POŠTNINA PAVŠALIRANA. CENA DIN 1-50. jljlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIII 1 štev. 3. mil........................................iiiiimiiiTfifLiiiiiiiiiiiiii......................................................................................................................................n......................... miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimmimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmmiiiiiiiiili LJUBLJANA, 15. februarja 1922 liiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiii Leto III. | lunin...................................ni Zimsko-sportne tekme. ŠPORTNA ZVEZA LJUBLJANA prelaga prvotno za 29. januar razpisano TEKMO V UMETNEM DRSANJU na nedeljo, 19. februarja. Tekma je dostopna članom vseh športnih klubov Jugoslavije. Vršila se bo po tem, kakor bodo dopustile vremenske razmere, ali-na Blejskem jezeru ali na mestnem drsališču v Ljubljani ali v Bohinju. Definitivna določitev mesta se bo objavila pravočasno po dnevnih listih. Pričetek ob desetih dopoldne. Prijave je nasloviti na Športno zvezo Ljubljana, Narodni dom, najkasneje do 17. februarja opoldne. V prijavi je navesti: 1. točke, v katerih se hoče tekmovati; 2. naziv svojega kluba; 3. ime in starost tekmovalca; 4. ali tekmovalec želi, da se mu preskrbi stanovanje. Prijavnino 10 Din za osebo je priložiti prijavi. Ako bi se prijavilo do zaključnega roka premalo število tekmovalcev in v slučaju neugodnega vremena se tekma odpove. Jury bo ocenjevala pri vsaki vaji težkočo in izvedbo po tekmovalni tabeli, priobčeni v »Sportu« št. 4, 1921. Izvedba likov se klasificira z 1 do 6 točk, in sicer: 2 = zadostno, 6 = brezhibno; 1, 3, 5 so vmesne stopnje. Razpisujejo se sledeče konkurencei: I. Tekmovanje gospodov. Prvemu in drugemu se priznajo častne spominske plakete. Minimalno število tekmovalcev 3. Dostopno tekmovalcem, starim nad 17 let. Predpisani liki1: 1. loki v osmici št. 2 (d np n — 1 np n); 2. loki v osmici št. 3 (d nz v — d nz v); 3. vijuga št. 5 b (d np n v — 1 np v n); 4. dvojna trojka št. 10 (d np v T nz n T np v — 1 isto). • 5. trojka št. 9 a (d np n T nz v — 1 nz v T np n); 6. zanka št. 14 (n np v Z np v — 1 isto); 7. vijuga v osmici (1 np v n — d np n v); 8. Prosto drsanje (kombinirani liki) približno 2 minuti. II. Tekmovanje dam. Prvi se prizna častna spominska plaketa, drugi in tretji nagrada ob primerni udeležbi. Minimalno število tekmovalk 2. Predpisani liki:. 1. loki v osmici št. 1 (d np v — 1 np v); 2. loki v osmici št. 2 (kot I); 3. dvojna trojka št. 10 (kot I); 4. vijuga št. 3b (kot I); 5. prosto drsanje (kombinirani liki) približno 1 minuto. i III. Tekmovanje juniorjev p'od 18 leti. Prvemu in drugemu se priznajo častne spominske plakete. Minimalno število tekmovalcev 3. 1 Okrajšave: d — desno, 1 — levo, np — naprej, nz — nazaj, n — noter, v — ven, T — trojka, Z — zanka. IV. Tekmovanje parov (dama in gospod). Prvemu paru častne -plakete. Predpisano prosto drsanje v trajanju približno 3 minut. Vsak predpisan lik se izvaja trikrat, proste kombinirane like je predložiti pred tekmo skicirano razsodišču. X SANKAŠKA TEKMA • za prvenstvo Jugoslavije se prelaga na dan 19. februarja. (Razpis v štev. 2.) X SMUŠKA TEKMA za prvenstvo Jugoslavije v Planici (pastirska koča na Zelju) dne 26. februarja 1922. Start približno v višini 1600 m med Velikim in Malim Kotom pod Jalovcem 2643 m. Cilj na Slatinah (senožeta) nad železniško postajo Planica pri Ratečah. Celotna razdalja proge 15 km. — Proga teče izpod Jalovca sprva precej nizdol skozi Mali Kot do Tamarja (pastirska koča na Zelju 1108 m) pod Nadižo (izvir Save), odtod pa polagoma pade do Slatin. Teren večinoma neporastel. — Proga bo markirana. Tekmovalne skupine: a) starejši (v starosti nad 25 let) in b) mlajši (v starosti do 25 let). Prvenstvo pripada onemu, ki doseže najboljši čas. Skupni odhod na start (iz žel. postaje Planica ob sedmih) od Tamarja v Planici ob osmih skozi Mali Kot proti Jalovcu. Vse podrobnosti o tekmi izvedo tekmovalci med skupnim pohodom na start od Tamarja dalje. Darila: Prvak prejme častno darilo, ostali prvi trije vsake skupine častne srebrne plakete, — Po tekmi skupni odhod v Rateče (gostilna »Kajžar« in »Žerjav«) in razdelitev daril. Športna zveza. Dr. D.: Sport in zdravje. Sankaške tekme v Bohinju. V nedeljo, dne 5. februarja, so se vršile na umetnem sankališču Belvedere prve letošnje sankaške tekme »za prvenstvo Bohinja«, Prvotno na ta dan razpisana tekma za prvenstvo Jugoslavije se je preložila na 19. februarja v nadi, da se vendar takrat udeleži večje število tekmovalcev iz ostalih pokrajin. Udeležba je bila precej številna, v vsem 45 tekmovalcev, tako da je bilo mogoče izvesti vse predpisane tekme. Proga sama se je vozila na 1000 m, vendar je bil prestavljen start nekoliko niže, dočim je bil tudi cilj prestavljen niže, kot pri lanskih tekmah. Proga sama je bila prav dobra, vendar ne brezhibna. Provzročilo ^pa je nekoliko ovire velika množina snega in vedno sveže zapadanje. Kot prva se je vozila tekma seniorjev, dvakrat po 1000 m. Prvo mesto in s tem naslov »prvak Bohinja 1922« si je pridobil inž. Mencinger (Lj. sp. klub) s časom 1 min. 16-15 sek. (1 : 17-75). Čas je tedaj v obeh tekih znatno boljši od lani doseženega, kar znači lep napredek. Drugi je bil Logar Janez (Z. S. O, Bohinj) s časom 1 : 16-9 (1 : 20-3), tretji Kveder Ivan (Skala) v 1 : 19-45 (1 : 19-05), četrti Mencinger Drago (Z. S. O., B.), peti Devičnik (Z.S. O., B.), šesti Bengš, sedmi Gorazd (oba Ilirija). Dr. Zupanc in Kavšek sta pri drugem teku vsled padca