la mostra mercato dei prodotti agricoli tipici di montagna, prodotti dell’agricoltura biologica e dell’artigianato. Organizzata dal Parco naturale delle Prealpi Giulie in col- ki jo je Bradassi intervjuval od 25.letnici društva Roza-janski dum, spletna stran objavlja pogovor s slovenskim pisateljem Borisom Pahorjem ob njegovem nedavnem srečanju v Špetru ter intervju z Mihom Korenom z nadiške Gorske skupnosti o Burnjaku, ki se začne v nedeljo 12. okotbra v Srednjem. Kvaliteta portala Slomedia je novinarski pristop, ažurnost in celovit pogled na slovensko manjšinsko realnost v FJK, kjer imata Benečija in Rezija vidno mesto podobno kot druge stvarnosti, kar predstavlja prej izjemo kot pravilo v manjšinskem medijskem prostoru. Portal je še v delu, je poudaril Bradassi, “ker želimo, da bo še bolj živ in interaktiven”. Vsekakor, začetek je dober in kaže na veliko zagnanost in navdušenje ustvarjalcev spletnega časopisa in v prvi vrsti njegovega odgovornega u-rednika. laborazione con 1’ammini-strazione comunale, la sezione ex emigranti e 1’Unio-ne emigranti sloveni del Fvg - Slovenci po svetu, 1’inizia-tiva è giunta quest’anno alla sua decima edizione. Alle 12.30 è previsto il pranzo paesano allietato da buona musiche, castagne e ribolla. Alle ore 15 ci sarà una rassegna internazionale di fisarmonicisti dell’area Al-pe-Adria. Per sabato è invece prevista una serata danzante con Music man. L’Università di Udine festeggerà il suo trentennale giovedì 30 ottobre alle 11 nell’aula magna di piazzale Kolbe 4, in via Chiusaforte a Udine. La cerimonia, introdotta dalla Friuli Sinfoniet-ta - Orchestra d’archi del Conservatorio di Udine diretta dal mastro Walter The-mel, si aprirà con l’intervento del rettore Cristiana Compagno che darà il via al conferimento della laurea honoris causa in Scienze della formazione primaria a sua Eccellenza monsignor Alfredo Battisti. Introdurrà il preside della facoltà di Scienze della formazione, Franco Fabbro. Il professor Silvio Brusafer-ro, della facoltà di Scienze della formazione, terrà la laudario. La parola passerà quindi a monsignor Alfredo Battisti per la lectio. Seguirà il momento simbolico di omaggio, da parte del rettore Compagno all’attuale presidente del Comitato per l’Università friulana, Marino Tremonti, attraverso il dono del volume “Università degli Studi di Udine 1978-2008: trent’anni per il Friuli”, realizzato per il trentennale dell’Ateneo. La mattinata si chiuderà con l’esibizione del Grop Co-ràl Gjviano diretto dal maestro Massimo Persie. Inoltre, da metà ottobre nelle principali sedi universitarie di Udine, Gorizia e Pordenone, su ogni palazzo dell’Ateneo verranno esposti stendardi per annunciare il compimento dei trent’anni dell’Università. Un modo semplice, ma significativo per rendere visibile a tutta la comunità una realtà che è nata e cresciuta da e con il suo territorio. La cerimonia del 30 ottobre sarà trasmessa in diret- Mons. Alfredo Battisti ta dalla Web radio dell’università (Wru). Sarà possibile ascoltare la diretta collegandosi all’indirizzo Internet http : //webradio.uniud.it Sistory o zgodovini 1. oktobra so v Ljubljani, na Inštitutu za novejšo zgodovino, predstavili novi spletni portal Sistory - Zgodovina Slovenije, cilj katerega je omogočiti lažjo in širšo dostopnost javnosti do zgodovinskih raziskav, dokumentov, analiz in drugega tovrstnega gradiva. Portal, ki tudi objavlja imenski seznam žrtev druge svetovne vojne na slovenskih tleh, je zasnovan v razvojni perspektivi, kar pomeni, da ga bodo uporabniki lahko interaktivno vsebinsko razširjali in oplemenitili. V prvi vrsti bo spletni portal (www.sistory.si) koristil preučevalcem slovenske zgodovine, učiteljem, profesorjem in študirajoči mladini nasploh Turistično društvo KOLOVRAT Lig prireja tradicionalni PRAZNIK KOSTANJA V LIGU v nedeljo, 12. oktobra 2008, ob 13.30. uri Otvoritev praznika Kulturno-zabavni program Nastop Pihalne godbe Vrhpolje, Vipava Glasbeni nastop učencev OŠ Kanal Nastop domačinov in domačink Twirling skupina Deskle Igra Čudna bolezen (Dramski odsek prosvetno društvo Standrež) KMEČKA TOMBOLA 1.tombola: TELE 2.tombola: PRAŠIČ in DODATNE NAGRADE Program povezuje JASNA KULJAJ Ples z ansamblom PTUJSKIH 5 Bogata ponudba kostanja, marijaceljskih kolačev, kostanjevega peciva in spominkov. