List za obveščanje delavcev gorenje Tovarna, gospodinjske opreme Promet Servis Interna banka Raziskave in razvoj DSSS Gorenje SOZD informator Številka 29 Leto XVIII. Titovo Velenje, 18. julija 1984 Poročila o poslovanju Za nami je prva polovica leta. V vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih smo se že srečali z ocenami poslovanja, ki so jih pripravili poslovodni delavci. Tudi v današnji številki Informatorja so objavljena poročila o poslovanju temeljnih in delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju. Na splošno velja ocena, da je bila dosežena visoka proizvodnja, seveda pa še niso odpravljene vse težave, ki bi omogočale kar najbolj redno proizvodnjo. Vseskozi smo namenili vso pozornost tistim področjem, kjer imamo delavci Gorenja svoj vpliv. Prepričani smo, da uspehi niso izostali in da bodo prizadevanja obrodila sadove. Seveda pa so se v zadnjih letih nakopičile številne težave, ki jih ne bomo mogli odpraviti čez noč. Še bo treba delati, še veliko samoodrekanja bo potrebnega! Vendar so zadnji rezultati takšni, da že kažejo svetlejše točke. S prizadevnim delom vseh, s sodelovanjem in dogovarjanjem, bodo skupni cilji lažje dosegljivi. Priporočilo delavcem Gorenja Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije je na seji 11. julija 1984 obravnaval poročila o obsegu, vzrokih in načinu pokrivanja izgub, izkazanih v zaključnih računih za leto 1983. Glede izgub v Gorenju je bilo na seji sprejeto naslednje priporočilo: "Iz poročila Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije je razvidno, da bo v Sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje, Titovo Velenje, izguba iz tekočega poslovanja ob polletju 1984 odpravljena. Zato zbor priporoča delavcem te organizacije, da glede na ugotovljene rezultate poslovanja v letošnjem letu še nadalje odločno izvajajo sanacijski program. Zbor poziva tudi ostale dejavnike, ki so vključeni v izvajanje sanacijskega programa, da dosledneje realizirajo svoje naloge." Izpolnjevanje proizvodnega načrta -1984 % APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER 100 qc 98% 93% 93% k'§3% 90 — i r- " > 80 21 delovnih dni 24 delovnih dni 24 delovnih dni 1. - 14.7.1984 Do vključno 12. julija je bila proizvodnja dosežena s 93 % , kar velja kot poprečje za delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Elektronika Široka potrošnja. Odstotek doseganja delovnega načrta v višini 93 % v pogojenih enotah n' najbolj zadovoljiv. Zaskrbljuje asortiman proizvodov, ki so v tekoči proizvodnji, saj ne delamo tipov, ki bi glede na pogojne enote prinesli višje vrednosti. Nastale so težave pri oskrbi z ^produkcijskim materialom, ob tem pa so posebno pozornost namenili kakovosti vhodnih materialov. V NASLEDNJEM INFORMATORJU.... bomo pisali o izidih referenduma in volitvah v delovni skupnosti skupnih služb (DS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS Informatika in organizacija, DS Gospodinjski aparati) ter posebni nalogi ureditev proizvodnje hladilnikov. Pripravili bomo pogovore z učenci na počitniškem delu in druge pomembne informacije, ki jih na kratko povzemamo: cenzus za otroške dodatke znaša 7.000 din, šotore bodo izposojali od 23. do 27. julija, 50 kolesarjev Gorenja se bo udeležilo največjega kolesarskega tekmovanja v Evropi — maratona "Franja".... Gorenje Gospodinjski aparati Spodbudni dosežki TOZD PRALNO-POMIVALNA TEHNIKA Prevzem novih obveznosti Za leto 1984 je bil postavljen zelo visok plan proizvodnje, izboljšanje kvalitete in varčevanje z vsemi stroški ter pozitiven finančni rezultat iz lastnega poslovanja (brez izgub Kortinga). Proizvodnja je bila dosežena s 50 % letnega plana, kar je 32 % več kot v prvem polletju 1983. Tako visoko proizvodnjo smo dosegli z boljšim delom vseh služb, od finančnih delavcev, delavcev v oskrbi in prodaji do delavcev v proizvodnji. Proizvodni delavci so delali 10 delovnih sobot več kot je redno delo, od tega eno soboto več, kot je bilo planirano. V proizvodnji pa so delali tudi administrativni in strokovni delavci ter delavci velenjskega združenega dela. Dosežena je bila več kot 30 % večja produktivnost glede na prvo polletje 1983. Operativni plan za I. polletje je večji od plana za II. polletje in bil dosežen z 48 %, plan proizvodnje za domači trg je bil presežen. Dosežen je bil s 56 %, izvoz pa z 42 %. Do konca prvega polletja je bila pokrita polovica izgub iz leta 1983. Primankljaj likvidnih sredstev je velik, nado- •Z izpolnitvijo postavljenih ciljev v naši temeljni organizaciji nismo popolnoma zadovoljni. Vzrok za to