odstopila, Bevc pa ni tekmoval. V tekmi juniorjev, kjer je bilo 15 tekmovalcev, je dobil prvo mesto Černe Jos. (L. S. K.) v 1 : 13-15, ki je dosegel s tem najboljši čas dneva in rekordno hitrost za bohinjsko sankališče. Drugi je bil Glavič (Skala) v 1 : 21-55, tretji Čop, Jesenice (Z. S. O., B.) v 1 : 23, četrti Šircelj Karol (Ilirija), peti Trojar (Z. S. O., B.), šesti Šircelj Hinko (Ilirija), sedmi Čop Alb., Jesenice (Z. S. O., B.), osmi Crobath, Kranj, deveti Godec (Z. S. O., B.), deseti Baum-gartner (Z. S. O., B.), enajsti Vončina (Primorje), dvanajsti Sila (Skala), trinajsti Černe (Z. S. O., B.), štirinajsti Bertoncelj (Z. S. O., B.), V damski tekmi je tekmovalo 8 konkurentinj, od katerih je bila prva Mariolaz Ida (Z. S. O., B.) v 1 : 30-25, druga je bila Logarjeva v 1 : 36-85, tretja Majcen Ruža v 1 : 43-6, četrta Budinek, peta Kočar, šesta Trammer, sedma Legan. Kot zadnja tekma se je vozila tekma na dvosedežnih sankah, kjer sta zopet odnesla prvenstvo par inž. Mencinger—Černe v 1 : 19-3, drugo mesto par Čop Joško— Bertoncelj A. v 1 : 20-5, tretji Devičnik—Logar v 1 : 22-15, četrti Mencipger Dr.—Kandušar Vida, peti Beneš—Šle-han. V vsem je tekmovalo 12 parov. Vodstvo tekme je bilo v rokah inž. Leo Mencingerja, glavni funkcionarji so bili inž. Sevnik Fr., inž. Cerjak, Drag, Pokorn in Alf. Mencinger. Novost, ki se je prvič preizkusila, je bilo električno merjenje časa, ki se je prav dobro izkazalo. V splošnem je potekla tekma povsem v redu in brez nezgod. Tekmovalcem se je na splošno poznalo pomanjkanje treninga. Ravno sankanje zahteva osobito pažnjo in precej verziranosti, da je mogoče doseči v resnici povoljne rezultate. Težkoče so pač v tem, ker nam manjka primernih sankališč, kjer bi lahko športniki tekmovali, za trening je pa Bohinj nekoliko preoddaljen in — predrag. Gotovo pa je tekma važen trening za glavno sankalno tekmo v nedeljo, 19. t. m. m Če gledamo igralce pri nogometni tekmi ali kolesarje pri dirki, posebno pri gorski tekmi, se čudimo njihovi vztrajnosti, in skoro nemogoče se nam zdi, da bi zmogli vse napore in mogli vztrajati do konca. Mi vemo, da imajo dober trening za sabo, dobro trenirano srce, ali srce bi mnogo prej podleglo in omagalo v svoji zvesti službi, če bi ne imelo v samoobrani organizma dveh vernih pomagačev: delovanja mišičja in dihanja. V večjih žilah dovod,nicah, ki leže v svoji rahli obleki med posameznimi mišičji, so v kratkih presledkih prirastle vrečaste zaklopnice liki lastavičjim gnezdom ob strešnem tramu. Te zaklopnice so obrnjene proti srcu, se odpirajo proti srcu in venozna kri, ki se vrača iz periferije proti centrumu, ima popolnoma prosto pot; samo če bi hotela pri kakem pritisku zdrkniti nazaj, ji zapro zaklopnice pot in njej ne ostane nič drugega, kakor da nadaljuje svojo pot naprej proti srcu. To se dogaja pri krčenju mišice, in čim krepkejše in ritmično je krčenje, s tem večjo silo polje venozna kri proti srcu! Ko pa ohlapne mišica, vdre kri sama od sebe v prazno žilo, vakuum potegne kri za seboj. Pri obeh aktih nima srce bogve koliko zaslug, če že ne rečemo nobenih. Mislimo si ta proces na rokah in nogah — dovodnice na teh delih pridejo v glavnem v poštev — pri jako intenzivnem sportu, koliko napora, koliko dela se odvzame srcu, katero pa seveda mora tem bolj skrbeti za dobavo hranit-bene krvi delujočemu mišičju. Čim več mišic je pri kakem sportu v akciji, in čim redneje in krepkeje se menja krčenje z ohlapnenjem, tem večja podpora se nudi srcu in tem manjša je nevarnost zanj, da omaga pri večjih naporih. Druga oproda srca je krepko dihanje; če gremo po sapo, se nam razširi koš, prsna duplina se poveča, notranji prsni pritisk se manjša, posebno če vdihavamo skozi nos in ne skozi usta, in kri, ki je na poti v prsno duplino k srcu, se kar vdere vanj, kakor da bi jo prsi sesale. Inspiracija lajša torej srcu krvni dotok in čim glo-bočja je, tem bolj, dočim eksspiracija pomaga srcu kri poganjati v velikih dovodnih žilah. Če hoče dihanje pomagati srcu, mora biti globoko, prosto in redno, in če kak sport tega ne dopušča, ga ne moremo smatrati zdravim. Najbolj zdravim sportom v tem oziru prištevamo veslanje; gole prsi, redno in globoko' dihanje, čisti zrak, kakor ga ima še planinski sport, in gibanje vsega telesa so prednosti, katerih nima vsak sport. Pri turistu najdemo to napako, da nosi največkrat težak nahrbtnik, kateri ga ovira pri pravilnem dihanju, ne oziraje se na njegovo težo; ravno tako ga ne sme obleka niti najmanj ovirati pri dihanju; mi perhoresciramo telovadne vaje, pri katerih zadržuje telovadec sapo, da more precizno izvajati vajo, da more vzdržati ravnotežje; mi ne prištevamo zdravim vajam vzdigovanje teže, ker ne dovoljuje enakomernega dihanja. Vse to so telesne vaje, pri katerih trpi redni krvni dotok v prsno duplino in pri katerih ne dobi srce podpore, temveč zadene na težave, ki ga slabe. Velikega pomena je za zdravje, če si s primernimi telesnimi vajami krepimo srce in pljuča. Srce tako večina zanemarja, ga zastruplja z alkoholom, z nikotinom, ga ne vadi, ker poseda po birojih, po kavarnah in gostilnah, ni čuda, da odpove, ko je treba nanj apelirati, v težkih bolečinah pri pljučnici, pri septičnih procesih itd. In nič manj pritožb nimajo pljuča. Vsak organ, katerega ne urimo, oslabi. Največjo korist odnese od telesnih vaj mladina. Pri organizmu, kateri šele raste, se bodo razvijali posebno oni deli, ki so v neprestani vaji, to so pljuča in srce. Mišičevje in srce se bo krepko razvdo, koš izbočil in pljučna kapaciteta relativno velika postala. Najboljša profilaksa zoper jetiko, najboljša dota za poznejše življenje. Težkih telesnih vaj ne bomo pustili delati mladini, ampak priporočali bomo vaje, ozir. sport, pri katerem ne trpe pljuča in srce, vaje, katerih se udeležuje kolikor mogoče mišičje vsega telesa. Srce se pri njih najlažje izogne pokvari, ki ga podpira mišičje in globoko redno dihanje. Kdo se ni zgražal lani na osješkem sokolskem zletu nad fantiči, ki so izvajali težke vaje na orodju. Ravno v puberteti, v 14.