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. VSTOP PROST! Festa delle castagne e mostra mercato v Sport Ottimo debutto per Ermen / Chiuch - Specogna / Sartori primi di classe Al rally di Majano si brinda con le coppe! I nostri rallyisti vanno alla grande! Questa volta le buone notizie arrivano dal 1. rally di Majano di sabato 20 settembre. Alla partenza cinque nostri equipaggi: Matteo Specogna di Pulfero e Fulvio Sartori di San Pietro al Natisone, Alessandro Beltramini di Zi-racco navigato da Franco Co-dromaz che è originario di Oborza, Andrea Garlatti di Majano navigato da Maria-giulia Pagon di Savogna, Morris Grudina di Mernico navigato da Mattia Turco ed infine Matteo Ermen di Sanguar-zo navigato da Andrea Chiuch di Crostù (San Leonardo). Questo giovane equipaggio, che corre per la scuderia “Forum Juhi historic”, era al suo debutto assoluto in un rally, ma si è classificato secon- 53 do di classe FN1 a bordo di una Peugeot 205 rahy. Il distacco di Ermen e Chiuch dal primo è stato di soli 17 secondi, e questo nonostante la loro gara sia stata segnata fin dahe prime battute da alcuni problemi al cambio, problemi che li hanno rallentati notevolmente. Bravi davvero! Matteo Specogna e Fulvio Sartori invece si sono classificati 30. assoluti, primi di classe K0 e primi di gruppo kit. Da segnalare il loro 23. tempo assoluto registrato sulla terza prova speciale dove si sono permessi il lusso di mettersi alle spahe diversi “macchinoni” essendo la loro seicento spor-ting abarth la macchina più piccola del lotto! Matteo e Fulvio, che corrono per la scuderia “Red-White” di Cividale, A sinistra Andrea Chiuch e Matteo Ermen in un attimo di pausa prima di ripartire, mentre vediamo in azione Morris Grudina e Mattia Turco (qui a lato) e, sotto, Matteo Specogna e Fulvio Sartori ringraziano Vetroresina Engi-nia, Utensilea hightec tools ed i loro meccanici dell’assistenza Giuliano e Daniele. Alessandro Beltramini e Franco Codromaz su Honda Civic si piazzano al 24. posto in classifica generale e 4. di classe N/N2. Morris Grudina e Mattia Turco sfiorano il podio piazzandosi per un soffio ad un ottimo 4. posto assoluto e un 2. di classe A/A6 meritatissimo. Purtroppo l’equipaggio Garlatti - Pagon, pur se a tempo di record era riuscito a porre rimedio a problemi ah’idro-guida, neh’ultima prova speciale ha dovuto abbandonare la gara per un’uscita di strada. Questo fine settimana appuntamento alla Cividale - Ca-stelmonte! Week-end di corsa con la Cividale-Castelmonte Si corre questo fine settimana, da venerdì a domenica 12 ottobre, la 31. edizione della Cividale-Castelmonte, competizione automobilistica internazionale di velocità in salita per auto storiche e moderne organizzata dalla scuderia Red White. Almeno una sessantina le vetture storiche al via e ben oltre un centinaio quelle moderne, con tante vetture degne di nota e con piloti di alto livello con una massiccia presenza di piloti austriaci, quantificata in circa 40 unità con vetture spettacolari e competitive, ampiamente giustificata dalla validità della manifestazione per il campionato nazionale, ripreso dopo molti anni e frutto dei rapporti intercorsi direttamente con la federazione sportiva austriaca. La Cividale-Castelmonte numero 31 si preannuncia di “respiro europeo”: risulta essere la gara con più stranieri in Italia e non è poco (oltre che dall’Austria e dalla Slovenia, iscrizioni sono giunte anche dalla Germania, dalla Repubblica Slovacca e