je bil izpad proizvodov vgradnega programa, katerih proizvodnjo smo planirali konec preteklega leta. Večje težave pri planiranju, skladiščenju, vodenju procesa in kakovostnejšega dela oziroma izdelave končnega izdelka nam povzročajo pomanjkljivosti pri oskrbi z reprodukcijskim materialom. Poleg zastavljenega načrta, da dosežemo proizvodni plan, smo se na začetku leta odločili za obnovo obrata oziroma najbolj kritičnih postrojenj. Na tem področju meščali pa smo ga z dragimi kratkoročnimi sredstvi. Tudi pri oskrbi so velike težave, tako zaradi kvalitete ter rokov dobave, čaprav smo morali znatno povečati devizne participacije dobaviteljem. Kljub izrednemu povečanju proizvodnje pa le—ta ni potekala nemoteno. Zastojev je še vedno veliko, tako zaradi notranjih vzrokov (zastarela oprema, neusklajenost proizvodnje, transport, pomanjkanje delavcev) kot zaradi rokov in kvalitete reprodukcijskega materiala. Z uspešnostjo poslovanja moramo nadaljevati tudi v drugi polovici leta. Povečati je treba visoko produktivnost, kvaliteto izdelkov in^ proizvodnjo za izvoz. Čakajo nas zahtevna investicijska dela (prirezovalnica pločevine, posodobitev proizvodnje pralnih strojev, preselitev proizvodnje plastike). V vso našo dejavnost pa moramo vgraditi močnejši sistem gospodarjenja in varčevanja. Le visoka proizvodnja in dober poslovni rezultat nam omogočata povečanje osebnih dohodkov in razvoj organizacije. smo imeli več uspeha in prepričan sem, da bomo začrtane naloge do konca tega leta zadovoljivo opravili. Delavci kolektiva si neprestano prizadevamo za čimboljšo kakovost, saj se zavedamo, da je to prizadevanje boj za obstoj in tržišče. Prav tu pa si želimo večje pomoči s strani našega razvoja. Dosedanje poslovanje je rezultat prizadevanja vseh delavcev temeljne organizacije, uspehi pa bi bili še boljši, če bi odpravili zgoraj omenjene vzroke in nadaljevali s takšnim tempom dela, kot smo se ga naučili v preteklem polletju. Jože Piki Delovne obveznosti glede skupno proizvedene količine smo izpolnili relativno dobro. Izdelali smo 216.814 kom pralnih strojev in tako dosegli 50 % letnega plana. Od tega smo za izvoz na konvertibilno področje izdelali 89.290 kom ali 37 %. Vrednost te proizvodnje znaša 3,954.795,000 dinarjev, od tega za izvoz 1,882.751.000 dinarjev. Zaskrbljujoče je relativno padanje izvoznih naročil, o čemer priča 37 % doseganje letnega plana. Operativno planirane količine za izvoz so dosežene s 100 %. Eno najpomembnejših področij za izpolnjevanje planirane proizvodnje je oskrba. Rečemo lahko, da se je količinsko v drugem četrtletju v primerjavi s prvim četrtletjem izboljšala. Še vedno pa šepata kakovost dobavljenega reprodukcijskega materiala in asortiman v skladu s planirano dinamiko. Odstopanje obojega od planiranih vrednosti povzroča v proizvodnji spremembe, ki povečujejo proizvodne stroške. Prav gotovo je področje nabave odprto še za vrsto prepotrebnih ukrepov, predvsem pa za selekcijo dobaviteljev, pridobivanje konkurenčnih dobaviteljev in skupno prevzemanje dohodkovnih rizikov med tozdom in dobavitelji. Dohodkovni učinki bodo znani pri obravnavi polletnega obračuna. Pri tem kaže poudariti, da smo prodajne cene za novi program izdelkov uveljavili šele v maju in juniju, ugotavljamo pa, da se Proizvodnja v naravnih merskih enotah se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečala za 39 % v obratih zamrzovalnih omar in zamrzovalnih skrinj ter za 41 % v obratu hladilnikov. Proizvodne cilje smo postavili tako, da bi zmogljivosti v polni meri izkoristili ob obstoječem številu zaposlenih in z dogovorjenim nadurnim delom delavcev v proizvodnji ter zmanjšanim nadurnim delom delavcev v režiji. povečuje nabavna cena materiala preko tiste meje, ki je zapisana tudi v resolu-cijskih usmeritvah. Na področju kakovosti smo že izvedli določene ukrepe, ki so dali tudi že prve rezultate. Med drugimi so se nam zmanjšali reklamacijski posegi v garancijski dobi, vendar manj, kot je to običajno priznano na trgu, zlasti še v izvozu. Med najpomembnejšimi ukrepi so: — uvajanje 100 % kontrole na klasičnem traku — zmanjšanje hitrosti v glavnem montažnem sistemu — združevanje zmogljivosti za proizvodnjo polizdelkov — odprava ozkih grl — vgradnja rezervnih kapacitet pri nekaterih tehnoloških operacijah. Pred nami je tudi prvi večji investicijski poseg, to je začetek pripravljalnih del za gradnjo skladišča pločevine in združenje prirezovalnice. V prvem polletju smo opravili vse priprave ter izvedli organizacijske spremembe v skladu z novo samoupravno organiziranostjo. Naš tozd