—15. letu, je srce v najhujši krizi; takrat raste organizem kot konoplja; njegova telesna površina raste, njegovo žilje postaja daljše in tanjše, organi večji in daljava od srca do periferije daljša. Ker srce ne raste v tej meri, postaja njegovo stališče dan na dan slabše in kriza doseže v puberteti svoj vrhunec. Če bi torej srcu v tej težki krizi naprtili težke vaje, je gotovo, da omaga, da odnese mladenič srčno napako. Šele pozneje, ko se ustavi rast v dolžino, ko gre organizem narazen, se razrašča in postaja muskulozen, se vračajo srcu zopet časi njegovih prvih let. Dr. Demeter Bleiweis-Trsteniški: O NEMŠKI VISOKI ŠOLI ZA TELESNE VAJE. (Dalje.) II. Kakor sem že poudarjal, je naloga visoke šole za telesne vaje (H. f. L.) pravzaprav dvojna: na eni strani vzgajati narodu vzorne telesne odgojitelje, na drugi strani pa dajati sportu pravo smer. Prvemu namenu služi strokovna izobrazba na visoki šoli, o kateri hočem pozneje podrobneje poročati. V dosego drugega cilja pa zbira visoka šola okrog sebe čim večji krog športnikov, izvršuje v poletni sezoni na Stadionu redne telesne in psihološke kontrole, odpravlja izrodke poedinih športnih panog ter ugotavlja s skrbnimi preiskavami pred posameznimi vajami in po njih, kaj se sme od zdravega človeka pričakovati in zahtevati. Za kako resno in važno smatra visoka šola to nalogo, kaže dogodek, ki se je odigral v moji navzočnosti. Kakor sem že poročal, se vrše predavanja deloma na berlinski kirurgični kliniki. Tu imajo tudi zdravniški docenti visoke šole svoje specialne laboratorije. Ko sem si prišel ogledat antropometrični laboratorij docenta dr. Kohlrauscha, sta na tega čakala dva mlada fantiča v starosti 7—8 let. Docent dr, Kohlrausch je namreč imenom visoke šole sklenil z vsemi v bližini se nahajajočimi berlinskimi srednjimi in ljudskimi šolami pogodbo, da je vse Sportnopsihološki laboratorij nemške visoke šole za telesne vaje. POSKUS UVRŠČANJA (po dr. R. Schulte-ju, Charlottenburgl. Naloga: Razne v kvadratu na levi stoječe znake je kolikor mogoče hitro in pravilno uvrstiti v odgovarjajoče vrste omrežja na desni. Za vsak znak je v pravilni navpični vrsti (v vsakem predalčku) napraviti črto / Ko je to uvrščanje dokončano, je v vsaki navpični vrsti črte sešteti in znesek vpisati v predalčke stolpca A. V io uporabljeni čas je na levi spodaj označiti in listek nato takoj oddati. + 7„ IV 3 h M W 8 3 W e 8 k + 7» 8 k h M k k e 8 h 3 W 8 k 8 7o h 3 k + W k h 3 W e 3 % IV 8 + k W 8 k + W k h 3 W 8 + M h 8 + 3 8 k 7o IV k 3 W. M W /M k 8 h + h 8 M k k W /M W M 3 W °/ /0 IV M h 3 8 k W + h 8 3 + Čas: .... min........sek. Izvršba: ---> A Napake; h | IV W 8 + k 7J 3 M e V : **: ...c... 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 (Druga stran.) Ta listek se srne pri mnoštvenih poskusih šele na rek preizkuševalca obrniti. Na obratni strani stoječo nalogo je razumno prečitati, poskus hitro in skrbno napraviti in nato listek takoj oddati. Govoriti ali popraševati ni dovoljeno. Nejasnosti je tu doli označiti. Ime (priimek): Poklic: šola:. Starost: Datum: razred: . dijake in učence, ki bi hoteli zaradi katerihkoli telesnih napak ali bolezni izostati od telovadbe, prostih vaj in šolskih iger, pošiljati k njemu v preiskavo. In tako je v moji navzočnosti, ves čas opozarjajoč me na razne okolnosti in simptome, kar najtemeljiteje preiskal imenovana dva fantiča, katerih eden se je hotel zaradi dozdevne srčne napake, drugi pa zaradi nekega živčnega krča na roki oprostiti telesnih vaj. Prvega, ki je imel le neko akci-dentielno vršenje na srcu, je koj proglasil za sposobpega, drugega je pa za nekaj časa oprostil, naročivši mu, da se mora čez osem tednov iznova zglasiti. Tako skrbe Nemci že pri mladini sistematski za telesno vzgojo in s tem za okrepitev svojega naroda. Toda vrnimo se k strokovni izobrazbi na visoki šoli. K tej se pripuščajo gojenci, ki se izkažejo z zrelostnim spričevalom kakega višjega deveterostopnega nemškega učilišča ali s spričevalom, ki upravičuje za vstop na druge visoke šole (n. pr. spričevalom drugega učiteljskega izpita). Razen tega se morajo izkazati z nravstvenim spričevalom svoje domovne občine. Pri imatrikulaciji morajo gojenci rektorju v roko obljubiti, da bodo pridno študirali in s svojim vedenjem visoki šoli delali čast. Praktične telovadce in športnike obojega spola sme senat sprejeti tudi brez gori zahtevane šolske predizobrazbe, ako to nadomeščajo z odlično nadarjenostjo in praktično izvež-banostjo. Vendar se tak sprejem dovoli le v izrednih slučajih, ako po senatu zahtevane lastnosti izdaleka prekašajo srednjo mero. Samo ob sebi umevna zahteva pa je trdno zdravje, izurjena telesna moč in spretnost. Pouk je doslej trajal štiri semestre, a se na željo gojencev samih s poletnim semestrom 1922 podaljša na šest semestrov. Šolski red se deli na praktični in znanstveni pouk, in sicer se iz vsakega od teh predava po 3 ure na dan, ne glede na privatne študije na domu, razne poučne izlete, oglede itd. V informacijo športnih krogov in v vednost onih, ki bi se hoteli kot prvi pionirji posvetiti poklicu, ki mu bo že v bližnjem času nakazati tudi pri nas odlično mesto v ljudski in mladinski odgoji, hočem v naslednjem podati pregled šolskega reda, kakor je določen za zimski semester 1922. Pri posameznih predmetih pridejane rimske številke označujejo semester; le pri pomembnejših predmetih hočem pristaviti ime docenta in druge podrobnosti. K. Praktični pouk. 1. Pripravljalne vaje, za IV, semester z anatomsko-fizio-loškim razjasnjevanjem, I.