dalla Svizzera). D Gortani a Tarcetta Domenica 12 ottobre a Tarcetta di Pulfero, organizzata dal Gsa Pulfero si terrà l’ottava ed ultima prova del trofeo Gortani di corsa in montagna, 5. memorial "Silvano Domeniš”. Il programma inizierà alle 8.30 con il ritrovo della giuria e dei concorrenti. Alle 9.30 con la categoria Esordienti inizieranno le gare. Per i più piccoli ci sarà una gara promozionale alle 11. AUe 12 verrà distribuita la pastasciutta ed alle 13.15 si terranno le premiazioni. Inštitut za slovensko kulturo - Glasbena matica Zavod za slovensko izobraževanje - Beneško Gledališče Corso di karate e difesa personale inizio lunedì/ začetek ponedeljek 13.10.2008 URNIK / ORARIO: LUNEDI ' E MERCOLEDÌ' / PONEDELJEK IN SREDA 1.gruppo / skupina 16.15 -17.30 2.gruppo / skupina 17.30 -18.30 presso la scuola bilingue / NA DVOJEZIČNI ŠOLI corso per adulti / za odrasle ogni lunedì/ vsaki ponedeljek 18.45 -20.00 Corso di ballo plesni tečaj RIUNIONE INFORMATIVA E INIZIO INFORMATIVNI SESTANEK IN ZAČETEK giovedì - sreda 16.10.2008 alle /ob 16.30 presso il centro culturale sloveno di S. Pietro al Natisone v slovenskem kulturnem centru v Spetru URNIK/ORARIO: OGNI GIOVEDÌ / VSAKI ČETRTEK 16.30-18.00 corso per adulti / za odrasle (balli di gruppo, latino americano, country...) OGNI GIOVEDÌ / VSAKI ČETRTEK 18.15 -19.45 1 2 4 5 6 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 BENEŠKE KRIŽANKE NA SILABE HORIZONTAL - Naravno I - Celovec je nje glavni kraj. 3 - Ime od špie Hari. 5 - “Na..., na telin sviete smo vsi norci”, sta piela Guido an Franco na Liesah. 6 - Kolorane, pofarbane. 8 - Via... v Ljubljani. 9 - Je, kjer ni diktature. II - Pokrije vas žuot. 12 - Bin, te narbuj hudoban mož na sviete. 13 - Sta Matajur an Pod lipo. 14 - Takuo so tisti, ki imajo puno liet. 15 - Olimpijski tek, dug 42,195 km. 17 - Valeria, znana italijanska igralka. 18 - Carina, imperatriče. 20 - Luža. 21 - Je saldu tu vodi, nose gladke jajca. 22 - Nucajo cement, mauto an opeke. (Guidac) VERTIKAL - Navpično 1 - V v Sloveniji je znani muzej Parve svetovne vojne. 2 - Se... adan, ki pride na sviet. 3 - So ji naredli znano piesam: Alza la gamba... 4 - Pred hišo je tista od darvi. 6 - Milica. 7 - Teče pod Hudičevim muoste. 8 - Uzet brez bit plačan. 10 - Drievje, ki daje listje za.... Židane čarve. 11 - Je puno vode na sredi vasi. 13 - Svete bukva za musulmane. 14 - So ble prevoske za pridit do jubice moje. 15 - Se je med kosilom an vičerjo. 16 - Kamerjeri... v Kobaride. 17 - V Italiji je ta stara, v Sloveniji ta Nova. 19 - Žensko ime, žena od Abrama. 20 - Moja jubca je še... ima komaj 16 liet. WWW. a i lenologM Četrtek, 9. oktobra 2008 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Risanese Juniores Valnatisone - Torreanese Allievi Virtus Corno - Valnatisone Azzurra - Forum Julii Moimacco - Union 91 Giovanissimi Valnatisone - Azzanese Tamai - Moimacco Valnatisone - Tolmezzo Carnia 1:0 3:1 2:0 4:3 2:2 0:1 0:6 1:1 Amatori Sos Putiferio- Tratt. Pizzeria Le Valli 1-1 Pingalongalong - Poi. Valnatisone 1-2 Tuttomeccanica Trep - Savognese 1 -4 Prossimo turno 1. Categoria Union Pasiano - Valnatisone Juniores Fortissimi - Valnatisone Allievi Valnatisone - Extra Bearzi - Azzurra Poi. Lestizza - Moimacco Giovanissimi Ponziana - Valnatisone Moimacco - OI3 Pagnacco - Valnatisone Esordienti Azzurra - Valnatisone Pulcini Audace/A - Forum Julii/A Audace/B - Forum Julii/B Audace - Moimacco Amatori Mereto di Capitolo - Filpa Pulfero (13/10) Tratt. Pizzeria Le Valli - Colugna (11/10) Billerio/Magnano - Sos Putiferio (13/10) Savognese - Montegnacco (11/10) Poi. Valnatisone - Colloredo (11/10) Calcetto Paradiso dei golosi - EAP Udine (13/10) Essicatoio Dorbolò - Futsal Udine (11/10) Classifiche 1. Categoria Union Pasiano 9; Maranese, Cjarlins Muza-ne 7; Valnatisone, Aquileia, Ancona 6; Pa-lazzolo, Prata, Codroipo 4; Ricreatorio Latisana 3; Torreanese, Sesto