se je tako povečal na približno 900 zaposlenih. S svojo organizacijsko strukturo smo prevzeli nekatere nove obveznosti. Poleg izvajanja nalog, ki nam jih prinašajo ti novi ukrepi, bomo v tretjem četrtletju morali več pozornosti nameniti uvajanju novega sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Letni plan proizvodnje smo izpolnili 55 % v obratih zamrzovalnih omar in zamrzovalnih skrinj ter 53 % v obratu hladilnikov. Izvoz smo povečali za 16 % v primerjavi z istim obdobjem lani Vsekakor ne moremo biti zadovoljni z izvozom. Poostriti je treba tehnološko disciplino ter odgovornost za izvajanje nalog. Jože Kuder TOZD ŠTEDILNIKI Prizadevanja za kakovost Peter Krepel ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA Kljub težavam uspešno Z odpravo ozkih grl proizvodnje v obratu plastika (fluktuacija kadra) bi povečali produktivnost, zmanjšali število nadur ter bolniški stalež. Proizvodnja je bila večkrat motena zaradi nabave materiala. Še naprej ostaja najbolj kritičen material pločevina — ogroža nam izvoz zamrzovalnih skrinj. Povprečno število zaposlenih se je povečalo za 14,8 %, zaradi povečanega obsega de- la (prenos dejavnosti vzdrževanja). Na domačem trgu se je izboljšala kakovost izdelkov (za zamrzovalne omare 28 % in za zamrzovalne skrinje 39%). Težimo k temu, da izkoristimo maksimalne proizvodne kapacitete, da povečamo odstotek izvoza, produktivnost, rentabilnost, ekonomičnost ter kakovost. Avgust Sušeč TOZD MALI GOSPODINJSKI APARATI Večji poudarek planiranju V prvih šestih mesecih smo v našem tozdu izdelali 517.110 kom malih gospodinjskih aparatov, od tega 348.672 za domači in 170.438 kom za tuji trg. V primerjavi z enakim obdobjem lani smo fizični obseg proizvodnje povečali za 6 %, vrednostni pa za 66%. Skupna vrednost proizvodnje znaša 502,8 milijona dinarjev, kar predstavlja 55 % letnega plana, fizični obseg proizvodnje pa pomeni 51 % realizacije letnega plana. Operativne plane za izvoz smo količinsko dosegli z indeksom 101, kar pa je le 30 % načrtovanega izvoza za letošnje leto. Proizvodnja za tuji trg je sicer potekala po začrtanih mesečnih planih, zaskrbljuje Pa zaostajanje za letnim planom. Planiranju proizvodnje naj bi tako v prihodnje dali večji poudarek. Zaradi neredne dobave nekaterih vrst reprodukcijskega materiala, zlasti proizvodov barvne metalurgije, smo morali prekinjati serije, premeščati delavce in spreminjati delovni čas. Iskali smo ustrezen nadomestni material, vendar kljub temu vedno ni bilo željenih učinkov. Večji so bili namreč materialni stroški, produktivnost pa je bila manjša. Zmanjkovalo je tudi časa za kvalitetna popravila orodij. Povečala se je fluktuacija delavcev, v operativni pripravi dela pa nam primanjkuje predvsem strokovnih in ustvarjalnih delavcev. Kljub omenjenim težavam pa nam je v preteklem obdobju uspelo uresničiti pomembne naloge. Stekla je proizvodnja vakuumskega varilnega strojčka, ki nam bo po naših pričakovanjih prinesel dobre izvozne rezultate. Izdelali pa smo tudi prvo serijo mešalnikov za Avstralijo in pridobili nove kupce na zahodnem trgu. V drugi polovici leta nas čakajo še pomembne naloge. Povečati moramo zlasti proizvodnjo za tuja tržišča, delno posodobiti strojni park, odpraviti ozka grla, okrepiti moramo kadrovsko strukturo in doseči večjo tehnično— tehnološko disciplino. Slednje naj bi zlasti vplivalo na zmanjšanje stroškov, število zaposlenih in večjo kakovost naših izdelkov. Marko Purnat TOZD GALVANA Zmanjšati izostanke, izboljšati kakovost Letos smo bistveno povečali predvsem zaradi visokih obre-Proizvodnjo in vse proizvodne sti, ki jih moramo plačevati zmogljivosti so bile dobro za najete kredite, izkoriščene. Ocenjujemo, da Za letos smo si postavili na-bo celotni prihodek precej logo, izboljšati kakovost. Ka-Pad predvidenim, nekoliko kovost spremljamo z ugotav-Pianjši pa dohodek in čisti Ijanjem odstotka popravila in dohodek. Dohodek bo maniši odstotkom izmeta. Uspeh sproti prikazujemo na tabeli na oglasni deski, sprejeli pa smo tudi nekatere druge naloge. Tako smo izdelali program za avtokontrolo in označili najbolj kritična mesta. Poostrili smo nadzor nad pravilnim izpolnjevanjem kontrole dokumentacije in popisom izmeta. Skrbimo za natančne podatke o gibanju kakovosti. Skrbimo, da vsi upoštevajo zahteve za večji red, disciplino, za boljši odnos do materiala, strojev in naprav. Od ostalih strokovnih služb zahtevamo, da dosežejo boljšo kakovost vhodnih materialov, predvsem žice. Ne smemo pa pri tem opozarjati na napake drugih, temveč se moramo obrniti k sebi. Prepričan sem, da