—IV. in za dame. 2. Ritmiška gimnastika, za dame. 3. Telovadba, I.—IV. in za dame. Sporinopsihološki laboratorij nemške visoke šole za telesne vaje. SI.IKA RAZVOJA za znanstveno in praktično zasledovanje telesnih in duševnih zmožnosti in uspehov (po dr. R. W. Schulte-ju, Charlottenburg). 100°/,, prov dobro _________ ________________________________________ ___________________________ o 3 N SZ v % 3 dobro i zadostno 30 20 j pomanjklj. nezadost. Prizorna črta /.a: (Navedba nadarjenosti, zmožnosti ali uspeha: n. pr. telesna višina, očesna mero, tekmovalni tek itd.) v;:rr Časovni termin poskusa, merjenja, preiskave. Ime: . . priimek: Poklic: . . Starost: Šola, razred, stotnija itd. Opazke (Druga stran.) Predstojeća slika služi v to, da grafično zasledujemo in nadzorujemo zaporedni razvoj telesnih in duševnih uspehov. Časovni razstoj poskusov in preiskav (ki se vrše n. pr. vsak mesec) označimo na vodoravni osi, uspeh pa na navpični; presečišča pravokotnic, ki jih potegnemo v teh točkah tia osi, nam pokazivajo vsakokratno stanje uspeha (izvršbe) v odstotkih. Ako zvežemo izide posameznih periodično se ponavljajočih preiskav, dobimo r a z. v o j n o kurvo (krivuljo). Dviganje kurve pomenja napredek, padanje nazadovanje (oziroma izboljšanje in poslabšanje vaj). Take kurve nam služijo za kontrolo uspeha v šoli in poklicu (n.pr. na podlagi šolskih izpričeval), za nadziranje treninga pri sportu, za določevanje telesnega in duševnega napredovanja pri vežbalnih in izobraževalnih kurzih, za predočevanje vadbenih uspehov itd. Ako vpišemo v razvojno sliko uspehe več oseb ali celih skupin, dobimo »vrstni red uspeha« in lahko zasledujemo njega izpreminjanje, n. pr. napredovanje ali nazadovanje vrste ali skupine. Označba uspeha naj se vedno izvrši z ozirom na uspeh skupine (šolskega razreda, starostne stopnje, tovarniškega obrata, stotnije itd ), in sicer najbolje v odsfotkih ali pa z označbo pravega uspeha (n. pr. skok v višino 179 m, francoski jezik skoraj dobro, pri učenju na pamet obdržal 16 od 25 številk, akordno število 4520 na dan itd.). Zunanja mesta se naprošajo, da vpošljejo po en izvod od njih pridobljenih razvojnih slik sportno-psihološkemu laboratoriju nemške visoke šole za telesne vaje, ker je največje važnosti, da dobimo obsežen in po znanstvenih načelih obdelan material o napredovanju in izboljšanju uspehov in vežb. 4. Plavanje, I.—IV, in za dame. 5. Rokoborba, I.—IV. 6. Boksanje, I.—IV. 7. Borenje, I.—IV. 8. Tek po gozdu. Tek po gozdu ali korakanje po prostem, za dijake in praktične športnike, ki se zavežejo, da bodo trenirali. I.—IV. in za dame. 9. Igre. I.—IV. in za dame. 10. Veslanje po bazenu. I.—IV. in za dame. 11. Drsanje. I.—IV. in za dame. 12. Smučarstvo. Zimski športni tečaj. I.—IV. in za dame. II. Znanstveni pouk. A. Vadbeni pouk. 13. Praviloslovje poedinih športnih panog. I.—II, 14. Veslaška tehniška vprašanja. I.—III. 15. a) Teorija zimskega sporta. I.—IV. (le v prvi pol. sem.). 15. b) Smučarstvo. I.—II. (le v prvi polovici semestra). 16. Uvod v teorijo telesnih vaj. I.—II, 17. Fizika vzleta žog in dinamika žog, s posebnim ozirom na goli. I,—IV. 18. Fizika telesnih vaj. I.—IV. 19. 'I ehniške preiskave meta in skoka na podlagi fizioloških in fizikalnih zakonov, z vajami v predtreningu. I.—IV. 20. Orodoslovje. I.—II. 21. Vežbališča in tekmovališča. Vaje v načrtaniu igrišč. III.—IV. 22. Kolesarstvo, z demonstracijami. Javno predavanje. 23. Uvod v bistvo kolesarskega športa. Javno predavanje. B. Zdravstveni pouk. 24. Anatomija. I.—II, Predava prof. dr. Kopsch v anatomskem institutu univerze. 25. Fiziologija. I.—II. Predava prof. dr. Du Bois-Reymond v fiziološkem institutu univerze. 26. Praktična fiziologija III—IV. Predava prof. dr. Du Bois-Reymond v fiziološkem institutu univerze. 27. Športne nezgode ter prva pomoč pri njih. I.—IV. Predava prof. dr. Baetzner na kirurgični kliniki. 28. 1 elesiie slabote ter njih odvračanje s telesnimi vajami. III. Predava prof. dr, Klapp v Langenbeckovi dvorani. 29. Biologija in nauk o konstituciji. I.—IV. 30. Masaža, I,—II, in za dame, 31. Telesna higiena. I,—IV. Predava prof. dr. Rubner v fiziološkem institutu. 32. Higiena ust. I.—II. 33. Kolokvij o zdravstvenih vprašanjih. III.—IV. Predava prof. dr. Miiller na kirurgični kliniki. • ♦ III. Vzgojni pouk. 34. Vpeljava v znanstveni studij. Javno predavanje. 35. Psihološki usposobljenostni poskusi s praktičnimi vajami. III.—IV. Docent dr. Schulte. 111 "kV Sam<>sto,ina v sportno-psihološkem laboratoriju. 37. Vzgojeslovje, eksperimentalno. I.—IV. 38. Splošna pedagogika. I.—IV. 39. Psihologija mladostnih. I.—IV. 40. Metodika. III.—IV. 41. Teorija in praksa treninga za tekme in najvišje športne uspehe s praktičnimi vajami v preiskavanju spremnosti in uspehov. III.—IV. Docent dr. Brustmann. 42. Odgoja otrok. I.—II. Predava docent dr. Engel na ortopedski univerzitetni kliniki. IV. Upravni pouk. 43. Upravni nauk. II. I.—II. Docent dr. Diem. 44. Upravni nauk. Pro-seminar. Vaje iz društvene upravne prakse. III. 45. Upravni nauk. Seminar. Proste vaje in vežbe v predavanju z uvodnim javnim predavanjem »O problemih telesne vzgoje«. IV. 46. Organizacija mladinske oskrbe. I___IV. 47. Športna žurnalistika. I.