Bagnarola, Varino 2; Risanese, Paviese, Aurora Buonac-quisto 1. V Sport Juniores Valnatisone, Varmo, Forum Julii, Sedeglia-no 3; Tre Stelle, OI3, Cormons, Pasianese 1 ; Torreanese, Fortissimi, Azzurra Go, Serenissima, Assosangiorgina, S. Gottardo 0. Allievi (Regionali) Pordenone 9: Brugnera, Sanvitese 7; Donatello 6; Cormor 5; Valnatisone, San Luigi, Virtus Corno 4; Extra, Pomlad, Fincantieri 1 ; Pro Cer-vignano 0. Allievi (Provinciali) Azzurra, Cometazzurra, Tre Stelle, S. Gottardo, Poi. Lestizza 3; Moimacco, Union 91 1 ; Serenissima, Cussignacco, Buttrio, Forum Julii, Rangers, Pagnacco 0. Giovanissimi (Regionali gir. B) Azzanese, Ponziana 9; Ancona 7; Valnatisone 4: Sacilese*, Tolmezzo Carnia, Itala San Marco 3; Bearzi, Trieste calcio, Aquileia 0. Giovanissimi (Regionali gir. C) Donatello 9; Pasianese 7; Com. Fiume Veneto Bannia 6; Moimacco, Sanvitese 4; Pro Romans, Tamai, San Giovanni 3; OI3 2; Ricr. Latisana 1. Giovanissimi (Sperimentali) Donatello, Nuova Sandanielese, San Gottardo, Pasianese 3; Valnatisone, Tolmezzo Carnia 1 ; Azzurra, Manzanese*, Reanese*, Pasianese, Pagnacco; Bearzi, S. Gottardo, Ancona 0. Amatori Collinare (2. Categoria) Trattoria Pizzeria Le Valli, Sos Putiferio, Cam-peglio, Reai Buja, Axo Club Buja 2; Pizz. al sole due, Billerio/Magnano 1 ; Gemona, Rojalese, Colugna, Sammardenchia, Dinamo Korda 0. Amatori (3. Categoria) Polisportiva Valnatisone, Bleus Fc, Friulcle-an 2; Savognese, Montegnacco, Racchiuso,Piaino, Colloredo, Tuttomeccanica Trep 1; Collerumiz, Pingalongalong, Il Savio 0. * Una partita in meno. Amatoriali aggiornate al turno precedente. Dopo la sconfitta a Muzzana riscatto dei ragazzi allenati da Castagnaviz che regolano di misura la Risanese La Valnatisone si rialza grazie a Cenrìg Esordio positivo degli Juniores - Sconfitte per Allievi e Giovanissimi della Valnatisone Dopo la scoppola rimediata a Muzzana, pronto riscatto della Valnatisone che domenica ha superato la Risanese. I ragazzi del presidente Andrea Specogna hanno superato gli avversari grazie alla rete siglata da Emanuele Cencig al 10’ della ripresa. In evidenza i fratelli Miano, prima con Gabriele che ha visto il pallone deviato dall’ex Alessandro Tuniz sul palo prima di terminare in calcio d’angolo, ed in seguito con Michele che, dopo una travolgente azione personale, dal fondo campo ha calciato centrando la base del palo opposto. Tre punti meritati per i valligiani guidati da Ezio Castagnaviz che rialzano il morale e fanno classifica. Domenica 12 la Valnatisone sarà impegnata nella tana della capolista Union Pasiano. Buon esordio degli Juniores della Valnatisone che nella loro prima di campionato si sono imposti, nel derby casalingo, sulla Torreanese, valida antagonista. Tutte le reti dei ragazzi di mister Pietro Dorigo sono state realizzate nel primo tempo. La Valnatisone ha sbloccato il risultato dopo una manciata di minuti grazie a Mirco Venica. Al 20’ su punizione di Michele Miano è arrivato il raddoppio. Alla mezz’ora la terza segnatura di Manuel Primosig ha preceduto la rete della bandie- ra siglata su punizione dagli ospiti. Nella ripresa gli avversari hanno giocato un buon calcio riuscendo ad impensierire per due volte i locali che, in contropiede, hano cercato senza successo la quarta segnatura. Prima sconfitta per gli Allievi regionali guidati da SPORT PO SLOVENSKO NOGOMET" S ^ZASTAV @/VA o |cr43 Derby alla pari, la Sos Putiferio raggiunge Le Valli nel recupero SOS PUTIFERIO 1 PIZZERIA LE VALLI 1 Sos Putiferio: Alberto Birtig, Edo Drecogna, Emanuele Mauro, Massimo Congiu, Daniele Sac- cavini, Andrea Visintin, Cristian Onesti, Roberto Clarig, Patrik Chiuch, Matteo Trinco, Maurizio Medves. A disp.: Andrea Zampis, Luca Mottes, Michele Osgnach, Paolo Beu-zer e Bruno lussa. Pizzeria Le Valli: Massimo Ciocchiatti, Alessio Valeriani, Luca Gariup, Giovanni Zuf-ferli, Vanni Oviszach, Simone Vogrig, Luis