Nataša: V alburn. — Vladimir Levstik: Kamen modrih. 323 Po nebu osamljene zvezde blede, kot gadne pošasti temine beže v neznane podzemske votline. Na vislih samotnih visi telo, iz votlih oči mrzle solze teko, z obraza gnijo bolečine. Milan Pugelj. V album. jE)aj bil si mi to kratko pot življenja? oblak, rojen za negotovi hip! . . . Vse tihe želje, skrita hrepenenja umirjena — in ti si mrtev kip! Za te ne gane več srca utrip! — Ti luč večerna, zvezda brez žarenja, jesenske dneve roža brez dehtenja, polnočna senca — na ljubezni tip! Nataša. Kamen modrih. ^^•jvljenje vse je mozaik laži in vsa modrost je slaba le metoda, goljufa samega prevarati, prevražiti vseh zlodejev gospoda in laž laži z lažjo očarati. Vladimir Levstik.