—IV. * 48. Telovadbe v inozemstvu. I,—IV. V zvezi seminar: repe- titorij, čitanje virov, razpravljanje tozadevnih spisov. 49. Poklicne možnosti za slušatelje H. f. L. I.—IV. V zvezi s tem ogled poklicnega urada mesta Berlin in centralnega zavoda za odgojo in pouk. 50. Filozofija k zgodovini telesnih vežb, I.—IV. 51. Vaje k zgodovini telesnih vežb. I.—IV. 52. Slovstveni nauk. I.—IV. »f 53. Studij virov k zgodovini telesnih vežb. Seminar. I.—IV. 54. Duševno in dlružabno življenje v društvih in organiza- cijah, Seminar. III.—IV, (Dalje prihodnjič.) Delovanje S. K. Ilirije v letu 1921. Nogomet. Moštva S. K. Ilirije so igrala v pretečeni sezoni 58 tekem, in sicer 42 prijateljskih, 7 prvenstvenih in 9 mednarodnih. Od teh tekem je odigralo I. moštvo 39, in sicer 24 prijateljskih, 6 prvenstvenih in 9 mednarodnih; rezervno moštvo 15 prijateljskih in 1 prvenstveno; kombinirano moštvo 1 ter naraščaj 3 prijateljske. Od teh tekem je bilo dobljenih 35, neodločenih 12 in izgubljenih 11. Med temi zopet ima I. moštvo pri prijateljskih tekmah 18 dobljenih, 2 neodločeni, 4 izgubljene, pri prvenstvenih 4 dobljene in 2 neodločeni, pri mednarodnih 3 dobljene, 1 neodločeno in 5 izgubljenih; rezerva pri prijateljskih tekmah 6 dobljenih, 6 neodločenih in 3 izgubljene ter 1 dobljeno prvenstveno. Golov se je zabilo v vseh tekmah 227, prejelo pa 87, in sicer pri prijateljskih tekmah 163 : 54, pri prvenstvenih 38 : 11, pri mednarodnih 21 : 20; od teh ima I. moštvo pri prijateljskih tekmah 114 : 35, pri prvenstvenih 36 : 11, pri mednarodnih 21 : 20, skupaj 171 : 66; rezerva pri prijateljskih tekmah 42 : 22, pri prvenstveni 2 : 0, skupaj 44 : 22, kombinirano mo?tvo 4 : 4, naraščaj 9:1; vpoštevana je tekma I. moštva proti rezervi 6: 1 za I. moštvo. V vseh tekmah je nastopilo 48 igralcev, in sicer so igrali: Zupančič II 43 tekem, Vidmajer 41, Pelan 38, Pretnar I in Hus po 32, Deržaj I 28, Zupančič III 27, Bregar I 25, Oman 23, Pretnar II 22, Beltram, Weibl in Pevalek I po 21, Pogačar 20, Pevalek II 19, Betetto 17, Splichal in Pleš po 16, Seger in Kanc po 15, Zupančič I 14, Bregar II in Zinnbauer po 13, Vrančič 11, Tavčar 10, Grilc I 9, Dolinar 8, Soklič 7, Turk, Gostiša in Borštnik po 3, Rape, Koritzky, Zupančič IV, Miklavčič II, Vodišek I, Deržaj II, Fatur in Beneš po 2 ter po eno tekmo Grahor, Cerar, Matulj in Kavšek. Kot gostje so nastopili za Ilirijo Schaleker in Diirschmid od Celjskih Atletikov po tri- oziroma dvakrat ter po enkrat Zuchiatti (Primorje), Vinek iHašk) in Učak (Sparta). Gole so zabili: Bregar I 35, Seger 34, Vidmajer 30, Oman 23, Pevalek I 21, Pretnar II 20, Pleš 13, Betetto 10, Grilc I 7, Zupančič II 5, Pevalek II 4, Zupančič I in Soklič po 3, Diir-schmid, Rape in Splichal po 2 ter po 1 gol Pretnar I, Kanc, Bregar II, Vrančič, Tavčar in^ Zupančič III, torej 22 igralcev. Tekme (* prvenstvene, ** mednarodne, *** na turneji). I. moštvo proti.Rapid (Maribor) 8:0, 13 : 0, Atletiki (Celje) 7:0, 6:0, 4:4*, 1:1*, 7:2*, komb. ljublj. klubi 8:2, Gra-djanski (Zagreb) 2 : 8, Hajduk (Split) 0 : 1***, 0 : 2***, SAŠK (Sarajevo) 3 : 3***, 1 : 1***, 6:4, 6:0, Marsonija (Sl. Brod) 7 : 2***, SSK Maribor 4:2, 4:0, 4:0, Sparta (Zagreb) 5:1, 4:0, Sparta Primorje (Ljublj.) 6 :1, Sparta (Ljublj.) 4:1, 6:2, 5:3*, Hašk (Zagreb) 1 : 2, Ilirija (Zagreb) 3 : 2, Svoboda (Ljublj.) 12 : 0‘, Primorje (Ljublj.) 7:1*, Slavia (Praga) 1:3**, 2:4**, Sturm (Graz) 0:2 , Rapid (Wien) 5 : 1**, 1 : 1**, Sportklub (Wien) 0 : 2**, 1:3 , Amateure (Graz) 5:2**, 6:2**, rezerva Ilirije 6:1. Rezervno moštvo proti Jadran (Ljublj.) 6 : 0, Hermes (Lj.) 0:1, 4:2, 2:2, 3:3, Svoboda (Ljublj.) 0:0, 1:1, Sparta (Lj.) 1:1, 3:3, 4:0, MAK (Maribor) 2; 0, Viktoria (Zagreb) 1:2, Olimpia (Karlovac) 10:0, Primorje ” (Ljublj.) 4:1, Primorje rezerva (Ljublj.) 2 : 0*, Ilirija I. m. 1 : 6. Komb. moštvo proti Hermes (Ljublj.) 4 : 4. Naraščaj A : B 4:0, 2:1, Rapid (Ljublj.) 3:0. K reprezentančnim tekmam so se pritegnili šestkrat večinoma le naši igralci. Naziv »internacionale!« so si priborili Tavčar ter v mednarodni tekmi Slovenija proti Franciji igralci Deržaj I, Oman, Pelan, Pretnar II, Vidmajer, Zupančič I in Zupančič II. S. K. Ilirija si je tudi v prvenstveni sezoni ohranil prvenstvo Slovenije. Rokomet. Damska sekcija za rokomet je odigrala v preteklem letu 4 tekme, in sicer 3 prijateljske ter 1 prvenstveno. Dobljene so bile vse štiri tekme v razmerju golov 28:5. Nastopilo je pet članic, in sicer po štirikrat gdč. Počivalnikova, Bambičeva, Zupančičeva, Petričeva II, Bloudekova, v 3 tekmah Petričeva I in Widrova, ter v 2 igrah Ravniharjeva. Golov so zabile gdčne. Petrič II 19, Bloudek 8, Wider 4 in Petrič I 3. Igralo se je proti Jadran (Ljublj.) 6:1, 8:2, 3:1 (prvenstvena) ter proti Slavija (Moste) 11 : 1. Prvenstvo v rokometu Slovenije za prošlo leto je bilo prisojeno S. K. Iliriji. Lahka atletika. S. K. Ilirija je priredila v letu 1921. dva meetinga ter se je udeležila II. Športnega tedna in izven konkurence meetinga v Mariboru. Placiralo se je vsega skupaj 8 lahkoatletov, med njimi 5 nogometašev, 2 lahkoatletinji, 4 moške štafete in 2 ženski štafeti. Doseglo se je 48 mest, in sicer 21 prvih, 16 drugih in 11 tretjih; in sicer Beneš 7 prvih, 7 drugih in 4 tretja mesta, Pretnar I 4 prva, 3 druga, 5 tretjih, Vidmajer 5 prvih in 1 drugo, Beltram 2 drugi, Pretnar II, Fink in gdč. Bambič po 1 drugo ter inž. Bloudek, gdč. Legan in Hus po 1 tretje mesto. V štafetah 4 X 100 ima Ilirija 3 prva, v štafeti 10 X 350 eno in v damski štafeti 4 X 75 eno prvo in drugo mesto. Plavanje, Ilirija