Nekaj besed tovarišem. ^Slovenec" od sobote, dne 24. okt. 1910, št. 241, konstatuje v svojem uvodnem članku, da spričo razpoloženja o uašem ljudstvu danes ni mogoče misliti na izboljšanje učiteljskega položaja. Zakaj ? Zato, ker je naš odlični torariš E. G a n g 1 kandidiral proti kandidatu S. L. S., prof. Jarcu. Ta trditev je tako smešna, kakor je smešno vse govorjenje sploh, da ljudstvo to želi, 1 j u d s t v o to ho&e, 1 j u d s t v o to obsoja. Ljudstro danes — žalibog — še ni prav ni6 samostojno ia ni nič več kot lorski rog, na katerpga trobi — kranjska duh o t š č i n a. To si moramo mi ubogi in zaničevani učitelji — dobro zapomnitil — Zato 80 vse take besede le — figovo pero, s katerim bi BSlovenec" rad prikril resnični vzrok, zakaj je takozvana S. L. S. proti vsaki regulaciji učiteljskih plač. Kdaj pa je sploh bila ta stranka za rpgulacijo ? Kaj je biia mar takrat, ko sta učitelja Jaklič in E a t n i k a r morala glasovati proti regulaciji ? Ali — kdaj je sploh bila? S. L. S, ki ima vao svojo oporo na kranjski duhovščini, ni bila n i k d a r za izboljšanje učiteljskih plač in sama od sebe nikdar ne bo. To pa iz enotnega vzroka, ker se boji, da bi vsaj nekoliko samo svojemu stanu živeči učitelji lahko storili v polni meri svojo dolžnost tpr kolikor toliko pripomogli svojemu narodu do samostojnosti. Te samostojn o s t i gospodje ne morejo prenašati, dasi bi verskemu življenju v e č koristila, kakor pa sploh more sedanja narodova sužnost kdaj koristiti. Odtod vsa gonja proti učiteljstvu, odtod vsa tista nevoščljivost, ki ne more dopustiti, da bi učitelj imel vsaj enkrat na t e d e n toliko belega kruha na mizi, kolikor ga po našib. farovžih vsakdan ostane. Mi kratkomalo ue verjamemo, da je 1 j u d s t v o proti učiteljstvu. To ljudstvo vsak dan vidi in čuti, kako ravno učiteljstvo njegove otroke skrbno uči in lepo odgojuje. Izjeme — potrjujejo pravilo! In če hočemo šteti izjeme, ki res ne delajo ljudstvu v korist, tedaj jib prav gotovo ravDO v učiteljskem stanu ne bomo našteli n a j v e 6 , ia to že zato ne, kpr ima učitelj največ nadzornikov — od župaika in žandarjev doli do zadnjega — vaškega postopača. Ljudska šola sicer ne daje Bog ve kaj. A odkar velja nora šolska postava, v teb 40. letih je gibanje ljudstra tako silno Daraslo in je uapredek tako velikanski, da prej ni bil v stoletjih $ak. Zato je pa tak strah pred to novo dobo in pred to novo šolo. Ako je pa vendarle 1 j u d s t y o dandaDes še zoper šolo in učitelja, tedaj je to le posledica neprestanega hujskanja in obreko?anja katoliških listov BSlovenca", BDomoljuba" itd. BSloTeneca pravi: Kdor dela, ima tudi pravico do plače. Dobro 1 Ako kak učitelj ne dela, ne stori svoje postavne dolžnosti, kaznujte ga, odtrgajte mu plačo! Ako pa učitelj stori svojo postavno dolžnost, plačajte ga stanu primerno; saj yi zato ne boste ni5 manj imeli. — Toda — žkoda vsake besede. S takimi ljudmi, ki t nSlo- vencu" vsak dan blatijo in obrekujejo naše učiteljstvo, ne moremo in ne smemo prerekati se, ker ne moremo in ne smemo biti kot odgojitelji nežne mladine tako nizkotni i n s i r o t i. Mi se zavedamo svoje veljave in svojib dolžnosti in zato smo zapisali te besede STOjim tovarišem v spomin. Zvesto bomo delali po svojih močeh in sveto služili sveti domovini ter rajši gladu umirali, kakor pase prodaliza — skledo Ieče, keriraamo zavest, da je bolje častno umreti, kakor pa sramotno živeti!