Pomarico, Aleksander Hrast, Andrea Feletig, Graziano Iuretig, Kirn Smrekar. A disp.: Gabriele Dorbolò, Filippo Ruc-chin, Marco Sciocchi, Daniele Rucchin, Alberto Vidic. Savogna, 4 ottobre - E' proprio vero che la storia si ripete. Quanto successo oggi è la fotocopia di quanto accaduto nel derby d'andata della passata stagione. I protagonisti gli stessi, ma a ruoli invertiti. Questa volta infatti sono stati i padroni di casa del Sos Putiferio ad agguantare in pieno recupero un insperato pareggio. La partita è stata molto combattuta e lo spettacolo non è venuto a mancare. La Pizzeria le Valli ha imposto il suo gioco nel primo tempo sfiorando la segnatura con Iuretig e Feletig, sbloccando poi la gara con Pomarico. L’attaccante, imbeccato da Hrast, ha superato Alberto Birtig con un preciso diagonale dal vertice destro dell’area di rigore sul finire del tempo. I padroni di casa avevano recriminato per un La formazione della Pizzeria Le Valli al completo “quasi goal”, sul punteggio di 0-0, in seguito alla presa difettosa del portiere Ciocchiatti sugli sviluppi di una punizione. Annullato, sempre sul punteggio a reti inviolate, un gol a Oviszach della Pizzeria le Valli su azione di calcio d'angolo. Nella ripresa il Putiferio ha reagito allo svantaggio riversandosi nella metà campo avversaria, scoprendosi i fianchi ai contropiedi degli ospiti che sfioravano il gol con Daniele Rucchin e nel finale con Sciocchi che a tu per tu con il portiere Birtig si faceva ipnotizzare da quest'ultimo. Ma, come spesso avviene, dal gol sbagliato è scaturito il pareggio, frutto di un rocambolesco tiro di Michele Osgnach probabilmente deviato da Visintin proprio allo scadere dei 5' di recupero assegnati dall'arbitro. Per la Pizzeria le Valli di mister Caiati rimane il rammarico di non aver condotto in porto il risultato ormai acquisito e di non aver chiuso prima la partita, (m.c.) Renzo Chiarandi-ni sul campo della Virtus Corno. Esordio positivo degli Allievi provinciali del Moimacco che hanno chiuso in parità la gara casalinga contro l’Union 91. I ragazzi guidati da Gianni Drecogna sono riusciti a rimontare per due volte, con Feletig e Daniele Giuliano, il vantaggio degli ospiti. L’Azzurra di Andrea Bolzicco della Poi. Valnatisone Premariacco ha iniziato alla grande supe- co Bait ed alle reti di Marco rando nel derby la Forum Ju- Sittaro e Mansutti, ha violalo di Cividale. to il campo di Tamai. Nel campionato Giova- Positivo esordio degli Spe-nissimi regionale primo stop rimentali della Valnatisone per la Valnatisone superata che, sotto di una rete, sono di misura dalla capolista Az- riusciti a rimontare grazie zanese. Pronto riscatto, in- ad un bel gol di Daniel Cu- vece, del Moimacco che, gra- dicio. I ragazzi allenati da zie alle doppiette reallizzate Bovio avrebbero meritato il da Biagio Capizzi e Federi- successo che è stato loro ne- gato da alcuni interventi prodigiosi del portiere car-nico. Rinviata invece la gara degli Esordienti della Val-natisone per motivi organizzativi. Nel campionato del Friuli collinare di Terza categoria la neo costituita Savognese ha ottenuto il primo successo a Treppo grazie alle reti di Denis Gosgnach, Patrik Birtig, Michele Predan e David Specogna. La Polisportiva Valnatisone ritorna da Moimacco con il secondo successo consecutivo firmato dalle reti di Thomas Petrizzo ed Andrea Bolzicco. Lunedì 13 ottobre inizia a Mereto di Capitolo l’avventura nel campionato Uisp della Filpa di Pulfero. I valligiani guidati da Severino Cedarmas sfideranno la formazione ex regina del Friuli collinare. Un macth che si preannuncia molto equilibrato e combattuto. Paolo Caffi Kronaka Pisala sta nam Francisco an Ana Maria Buohloni iz Buenos Airesa Taz Buenos Airesa nam je paršlo pismo, ki ga pru zve-stuo publikamo. So nam ga napisala tata an mama od Ane Ligie Mastruzzo, ki je kako lieto od tega paršla tle h