je priredila povodom svoje lOletnice plavalni mee-ting ter se udeležila tekmovanj L. S. K., II. Športnega tedna in konkurence za jugoslovansko prvenstvo. Placiralo se je pri navedenih tekmah 10 članov in 2 članici. Doseglo se je 11 prvih, 8 drugih in 7 tretjih mest, skupaj torej 26; in sicer Ravnik in Kordelič po 3 prva in 1 drugo mesto, gdč. Černetova 2 drugi in 1 tretje, Wessiaik po 1 prvo in drugo ter 2 tretji, Ulčar po 1 prvo in drugo, Potokar po 1 prvo in tretje, Glušič 2 drugi, Zupan in Vodišek po 1 drugo ter gdč. Prekuhova, Albrecht in Hronek po 1 tretje mesto. Tenis. Tehis-tekma je bila v pretečeni sezoni le ena, in sicer med mesti Ljubljana in Maribor, Ljubljano sta zastopala Pelan in Beltram, ki sta dosegla v single-partijah games 59 ; 50 in v double 17 : 13; v single soi bile 2 dobljeni in 2 izgubljeni partiji, v double ena dobljena. Člani Ilirije so se udeležili razen tega turnirja v Športnem tednu; turnir pa se vsled nepovoljnega vremena ni mogej izvršiti do konca. (3) Glavna skupščina Jugosl. nogometn. podsaveza. Po napovedanem dnevnem redu, v katerem je bilo več spornih zadev in protestov, se je vobče pričakovalo, da bo skupščina burna. Na vidiku je bil tudi predlog, naj se sedež J. N. ,S. premesti iz Zagrebu v Beograd. Večina udeležencev je bila torej močno razočarana, ko so »senzacije« izostale, oziroma ko so jih delegati po vrsti umikali. Glede delovanja J. N. S. v tekočem letu se na skupščini niso storili nikaki bistveni sklepi. Skupščina pa je odobrila delovanje upravnega odbora v prošlem letu z vsemi glasovi razen enega. Zavrnila je s tem vse one napade, ki so se zlasti jeseni kopičili proti vodstvu J. N. S. O poteku zborovanja navajamo nadalje zlasti: Dr. Bučar, predsednik Jugoslovanskega olimpijskega odbora, je pred prehodom na dnevni red apeliral na savez, naj žrtvuje po češkem zgledu že sedaj za fond prihodnje olimpijade del dohodkov nogometnih tekem. Blagajniški saldo saveza izkazuje 45.000 K prebitka. ' Glede razpusta splitskega nogometnega podsaveza ozir. protesta proti razpustu j^ skupščina v principu priznala vodstvu J. N. S. začasno pravico, ukiniti delovanje posameznih podsavezov, ako se ne pokoravajo njegovim odredbam. Ker so zastopniki iz Splita zasigurali podreditev saveznim odredbam, bo splitski N. P. v sezoni 1922 iznova obstojal. Sprejela sta se dva predloga provizornega subotičkega podsaveza: Subotički N. P. se osnuje definitivno; glede verificiranja madžarskih emigrantov za igralce se bo postopalo brez ozira na madžarski savez tako dolgo, dokler ne nastanejo med nami in Madžari redile športne vezi. Prijave mednarodnih tekem niso potrebne več 14, dni, temveč le 6 dni naprej. Ugodilo se je prizivu Gradjanskega radi neke globe v znesku 500 Din; kazen se je docela razveljavila. Predlog Djakovačkog Š. K, za spremembo pravil in ustanovitev podsaveza za Slavonijo se je zavrnil. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik dr. Lipovščak, podpredsedniki dr. Reberški, Birsa, ing. Šafarik, prvi tajnik Schossberger, drugi tajnik Pažur, blagajnik Schneller, odborniki dr. Jakovac dr. Krasnik, dr. Pandakovič, dr. Petanjek, Krčelič, Vodišek, Kauders, Ugrinič, Uroševič, Nemec. Službeno glasilo J. N. S. ne bo več »Ilustrovana športska revija«. Savez bo izdajal odslej lastno tedensko glasilo, razen tega se bo posluževal za službene objave dnevnika »Novosti«. MlllimiMIMMMMIIUMMIimtlMIIMIimilllllllllllimi 111111111111 f I. I Zimskošportne tekme v Bohinju, Na Svečnico razpisana sankaška tekma se je1 morala preložiti, ker je na predvečer zapadlo toliko snega, da je bilo nemogoče izvesti tekmovanje. Za nedeljo razpisana sankaška tekma se je pa zopet preložila, ker ni bilo nikakih tekmovalcev izven Slovenije ter se je vozila tekma za prvenstvo Bohinja, o kateri prinašamo poročilo na drugem mestu. V nedeljo, 12. februarja se vrši smuška tekma za prvenstvo Slovenije, 19. febr. pa smuška skakalna tekma za prvenstvo Jugoslavije in sankaška tekma za prvenstvo Jugoslavije. Pričetek prve tekme je ob pol 12., druge ob 9. uri zjutraj. Isti dan se vrši na Blejskem jezeru drsalna tekma, odprta za vse klube Jugoslavije. — V nedeljo, 26. februarja pa je zaključna zimskošportna tekma za smuško prvenstvo Jugoslavije. — Športna zveza je dosegla polovično vožnjo za vse zimskošportne tekme pri južni in pri državni železnici. Vsi oni, ki se udeleže tekem, naj dvignejo v pisarni Športne zveze izkaznice. Zima je letos prenesla svojo glavno sezono na februar. Večinoma vsi kraji imajo polno snega, tudi ledu ne manjka! Bohinj ima najkrasnejšo sezono, za vse sporte prikladen teren —- manjka le gostov-sportnikov. Tudi v prihodnjih dneh ni pričakovati izprememb ter bo zima bržčas držala. Bržčas bodo dvignile sezono v Bohinju sedanje velike tekme. Ljubljansko drsališče. Ljubljana ima samo eno majhno drsališče in le malo je dni, ki ga usposobijo za uporabo, a čestokrat se drsališče ne oskrbuje. V teh dneh hudega mraza se pusti na drsališču led neosnažen, tako da se bo pokvarilo še to, kar je. Drsači morajo plačevati vstopnino, imajo tedaj vendar pravico zahtevati, da se vsaj nekaj napravi za drsališče, ne glede na to, da tako oskrbovanje vendar ne zahteva bog zna kakih stroškov. Končno ima pa tudi mestna občina samo škodo, ker ne dobiva pravih dohodkov od drsališča. Prosimo, da se končno napravi v tem red ter se ne odvzame mladini in športnikom še ono malo možnosti drsanja, ki ga že narava v tako pičli meri nudi. Za vse letošnje smuške in sankaške tekme je razpisala Športna zveza za prvo mesto krasna darila, ostali pa dobe