smo dosegli že nekaj lepih uspehov, kar priča tudi trenutno drugo mesto v tekmovanju za izboljšanje kakovosti med tozdi Gorenja. Tudi inovacijam smo namenili več pozornosti, rezultat tega pa je izboljšan stroj za izdelavo elementov za vodilo pekve. Seveda so možnosti še drugje, predvsem lahko že drobne izboljšave prispevajo k večji produktivnosti, lažjemu in varnejšemu delu, večjim učinkom. Zato bi morali vsak prispevek nagraditi. Dosegli smo lepe uspehe pri delu, tudi na družbenopolitičnem področju so sodelavci aktivni. Vendar pa imamo tudi stalne težave z gibanjem delovne sile. Fluktuacija, predvsem moške delovne sile, je še vedno velika. Vzrok za to so osebni dohodki. Rast osebnih dohodkov v primerjavi z inflacijo občutno zaostaja in razumljivo je, da predvsem moški iščejo zaposlitev drugod, četudi za ceno težjega dela. Zaradi reorganizacije smo število zaposlenih v tozdu povečali na 280. Kljub temu pa se število nadurnega dela povečuje, saj so vedno večji tudi izostanki z dela. Povečujejo se bolniški izostanki do 30 dni in nad 30 dni, pa tudi drugih izostankov je veliko (dopusti, porodniški dopust, neopravičeni izostanki). Vsaj tiste izostanke, na katere imamo delavci svoj vpliv, lahko-zmanjšamo. Potem bi tudi vse druge naloge lažje uresničili. Franc Krajnc TOZD KONDENZATORJI Povečana proizvodnja S proizvodnjo vgradnih komponent v celoti pokrivamo potrebe tozdov finalne proizvodnje. Tako smo v prvem polletju izdelali 448.939 kondenzatorjev (56 % letnega načrta), 175.856 podstavkov za štedilnike (45 % letne proizvodnje) ter 464.889 pločevinastih polizdelkov za štedilnike (73 %). V obratu v Bistrici ob Sotli smo izdelali in sestavili skupno 407.400 (54 %) priključnic za kompresorje ter termostatov za skrinje. Skupno je zaposlenih 160 delavcev, od tega v obratu v Bistrici ob Sotli 27. Izboljšali smo izkoristek delovnega časa, pa tudi oskrba z repromateriali je bila boljša. Občasne povečane zaloge reprodukcijskega materiala obremenjujejo obratna sredstva in zmanjšujejo dohodek. Zato si prizadevamo, da ne bi ustvarjali nepotrebnih zalog, za sprotno zaključevanje proizvodne dokumentacije in za izboljšanje kakovosti naših izdelkov. Naši sodelavci so v preteklem obdobju predlagali več izboljšav dela in drugih inovacijskih predlogov. Nekateri so že realizirani in jih s pridom uporabljamo. Na primer: zamenjava mehanskega krmilnega števca na podajni napravi z elektronskim, ki je za-neslivejši. Izboljšava naprave za ročno krivljenje končin cevi, kjer se je povečala učinkovitost dela. Avtomatsko žigosanje zagonskega releja (Bistrica ob Sotli), kjer sta združeni operacija žigosanja releja in kontrola kotve. Nekatere predloge pa moramo še strokovno obdelati in postopek osvajanja ideje izpeljati do konca. Opravili smo nekatere kadrovske premike in tako okrepili določene funkcije v strokovnih službah, kot na primer planiranje, oskrbo ter tehnologijo. Vendar pa bi za kvalitetni premik k dohodkovno uspešnejši proizvodnji, ki bi temeljila na sodobnejši tehnologiji, morali zaposliti še več strokovnjakov. Josip Kunej TOZD KOMPRESORJI TOZD GOSTINSKA ENOTA Boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti V prvi polovici leta smo izdelali 210.081 kompresorjev, kar pomeni v primerjavi s prvim polletjem lani 75 % povečanje proizvodnje. Vse to pa smo dosegli z enakim številom zaposlenih. Mesečne operativne plane smo v povprečju dosegali 97 %, v eni izmeni pa smo izdelali po 1600 kompresorjev. To je rezultat prizadevanj celotnega kolektiva za boljšo produktivnost in tudi rezultat prizadevanj za boljšo oskrbo z elektromotorji. Kljub vsem prizadevanjem pa nam ni uspelo uvesti načrtovane II. izmene, ki bi omogočila še bolje izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Tudi kakovost izdelkov smo izboljšali, ker sprejemanju in pregledovanju vhodnega materiala namenjamo posebno pozornost. Pomembne uspehe smo dosegli pri nadomeščanju uvoženih sestavnih delov z domačimi in tudi pri uvajanju nekaterih izboljšav za tehnološke postopke. Vse te spremembe pa zahtevajo tudi določene investicije, ki pa so zaradi omejenih finančnih sredstev težje uresničljive. V pripravi je uvedba proizvodnje novega kompresorja, ki se odlikuje po večjem varčevanju z energijo, z enostavnejšo konstrukcijo in možnostjo uporabe tudi v močnejših zamrzovalnih aparatih. Izdelovanje tega kompresorja bi pomenilo tudi povečanje obstoječe proizvodnje. Leopold Pucelj Gorenje Notranja oprema TOZD GRADBENI ELEMENTI Zahtevna vzdrževalna dela V prvem polletju 1984 smo pripravili 846.626 malic (od tega 