nam, zak je tiela videt, kje so nje kornine. Se je vešuo-lala na Univerzi, je srečala Giorgia, sta se zaljubila an je ostala tle.... Tisti, ki ne zamude obedne Postaje Topolove so jo srečal tudi gor an vidli (buojš rečeno: čul), ka-kuo zna lepuo gost na flauto traverso. Telo polietje sta paršla sam tudi nje tata an mama, an tuole je pismo, ki so nam ga pošjal: Nel mese di luglio, per la laurea di nostra figlia Ana Ligia, siamo stati nelle Valli del Natisone per la prima volta. Vogliamo ringraziare Laura ed Edi Martinig con cui abbiamo vissuto assieme dei momenti bellissimi a Cosiz-za. Un caro saluto ad Alma di Obenetto che ci ha fatto conoscere la casa natale del nonno Giovanili Tomasetig. Un grande grazie anche alle ragazze ed ai bambini dell’osteria Al Colovrat che ci hanno accolto con molta sensibilità e dolcezza, alla cugina Irene Drescig ed alla sua mamma Rina di Prapotnizza per il benvenuto nella sua casa. Un saluto speciale a Giorgio Martinig, che è il miglior anfitrione delle Valli ed a cui vogliamo tanto bene! Ricordiamo tutti con molto affetto! Ana Maria Linares Tomasetig e Francisco Mastruzzo Tle na varh: Francisco an Giorgio, taspriet Ana Maria, Laura an Edi Alma iz Debenijega je pokazala hišo, kjer je živeu nono an bižnono Giovanni Tomasetig navuodi an pranavuodi, ki živta v Argentini. Po dobrim kosile par Kolovratu na Briegu, tudi spominska fotografija: Ana Ligia, Francisco, Ana Maria, Beatrice, Dolores an ta spriet pa Leonardo, Giorgio an Kimberly Spomini na pokojno Marijo Jurčkovo z Briega Odšla je dobra žena, kije veliko pomagala svojim klientom iz Tolminske strani, daje življenje lažje steklo naprej, enim in drugim. Tudi sama seje borila za vsakdanji kruh. Umrla je Jurčkova Marija z Briega, župnije svetega Stuoblanka v Benečiji. Teško je govoriti o človeku, ki ne sliši več svojega imena in ne vidi napisanih besed. Maria Tomasetig in njenega pokojnega moža Štefana so poznale vse beneške dolince in tolminske grape. Bila sta zakonca z “malo greha” in polno dobrot. Poleg financietjev in miličnikov na Solarjeh je predvsem Marijo poznalo polno ljudi. Sleherni, ko je šel čez blok se je vedelo, da gre v botego k Mariji na Brieg. Nudila je v prodajo v glavnem “blago za blago”. Nekoč mi je pokazala “lišto” neporavnanih računov, vseh verjetno ni nikoli dočakala. Še poprej, ko je odšla v Dom v dolino sva se na prireditvi Kontrabant na Solarjeh pogovaljala. Imela je palico v pomoč. Upam trditi, daje bila dobra žena, nimar nasmejana. Precej kafetov je skuhala klientom, prepotrebni črne kapljice, saje dobro vedela za pot po Dolu in nazaj, daje strma in dolga. Dobro razpoloženi so se mnogo vračali iz Namoijeve gostilne tudi možje in veselo razpoloženje je teklo zadovoljno naprej, čeprav nekateri obračajo po svojem političnem ozračju, kot pripada času. Zal za dobrote se pozablja in tudi na Marijo so mnogi, upati pa je, da ne vsi. Marija! Lepo počivajte v beneški domači grudi. Vsem njenim v tolažbo, da je zaslužila mirno posmrtno življenje. Sožalje vsem domačim in sorodnikom s tolažilnimi besedami, da življenje živečih mora iti naprej, kot doslej. (Janko Mlakar) SREDNJE Klinac Žalost par Kanaučanih Klinac je mikana vas v srienjskem kamunu med Varham an Gniduco, sejo na vide taz pot, za prit do nje je trieba se pejat po uozki cie-sti, položena pa je pru na lie-pim prestoru. Na žalost tudi tela vas umiera, saj v nji sta bla ostala samuo še na dva. V nediejo 28. setemberja je zapustu tel sviet Mario Clinaz - Kanaučanu iz tele vasi. Imeu je 64 liet. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato alPUSPI Ušafal so ga martvega ta pred njega hišo, kjer je sam živeu potlè, kije umaru njega brat Rino. Z njega smar-tjo je v žalost pustu brata Gianna an kunjado Tereso, navuoda Andrea an njega družino an vso drugo žlahto. Za venčno bo počivu go par svetim Pavle (Černečje), kjer je biu njega pogreb v sriedo 1. otuberja popudan. Dolenj Tarbi Zbuogam Remo Tudi v Dolenjim Tarbju so tele dni zlo žalostni. Zgubili so adnega moža, ki je puno šteu za vasnjane, pa tudi za ljudi iz drugih vasi srienj-skega kamuna. Imeu je puno parjatelju zavojo njega liepega karakterja. Boliezan ga je že puno cajta maltrala an na žalost obedna pomuoč mu nie bla hnucu, takuo nas je za venčno zapustu Natalio Remo Dornig - Remo Cesa- Famigha CERCA in affitto appartamento o casa anche modesta Civi-dalese e dintorni. Tel. 0432/727336 ore serab. VENDESI a San Pietro al Natisone appartamento tricamere con cantina, orto e garage. Tel.: 0432.727767 ričnih po domače. Imeu je 71 liet. Puno liet je preživeu tudi po sviete, kar se je varnu damu je spet šu živet v njega rojstno vas. Za njim jočejo sestre, navuodi, žlahta an parjatelji. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v torak 7. otuberja popudan go par svetim Pavle go par Černeč. VENDO Panda 1997, verde, llO.OOOkm in buone condizioni, 1.900 € trattabili. Tel.: 340 7846185 PODBONESEC Štupca Žalostna novica Buog je poklicu h sebe Giuseppino Hrast, uduovo Cencig. Imiela je 85 liet. Na telim svietu je zapustila hčere, zete, navuode an prana-vuode. Nje pogreb je biu v saboto 4. otuberja v Briščah. Planinska družina Benečije Nedelja 12. oktobra KANIN (visoki iz postaje B) 2.587 m. ob 6.00 odhod iz Špetra odg. Giampaolo 0432/7271111 - Alvaro 320/0699486 SP Trie duhovniki, don Anacleto, don Gottardo an don Giordano, ki na kratkim so jih klical don Cleto, don Tardo an don Dano so imiel iti mašavat po sloviensko v Dolenj Barnas, zatuo na vrateh barnaške cierkve je biu parstavjen an listek: “Tu saboto 11.10.08 ob sedmi uri zvičer bo maša po sloviensko. Mašuval bojo trije duhovniki: Pre Kleto, Pre Tardo an Pre Dano!” *** An dan Marta me je vprašala naj jo pejem na duom od nje kužine, ki se kliče Rita an ki živi na koncu vasi v Moj-mage. Po pot sma se ustavla v nje gostilni Tre pietre, kjer sta bla na kosile parjatelja Ugo an Fredi. Popili smo kupe an kafe an se poz-draveli. Sem peju Marto na duom od nje kužine Rite an se varnu nazaj v gostilno, kjer sta bla šele Ugo an Fredi. Kadar sta me videla samega, sta me poprašala: - Kje imaš Marto? - Tam par Rit! - sem poviedu! - Hej kolonel! - sta me pokregala - Ka se tiste guori gor mez adno takuo barko ženo? - Ist sem poviedu samuo resnico! - sem jim smehe odguoriu! *** Dvie žene sta se pogovarjale gor mez njih sinove. - Muoj sin - je jala ta parva - ima tajšan pe-tik, de če ije dvie fige suhe ti snije tri an štier panjute kruha z njim. - Kaj j’ tuoj! - je jala ta druga - Muoj sin ima venč petik. Pomisli, de z adno figo freško je snie-du pet krav an šest cjampu! Katinca je znala guo-rit samuo po sloviensko, nje mali sin Perinac je znu pa nomalo pisat samuo po italijansko. An dan sta pisala kunjadu v Švici. - Ist ti poviem po sloviensko -jej ala Katinca - pa ti Perinac napišeš po italijansko: “Dragi kunjad, vošta je bila tajšna suš, de so vse fige usahnile an toji sestri se je posušila tudi čiespa tam v varte. Grozdje se piše an preča bomo ban-dimal. Toja tašča je bila buna an je dobila velik oginj. Caro coniato durante il mese di vosto è stato così caldo che sono usahnite tutte le fige e a tua sorella le si è asciugata la susina quando era nell’orto. L’uva si scrive e presto la bandi-miamo. La tua tasca era buona, ma ha preso un grande fuoco!” Četrtek, 9. oktobra 2008 V nediejo 21. setemberja je biu parvi dan jeseni an za lepuo pozdravit novo sezono (stagione), tisti iz Gorenjega Barnasa, Podbarnasa, Kuoste an Puoja so se s ko-riero pejal gledat njih va-snjana, gaspuoda nunca Lorenza Petricig, Zlajdrove družine iz Podbarnasa, v kraju St. Egyden, blizu Beljaka (Villaco) v Astriji. Sli so h maš an tisti ob “Cividina” so par nji pru lepuo, ubrano pieli. Po maši so se vsi kupe zbral okuole duge mize, kjer je bluo puno dobrih reči: domače