srebrne plakete. Smuški tečaj in izleti. V našem smuškem tečaju prirejajo redno svoje izlete, ki so izredno dobro obiskani. Tako je bilo poslednjo nedeljo v Preserjih 51 smučarjev, večinoma udeležencev tečaja, lanskega in letošnjega. Smuška tekma v Bohinju, ki se vrši v nedeljo, 12. t. m., se bo vozila za prvenstvo Slovenije. Teren v Bohinju je prvovrsten. Daljava bo znašala 7 km. Razpis, objavljen v »Sportu«, se spremeni v toliko, da tekmujejo kot juniorji vsi oni, ki do sedaj še niso tekmovali v smuških tekmah, ostali pa tekmujejo kot seniorji. Propagandno smuško teknvo priredi Športna zveza v prihodnjih dneh v Ljubljani. Tekmovalo se bo v »vojaškem patruljnem teku« na smučeh na daljavo 3 km preko Rožnika. Ker so vse nedelje zasedene s smuškimi tekmami v Bohinju, se bo vršila tekma med tednom popoldne. (Trajanje največ poldrugo uro.) Vsi oni, ki bi se hoteli udeležiti tekme, naj se prijavijo v svrho sestave programa Športni zvezi, Narodni dom. Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju je bilo priznano ge. Szabo-Plank, Dunaj, zmagovalki v Garmisch-Partenkirchenu in v Davosu. Svetovno prvenstvo gospodov ima Grafstrom (Stockholm). K nordijskim igram na Švedskem odpošlje češkoslovaška smuška zveza svojega mtžjstra Koldovskfja, k mednarodnim zimskim tekmam pa Birna. Tekma za evropsko prvenstvo v drsanju, ki se je vršila v Davosu, je končala z zmagio Dunajčanov. Med gospodi si je pridobil prvenstvo Bockl, Dunaj, v parih je zmagal par Berger—Engelmann, Dunaj. V hitrostni tekmi je pa zmagal Norvežan Larsen na 500 in 5000 m. Spored nordijskih iger, ki se vrše od 4. do 12. t. m. dnevno ter se vrste vse dni zimskošportne tekme, obsega: drsanje, smučanje, hokey na ledu, tekmo v jadrnicah na ledu, konjsko dirko na ledu, skoke s konjem, avtomobilno tekmo, sankanje. Med drsalnimi tekmami se nahaja tekma za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju in mednarodna tekma v parih. Smu- ško skakanje sc vrši v bližini Stockholma na impozantni umetni skakalnici Fishartorpet, katero je zgradil svoječasno klub za pospeševanje smuškega sporta. Istočasno ima švedska armada smuško tekmo s patruljami in streljanjem. Avstrijsko smuško prvenstvo na Semeringu. Na 13 km dolgi progi so bili doseženi sledeči rezultati: 1. skupina: 1. ing. Lezno v 1 : 30-49, 2. ing. Bildstein. II. skupina: 1. Scheiber v 1 : 26-02, 2. Amanshauser. III. Starostna skupina: 1. Rath v 1 :40-38. V skokih: I. skupina: 1. Deutsch 32-5 m, 2. Rinrad 35-5 m (najlepši skok). II. skupina: 1. Schuler 32 m, 2. Schnee-berger 34 m. Starostna skupina: 1. Gretler 33-5 m s padcem. Mladostna skupina: 1. Miiller 21-5 m. Prvenstvo pripada Schnee-bergerju. Nemška prvenstva v smuškem skakanju so prinesla sledeče uspehe: I. seniorska skupina Schneider 30 m, II. seniorska skupina Schneeberger 36 m (s padcem). Stari gospodje do 40 let: Bildstein 33 m, stari gospodje nad 40 let: Sattler 27 m. Diference v Ljubljanskem nogometnem podsavezu beleži v kratki notici »Wiener Sporttagblatt« na sledeči način: Koncem prošlega leta so nastale v Slovenskem nogometnem podsavezu diference, ki so primorale slovenskega prvaka, ljubljansko Ilirijo, da se je odtegnila aktivnemu sodelovanju v vodstvu podsaveza. Redna glavna skupščina, ki se je vršila 28. januarja, ni odstranila spornih zadev, ki so v malem obsegu zelo slične razdoru v Avstrijskem savezu. Zdi se, da bo vplival ta položaj neugodno na napredek slovenskih klubov v bližnji pomladni sezoni. Češkoslovaška—Italija. Češkoslovaška igra 26. t. m. v Milanu proti Italiji. Češko moštvo je sestavljeno sledeče: Peyer (Sparta)—Raca (Slavia), Seifert (Vikt. Ž.)—Kolenaty (Sparta), Hejny (Vikt.), Perner (Sp.)—Plodr (Sl.), Meduna (Sp.), Vanik (SL), Vlček (Čechie Karlin), Jelinek (Vikt.). — Rezerve: Kada, Janda, Mika, Červeny. Dunajski Rapid je na španski turneji igral proti Royal Societad v' San Sebastianu zmagovito 2:1, F, C. Barcelona pa ga je premagala 4:2. Na povratku je igral v Sampierdarena pri Genovi proti komb. moštvu S. C. Špes, Genova in U. S. Sampierdarena, kateremu je zopet podlegel z 1:2. , Glasoviti F. C. Barcelona je 2. in 4. t. m. porazil S. C. Servette, Genf, enega prvih švicarskih klubov, s 6:1 in 6:2. Dunajskemu S. C. Slovanu je policijska oblast v Zagrebu odrekla potno dovoljenje v Jugoslavijo. Vzrok temu so neki incidenti, ki so se pripetili baje povodom gostovanja Ostmarke začetkom januarja. S Slovanom bi imela igrali 4. t. m. ljubljanska Ilirija, 5. t. m. pa Gradjanski Š. K. Dunajski rezultati 15. t. m.-. Rudolfshiigel—Hertha 1:1, Gersthof—Donaustadt 0 : 4. S slednjo tekmo je zaključena prva polovica drugorazrednega prvenstva-sezone 1921/1922. Na čelu tabele so W. A. C., Slovan (po 21 točk), Gensthof (20), Ger-mania (19), Donaustadt (16) itd. Vsak klub je absolviral pri tem stanju 13 tekem. Pariš—Praga. Na francoski predlog se bo vršila tekma reprezentance Prage in Pariza najbrže 12. marca v Parizu. Dunaj 6. in 8. t. m.: Dne 6. t. m. se je vršila kvalifikacijska tekma dveh kombiniranih moštev za reprezentačno tekmo proti Italiji. Avstrijska reprezentanca bo nastopila 15. t. m. v Bologni najbrže v postavi: Ostriczek (Hertha) — Beer (Sportklub), Blum (Vienna) — Geyer (Amateure), Resch (Wacker), Kurz (Vienna) — Seidl (Floridsdorf), Iszda (Floridsdorf), Kannhauser (Sportklub), Neumann (W. A. C.), Cutti (Amateure). — Dne 8. t. m se je vršila najvažnejša prvenstvena tekma, tekoče sezone. Dosedanji prvak Avstrije S. K. Rapid je podlegel mlademu, svežemu moštvu £portkluba 1 :5. Prvenstvena tabela dobi s tem sledeče lice: Sportklub 18 točk, Hakoah 16, Rapid 15, Hertha 13, Amateure in Vienna 12, W. A. F., Wacker, Rudolfs-hiigel 11, Floridsdorf, Admira, Ostmark 8, Simmering 5. Za glavno skupščino Športne zveze, ki se vrši v nedeljo, dne 5. marca, v mestni posvetovalnici, je potrebno, da prijavijo klubi pravočasno, t. j. do 28. februarja, svoje delegate Športni zvfezi. Glasovalo se bo le o predlogih, ki se do tega dne vpošljejo predsedstvu .