53.262 dietnih) in25.942 obrokov kosil. V primerjavi z enakim obdobjem lani je povečanje malic 7 % in kosil 89 %. Opravljenih je bilo 92.338 efektivnih delovnih ur, izostankov pa je bilo skupno 20.924 ur. Med izostanki je največ bolniške do 30 dni (7.748 ur), porodniškega dopusta (4.320ur), ostali izostanki pa so bili zaradi dopustov, boleznine nad 30 dni, praznikov in drugo. Kljub temu pa je treba povedati, da so izostanki letos v primerjavi z lanskim prvim polletjem manjši. Pri pripravi hrane imamo največ težav zaradi neprimernih prostorov za čiščenje zelenjave, primanjkuje pa tudi prostora za steklenice in embalažo brezalkoholnih pijač. Zato so otežkočene transportne poti, nekaj težav pa je tudi pri odlaganju odpadkov hrane. Morali bi pripraviti projekt za rekonstrukcijo kuhinje in skladiščnih ter drugih delovnih prostorov, saj so naprave že dotrajane in zastarele. Veliko dela pa bodo morali vzdrževalci opraviti že letos med kolektivnim dopustom (obnova pomivalnega stroja, ureditev stropov, pleskanje in drugo). Racionalna poraba živil, zmanjšanje stroškov loma, kakovostna priprava obrokov so smernice naših prizadevanj pri kar najbolj uspešnem delu in gospodarjenju. Na to imamo vpliv vsi zaposleni v tozdu, seveda z odgovornim in zavestnim delom. Ponovno pa opozarjamo na red in disciplino v jedilnicah, kjer lahko največ za dobro počutje, za čiste mize in stole pripomorejo delavci sami z doslednim načinom samopostrežbe, kar pomeni, da mora vsakdo odnesti pladnje tudi k pomivalnemu traku. Marija Satler TOZD POHIŠTVO Pomanjkanje delavcev Povečan izvoz Proizvodni plan v obratu keramičnih ploščic smo v I. polletju presegli za 5,4 % in tako izdelali 552.961 m2 ploščic. Od tega smo imeli izvoza na konvertibilni trg (ZRN) 152.358 m2 ali 27.5%. V obratu umetnega marmorja v Šoštanju pa je rezultat slabši, realizacija plana je dosežena z 82 %. Razlog za nizek odstotek je v neredni oskrbi materiala, kadrovskih premikih in pomanjkanju delavcev v neposredni proizvodnji. V tem obratu smo v II. polletju 1984 začeli z izvozom krmilnih korit in jasli v sosednjo Avstrijo. To je prvi večji izvoz tega obrata, (30.000 kom), kar je za začetek količinsko in vrednostno zelo veliko. Poudariti moramo, da so bili rezultati izvoza za I. polletje zelo dobri, saj presegajo 34 % planske obveze. V poletnih mesecih pa pričakujemo zaradi zmanjšanja povpraševanja nekaj slabše rezultate, ki pa naj bi bili še vedno v okviru planskih. Kakovost izdelkov je statistično na ravni lanskoletne. Če pa jo podrobneje analiziramo, je praktično boljša, saj smo kriterije prevzema zaradi izvoza poostrili. V proizvodnji smo izdelali veliko zahtevnejših tipov in z njimi dosegamo boljši finančni rezultat. V proizvodnji smo se nenehno srečevali s problemom visokega odstotka nekvalitetnega biskvita. Zato smo v mesecu aprilu in maju zgradili plato za deponijo gline, na katerega bomo navozili 30.000 m3 gline zaradi staranja in homogenizacije. S tem bomo znižali visok odstotek nekvalitetnega biskvita. To bo velik prihranek pri porabi plina in možnost odprodaje biskvita zaradi povečanja kapacitet. Nekaj težav imamo tudi z visoko fluktuacijo, kar nam zvišuje število nadurnega dela. Peter Letonja Do konca junija smo izdelali 75.726 kom kuhinjskega in kopalniškega pohištva ter 8.262 m3 lesene embalaže. V obratu Pohištvo je količinska proizvodnja večja za 2 %, vrednostno pa za 28 %. Za 5 % zaostajamo za letnim planom, kar pa bomo, če ne bo nepredvidenih težav, nadoknadili do konca leta. Vzrok za to zaostajanje je predvsem pomanjkanje delavcev, slaba oskrba z vrati G181 ter sprememba asortimana na račun zahtevnejših programov. Vrednost dosedanjega izvoza je 15.586.000 dinarjev oziroma 54 % letnega plana. Izvažamo pa pretežno vrata. V bodoče bomo morali več pozornosti nameniti pridobivanju kadrov, zlasti nam namreč primanjkuje kvalificiranih mizarjev, od katerih je v veliki meri odvisna tako količina kot kakovost proizvodnje. Vzrok za občasne težave pri proizvodnji je neenakomerna oskrba z reprodukcijskim materialom. Primanjkovalo nam je predvsem suhega hrastovega lesa, masivnih vrat, korit iz nerjaveče pločevine, vezanih plošč. Nemotena je bila v tem obdobju oskrba z vgradnimi aparati. Kljub temu pa je zaradi prilagajanja proizvodnje potrebam prodaje nastala zaloga 8.000 kosov gotovih izdelkov. Delamo v skladu s sprejetim sanacijskim programom, vendar pa se marsikje še zatika. Težave so predvsem pri oskrbi z masivnimi vrati, pri večji izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, pri projektu "znani