vino, peršut, kruh, gubance... ki so jih za telo posebno parložnost parnesli od duoma za jih stuort pokušat parajateljam v Avstriji. Popudan so šli v Celovec (Klagenfurt) an po telim liepim mieste se sprehodil, dokjer nie paršla ura se nazaj nabasat v avtobus an se varnit srečni an veseli da-mu. Za lepuo začet jesen so šli v Avstrijo Iz Gorenjega Barnasa, Podbarnasa, Kuoste an Puoja Planinska družina Benečije TELOVADBA PALESTRA v telovadnici sriednje suole v Spietre palestra scuola media San Pietro od torka 7. oktobra do četrtka 18. decembra vsaki torek in četrtek od 19. do 20. ure info in vpisovanje: Flavia 04321727631 - Daniela 04321714303 / 731190 Sladčine za otroke iz Minas Novas So začele lepuo “sladke” nedieje go par Muoste, ki vsako lieto miesca otuberja jih organiza Caritas Nediških dolin s pomočjo komitata za Klenje. Telo zadnjo nediejo, 5.otuberja, so bli na varsti farani iz Sriednjega, Svetega Lienarta an Kozce. Jih muormo pohvalit zak so parnesli blizu puno dobrih sladčin. V nediejo 12. parnesejo njih dobruote fare iz podbo-nieškega, v nediejo 19. Spietar an na 26. otuberja pa Gorenj Tarbi, Oblica, Liesa, Dreka an Sauodnja. Že vesta, de s tistim, ki se potegne se pomaga otrokam v Minas Novas (Brazil) an potriebnim ljudem, ki žive tle par nas. Bodita radodarni: parnesita vaše sladčine an tudi... pokušajt an kupita tiste od te drugih! VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOŠNA SLIKA Nad Evropo je obsežen anticiklon. V nižjih plasteh bo precej vlažno do petka, ko bodo vzhodni tokovi prinesli suh zrah. Četrtek, 9. oktobra Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno oblačno do oblačno vreme. Le na Trbiškem območju se bo oblačnost lahko trgala. V spodnjem nižinskem pasu ter na obali ni izključeno da se lahko pojavi rahel dež. Petek, 10. oktobra Po vsej deželi bo jasno ali delno oblačno. Na obali bo pihala zmerna burja. OBETI V soboto in nedeljo bo jasno ali rahlo oblačno po vsej deželi, na obali bo pihal slab veter. Topleje bo. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 10/13 13/16 Najnižja temperatura (°C) 8/11 13/16 Najvišja temperatura (°C) 19/22 18/21 Najvišja temperatura (°C) 22/24 21/23 Srednja temperatura na 1000 m: 11°C Srednja temperatura na 1000 m: 13°C Srednja temperatura na 2000 m: 6°C Srednja temperatura na 2000 m: 6°C ... . Zmanjšana Megla vidljivost Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. OG’Bes^.e = - Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) I ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c 3-6 m/s >6 m/s é 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i CAI - Sottosezione Val Natisone 12 ottobre 2008 RAUCI IKOFEL (2460m),AlpiCarniche (A) Difficoltà: Escursionisti Dislivello in salita: 1150 metri Tempo in salita: 3,30 ore circa Ore 6.30 Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Per informazioni: Donato, Gianna (0432 727428) Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponočje na razpolago «guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE I DICEMBRE 2007 lž Čedada v Videm: ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13, 7.36*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 11.59, 12.15*, 12.37, 12.58*, 13.20, 13.42*, 14.04, 14.26*, 15.06, 15.50, 17.13, 18.05, 19.20, 20.15 Iz Vidma v Čedad: ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*, 13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*, 15.26, 16.40, 17.40, 18.45, 19.55, 22.15 * samuo čez tiedan Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč ., 113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481-773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 10. DO 16. OKTOBRA Čedad (Minisini) tel. 731264 - Fuojda 728036 Trbiž 2046 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 12. OKTOBRA Ažla (kjer so fabrike) - Q8 Čedad (na poti pruoti Šenčurju) - Agip Čedad (blizu Tre pietre) r nžrr m B : IBHZ