kupec" itd. V obratu Embalažnica je primanjkovalo hlodovine in rezanega lesa. Tudi pri proizvodnji lesene embalaže nam primanjkuje delavcev. Če jih ne bomo zaposlili, bo vprašljiva pravočasna dobava ustrezne embalaže tozdom finalne proizvodnje. Delovne rezultate, dosežene v tem obdobju, lahko ocenimo za uspešne. Janez Špegel Procesna oprema P TOZD TEHNOLOŠKA OPREMA Prvi izvoz orodij Gorenje Elektronika Široka potrošnja Naše glavne aktivnosti so bile usmerjene v izdelavo opreme in orodij za novo tovarno Gorenja v Bihaču, projektiranje in izdelavo orodij za izvoz v NDR, projektiranje in izdelavo linije elektromotorjev za MGA Nazarje. Poleg tega pa je naša stalna naloga redno vzdrževanje, popravila orodij ter izdelava novih orodij in naprav za potrebe temeljnih organizacij Gorenja. Za prvo polletje je značilna prezasedenost proizvodnih zmogljivosti in zaradi tega smo povečali nadurno delo. Kot pomemben mejnik in uspeh našega dela si štejemo izvoz in predajo prvih 12 orodij iz pogodbe o dobavi 46 orodij, ki jih izdelujemo za vzhodnonemškega kupca. To je naš prvi izvoz orodij. Pri prevzemu prvih izdelkov nam je kupec izrekel priznanje. Prav gotovo Pa gre pripisati uspeh prizadevanju obeh partnerjev. Ocenjujemo, da smo proizvodne načrte v prvem polletju Ob reorganizaciji Gorenja TGO je bil v okviru delovne organizacije Procesna oprema formiran tozd Poslovna informatika, ki združuje oddelek terminalne, procesne in medicinske opreme ter sklopov dele tehnike in oddelek prototipne dejavnosti ter vzdrževanja. Poleg tega pa spremljajo delovni proces tehnološki oddelek, oddelek mehanske konstrukcije in priprave Proizvodnje. V prvih šestih mesecih letošnjega leta smo v tem tozdu, kjer dela 81 delavcev, od načrtovanih f 400 komadov terminalne opreme izdelali 310 ali 22,1 %, saj je v januarju in februarju primanjkovalo materiala, kasneje pa je bila nerešena prodaja. Proizvodnja terminalov Paka 102, ki je vezana predvsem na dobavo logistične kartice Mostek, je bila realizirana s 77,5 % ali 853 komadov od načrtovanih 1100. V proizvodnji terminalne opreme trenutno izboljšujemo tehnološki proces s uspešno izpolnili. V tem času smo delali tudi na področju reorganizacije Gorenja. Ena najpomembnejših nalog, ki še ni zaključena, je prav gotovo izdelava racionalne organiziranosti znotraj temeljnih organizacij in delovne organizacije, kajti samo tako se bomo izognili neučinkovitosti. Naš namen je vzpostaviti takšno organizacijsko povezavo in pretok informacij, da bomo zadovoljni mi in uporabniki naših storitev. Za obvladovanje vodenja je silno pomembno, da v pravem trenutku razpolagamo s podatki, ki so potrebni v procesu poslovanja. Takšno načelo smo imeli pred seboj, ko smo snovali shemo organiziranosti temeljne organizacije. V drugi polovici leta bomo imeli prav tako veliko dela, proizvodne zmogljivosti pa so že zasedene. Ker je dela dovolj, z optimizmom zremo v prihodnost. protiprašnimi kabinami, testnimi napravami v vhodni kontroli, z ureditvijo skladišča gotovih izdelkov. Pospešeno pa tečejo tudi priprave za zagon proizvodnje terminala TP 103 Paka 3000, ki naj bi stekel v avgustu. Doslej smo od načrtovanih 36 projektov procesnih sistemov realizirali 8 projektov, ker ni bilo več naročil. Kljub temu, da smo dosedaj izdelali le 3 krmilnike robota, pa lahko izpolnimo plan 10 krmilnikov do konca leta, če bodo znane potrebe po tem proizvodu. V proizvodnji medicinske opreme smo pri Nevrobolu Hospital in Hemifesu plan v celoti izpolnili, za Mi krof es in MAE 101 pa se temu približujemo. Poseben problem predstavljajo pri tem zaloge nekurantnega materiala in zaloge gotovih izdelkov. Predvsem bo potrebno bolje izdelati prodajni koncept, ki bo omogočal rentabilnejše poslo- Van|e' Marko Vižintin Aktivnosti za položaja Po reorganizaciji velenjskega dela sozda Gorenje in Gorenja TGO je nastala enovita delovna organizacija Gorenje Elektronika Široka potrošnja, ki zaposluje 315 delavcev. Proizvodni program je zaokrožen na avdio in video izdelke, medtem ko se je program medicinske in profesionalne elektronike prenesel v delovno organizacijo Procesna oprema, tozd Poslovna informatika. V prvem polletju je bila proizvodnja po posameznih programih realizirana: barvni tv sprejemniki 46,2 %, glasbeni centri 76 %, glasbeni stolpi 23,7 %, zvočne omarice 40 %, terminali 21,3 % letnega plana v naravnih merskih enotah. Plan v pogojnih enotah smo dosegli 54,8 %, vrednostni letni plan pa z 51,6%. Glavni vzroki za nedoseganje delovnih načrtov so bili v slabi oskrbi z reprodukcijskim materialom ter slabi likvidnosti delovne organizacije Gorenje TGO. Zato smo bili prisiljeni začasno premeščati delavce v druge temeljne organizacije znotraj Gorenja TGO. Pereče je tudi vprašanje zalog tako reprodukcijskega materi- V prvem polletju smo delovne naloge opravili v celoti. Ob zmanjšanem številu serviserjev smo v primerjavi z lanskim enakim obdobjem opravili za 6,8 % več servisnih posegov, kar pomeni, da smo zvišali produktivnost. Letos smo opravili nekoliko več posegov v garanciji kot pretekla leta, kar je ob izrednem povečanju proizvodnje in prodaje na do-mečem tržišču razumljivo. Planirani izvoz rezervnih delov smo presegli za 14 %. Presežek je bil dosežen s povečanjem izvoza na klirinško področje. S polletnim delom smo ustva- izboljšanje ala, lastnih polizdelkov kot tudi končnih izdelkov. Poslovni učinki bodo glede na težavni položaj še naprej slabi. Vendar za drugo polletje načrtujemo več aktivnosti za izboljšanje našega položaja. Fizični obseg proizvodnje moramo obdržati vsaj na takšnem nivoju, kot je bil v prvem polletju. Tako smo pristopili k izdelavi plana za nadomeščanje uvoza. Pripravljamo rebalans plana, da bo realen glede na možnosti financiranja proizvodnje. Poostrili bomo kontrolo nad vhodnimi materiali in njihovimi cenami. Med dolgoročnimi nalogami smo si zastavili za cilj tudi kooperacijske posle z Vzhodom in poiskati zunanja tržišča. Pripravljenih je še več ukrepov. Vseh teh nalog ne bo možno realizirati brez pomoči ostalih članic velenjskega dela sozda Gorenja. Jasno je, da delovna organizacija, ki se srečuje z izgubo vse od leta 1980 naprej, ne more kar čez noč sanitari stanja. Tu mislim predvsem na financiranje proizvodnje zaradi visokega konvertibilnega deleža uvoza. rili celotni prihodek v višini ene milijarde 210 milijonov din in za 10 % presegli planiranega. Porabljena sredstva so hitreje naraščala kot smo planirali. Ta porast, ki znaša 20 %, pa bi moral spremljati večji izkoristek naših delovnih zmogljivosti. Letos smo za splošne in družbene potrebe izločili manj sredstev iz dohodka kot smo planirali. Čisti dohodek, ustvarjen po planu, je omogočil izločanje določenih sredstev v sklade, vendar manj kot smo planirali. Zelo spodbudno je povečanje akumulacije (novoustvarjena vrednost, Rudi Plešnik TOZD POSLOVNA INFORMATIKA ^ov terminal Mirko Ternik Gorenje Servis Skrb za boljšo kakovost dela namenjena za razširitev materialne osnove dela), saj predvidevamo povečanje za 100%. Družbena usmeritev delitve dohodka poteka zadovoljivo, saj se je delež osebnih dohodkov zmanjšal za 3 % glede na lansko leto. V prihodnje bomo v Gorenju Servis večjo pozornost namenili boljšemu izkoriščanju na- ših delovnih zmogljivosti in še višji kakovosti storitev. Tudi v sistem nagrajevanja bomo vgradili merila, ki bodo stimulirala slehernega delavca. Z boljšo kakovostjo dela bomo zagotovili doseganje še boljših kazalnikov našega poslovanja in s tem omogočili tudi povečanje osebnih dohodkov. Todor Dmitrovič Gorenje Commerce Večja vloga PET Razgibana samoupravna in družbenopolitična aktivnost, priprave na reorganizacijo in njeno uveljavljanje, poslovanje v zaostrenih pogojih gospodarjenja doma in v tujini ter izvajanje sanacijskega programa so najpomembnejše aktivnosti, ki so pogojevale naše delo ter vplivale na ugodne rezultate poslovanja v prvem polletju. Poslovanje brez tekoče izgube je rezultat povečanih naporov in prizadevanj večine delavcev v DO Gorenje Commerce pri izvrševanju planiranih nalog. Posebno pozornost smo namenili izvozu in nabavi reprodukcijskega materiala za proizvodnjo. Čeprav so finančni pokazatelji poslovanja pozitivni, z doseženimi rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni. Predvidenih izvoznih načrtov ne dosegamo, čeprav je izvoz za 31 % višji kot v istem obdobju lani. Nedoseganje izvoznega plana nam lahko, ob naši uvozni odvisnosti in zatevah domačih dobaviteljev po devizni soudeležbi, v naslednjem obdobju povzroči motnje pri oskrbi proizvodnje in s tem tudi motnje pri poslovanju. Gorenje Raziskave V prvem polletju 1984 je delovna organizacija Gorenje Raziskave in razvoj dosegla zadovoljive poslovne rezultate. Po prvih ocenah je bil dosežen celotni prihodek v višini 44,000.000 din, kar je za 3,1 % več kot je bilo načrtovano. Še uspešnejše poslovanje pa so ovirali posamezni nerešeni problemi, na katere Za poslovanje v prvem polletju je značilno še to, da se kaže tako na tujem kot tudi na domačem tržišču zmanjšanje povpraševanja po nekaterih izdelkih Gorenja. Lahko pričakujemo, da se bo v prihodnje takšno gibanje še poglobilo in razširilo na večino naših proizvodov. To nespodbudno napoved lahko premostimo in v celoti uresničimo sprejete plane s čimprejšnjim in čimboljšim uveljavljanjem nove organiziranosti ob kadrovski okrepitvi, z nadaljnjimi prizadevanji za izboljšanje kakovosti naših izdelkov in uslug in s tem za povečanje njihove konkurenčnosti. Posebej je pomembno, da se v te napore vključijo tudi naše poslovne enote v tujini, ki s svojo aktivnostjo bistveno vplivajo na uspešnost izvrševanja planov izvoza, kooperacij in uvoza reprodukcijskega materiala. V prvem polletju so naše poslovne enote v tujini poslovale brez izgube, vendar nakopičeni problemi v Gorenju Hellas Solun v teh dneh narekujejo odločno ukrepanje. Joško Vučemilo in razvoj pa delavci GRR nismo mogli bistveno vplivati. Pri tem je treba omeniti dolgotrajno pripravo in sprejemanje plana za leto 1984, razlog za odlašanje pa je bil v določanju politike raziskovalno— razvojnega dela v Gorenju SOZD in določanju programsko—razvojnih usmeritev sozda kot celote. Določen vpliv na pripravo in potrditev plana je imela tudi izdelava sanacijskega programa Gorenja TGO in reorganizacija. Zaradi tega je značaj našega plana dela začasen in ga bo treba po dokončnem oblikovanju novih delovnih organizacij Gorenja korigirati. Delovni organizaciji Gorenje MIV Vranje in Gorenje Mural, Mursko Središče, plana nista podpisali. Gorenje MIV sicer del finančnih obveznosti do GRR izpolnjuje, vendar ne v celotni višini. Gorenje Mural zaradi sanacije ne more sodelovati v planu GRR, vendar z njimi sodelujemo na tistih področjih, ki so za njihovo sanacijo najbolj problematična (izdelava tehnološkega projekta). Za ostale delovne organizacije sozda Gorenje potekajo naloge po načrtu. Delno je problematična izvedba določenih nalog s področja korozije in toplotnega programa, to pa zato, ker je ob reorganizaciji prišlo do kadrovskih sprememb. Tudi pri izdelavi sanacijskih programov in pri reorganizaciji velenjskega dela sozda Gorenje so naši sodelavci opravili veliko dela. Glede na izvedeno reorganizacijo GRR in razširjeno dejavnost bo treba čimprej kadrovsko zasesti in dopolniti dejavnosti in oddelke, ki so se prenesli v GRR ali se na novo oblikovali. To bo zahtevna naloga, saj gre za kadre z višjo in visoko izobrazbo. Nadalje bo treba določiti tudi dejavnosti za ostale članice sozda, predvsem se bo treba dogovoriti za način razvojne in raziskovalne dejavnosti. Jože Dolinar Gorenje Interna banka Likvidnostne težave V delovni skupnosti Gorenje Interna banka smo opravljali naloge v skladu s sprejetim programom dela. V sektorju naložb so skrbeli za sredstva, potrebna za nemoteno proizvodnjo, hkrati pa tudi za pravočasno vračilo sposojenih sredstev. Za obladovanje finančne funkcije so v sektorju informatike načrtovali in analizirali denarne tokove. V okviru možnosti smo naše članice ohranjevali plačilno sposobne, preko oddelka plačilnega prometa pa smo poravnali zapadle in druge obez-nosti. V tem obdobju je bila najbolj izrazita problematika likvidnost (plačilna zmožnost). Osrednja vzroka za nelikvidnost sta negativno poslovanje v preteklih poslovnih obdobjih in do tega trenutka še nepokrita izguba, izkazana v poslovnem letu 1983. Članice interne banke v celoti pokrivajo potrebna obratna sredstva s tujimi viri. Ta zunanja zadolženost predstavlja v primerjavi s predvideno oziroma doseženo realizacijo zgornjo kritično mejo zadolženosti. Posebno odgovorno smo se lotili nalog pri pokrivanju izgube Gorenja. Po predvidenem načrtu naj bi izgubo pokrili iz naslednjih virov: 414,3 mio din iz reprodukcijske verige, 300 mio din občina Velenje, 200 mio din ostale občine v SRS, 800 mio din samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino (SISEOT), 1.235 mio din poslovne banke, 1.200 mio din sklad skupnih rezerv gospodarstva (SSRG). Do 30. junija 1984 je bilo realizirano: 68,3 mio din iz reprodukcijske verige, 47,6 mio din občina Velenje, 800 mio din SISEOT, 1.200 mio din SSRG. Od skupnih izgub 4.149 mio din je do konca polletja pokritih 2.115,9 mio dinarjev. Pogovori za pokritje izgub iz sredstev, ki naj bi jih prispevali iz reprodukcijske verige, se nadaljujejo in je za sodelovanje že dogovorjen znesek v višini 205,9 mio din. Z ostalimi dobavitelji se še dogovarjamo, ker večina postavlja različne pogoje, ki jih je treba medsebojno uskladiti. V teku so tudi dogovori z občino Velenje za nakazilo preostalih sredstev. Velik problem pa obstaja pri uresničitvi dogovorjene obveze poslovnih bank, zato bomo morali aktivnosti v tej smeri še povečati. Darko Zupanc