Športne zveze. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Na državnih železnicah bo dovoljen udeležencem 50% popust na voznino. Udeleženci tekem dne 19. t. m. v Bohinju in na Bledu ter dne 26. t. m. v Kranjski gori naj takoj zahtevajo legitimacijo v pisarni Športne zveze, ker je pri postajah južne železnice potrebna legitimacija že pri nakupu voznega listka. Občni zbior S, K. Jadran. Dne 29. decembra 1921 se je vršil III. redni občni zbor S. K. »Jadran«. Izvoljen je bil sledeči odbor: Josip Miklavec, predsednik; Filip Frohlich, podpredsednik; Mirko Kregelj, tajnik; -Leo Mezgolič, blagajnik; Maks Klopčaver, Josip Modic, Lado Presker, Pavel Križner in Kati Frohlich, odborniki. — Naslov kluba je: Mirko Kregelj, Trnovski pristan 14. Prihodnja številka »Sporta« izide 25. t. m. Tajništvo. Jugoslavenski Koturaški Savez u Zagrebu obdržaje svoju 2. redovitu glavnu skupštinu u nedelju dne 19. o. m. u 9 sati u jutro u svratištu »Zlatna Kruna« sa slijedećim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsjednika; 2. izveštaj tajnika, vodje, blagajnika i revizionalnog odbora; 3. i^bor novog upravnog i revizionalnog odbora; 4. promjena pravila i pravilnika; 5, prijedlozi članova i upravnog odbora; 6. eventualija,'— Svaki savezni član ima pravo priposlati na glavnu skupštinu pa dva delegata sa jednim pravom glasa, ako je uplatio potpunu članarinu za g. 1921. Sve upite, prijedloge za glavnu skupštinu i nove članove prima M. Rieger, Zagreb, Mrazovićeva ulica broj 10. -— Jugoslovanski kolesarski podsavez za Slovenijo je predlagal Savezu preložitev termina, da se doseže medtem ugodnost polovične vožnje in ker se vrše na ta dan zimskošportne tekme za prvenstvo Jugoslavije. Vsled tega se vrši glavna skupščina najbrž šele v marcu. Termin objavimo v dnevnikih. Redni letni občni zbor Športnega kluba »Ilirija« se vrši v torek 14. t. m. ob 19. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Članstvo se pozivlje k polnoštevilni udeležbi. — Odbor. Izredni občni zbor kluba kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani se je vršil na svečnico, kjer je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Sturm Rado, podpredsednik Paternost R., odborniki: Lj. Pogačnik, Ivan Kramar, Ivan Milavec, Anton Svetlič, Jak. Gorjanc, Fr, Batjel, Fr. Nosan; pregl. računov: Pakiž in Porenta; reditelji: Nardin, Porenta, Rebolj, R. Zalokar; vodja Jos. Jaklič;- zastopnik dirkačev Šiškovič, zastopnik motociklistov Barešič. Na občnem zboru sta se prebrali izjavi odstopivšega podpredsednika Gorca in Ogrina, da ne sprejmeta zopetnega sodelovanja v odboru. Konstatiralo se je, da so sedaj vsa nasprotstva poravnana ter da bo odslej mogoče nemoteno izvršiti veliki načrt, ki ga je zasnoval major Jaklič, katerega bomo, kakor hitro ga prejmemo, priobčili. Delegate kluba v podsavezu je občni zbor potrdil. Zavralna influenca, ki razsaja po Ljubljani, si je izbrala svojo žrtev v osebi dragega nam športnika, sodnika STANKA JENČIČA. Jenčič je bil dolgoleten športnik, član Ljubljanskega športnega kluba, bil je med ustanovitelji Športne zveze ter prvi načelnik njenega vodnosportnega odseka. Vodni sport je gojil z vso vnemo ‘sam in z naraščajem. Tudi pri prvih zimskošportnih tekmah Športne zveze je bil njen stalni funkcijonar. Športna zveza mu ohrani trajen spomin. Večnaja Ti pamjat! SPORT izhaja 1. in 15. v mesecu. Naročnina četrtletno (6 številk) 8 D; posamezne številke D 1-50. Inserati po tarifu. Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, Narodni dom. ESEJ Izdaja Športna zveza Ljubljana. ESEJ Urejuje Stanko Virant. faJEaiSS Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. ES 1 AjSuSi f ►3 BEOGRAD JADRANSKA BANKA TRST Dcln. glavnica: Lir 15,000.000' Rezerva: Lir 5,000.000' Deln. glavnica: Kron 120,000.000' Rezervo: Kron 60,000.000- Podružnice: Beograd, Celje, Cavlat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelsaš, Korčula, Kolor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb - TRST - ZADAR - OPATIJA ,WIEN Naslov za brzojavke: Jadranska Bancadria Adriabank Sprejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. najločneje in najkulantneje. Naš amerikanski oddelek sloji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednem stiku z našimi izseljenci. Afiliiran zavod 82 Corlland Street FRANK SAKSER STATE BANK New York Cily izvršuje vse bančne posle J* 5» J VWL Podružnica za Slovenijo: Ljubljana, Stari trg št. 11 A W A \VV^ VvVvVVVvVVVv V\ Wv \\\ WVWW \V\ \ V\A V\ "V V\ A Sprejema zavarovanja proti nezgodam za vse vrste sporta /v\aavvyvy\aaaaaSayvvvayvvvvvwvvyvvwvvyavvyvma CROATIA zavarovalna zadruga Zahtevajte oferte ! V Zagrobu Zahtevajte oferte ! OvNA/VVVV\/vVVVVVVVVV\AA/VVVV\AAAAA/V Vv\/vS/VVVvSA/vVVVVvNA/vVVVVV\/VVVVVVVvVvNAA/VVvVvV\/vVVvAAAA/\/v\A/^^ ^ NOGOMETNE DUŠE J 1 PRIPOROČA g £ J. GOREČ, LJUBLJANA \ ^lllliy^ll^||iAii||^i|||j|y|||i^|||yffi||u*Li|||^f1|||jfui|L|*L|||uMi||iJ*ri||l»t|||l|au|'|Jt||iL|*u|lLMU||1Jt^ OOOOOOOOOOOOOOOOI ooooot^oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ,, i tBlazaloDaSti', ■JSVv 8 ličnih strojev, pnevmatike in vsako-jt '"r vrstnih delov. F. !3BTJFL, UUBLJIIND, Stari 8 trg 28. Sprejmejo se v popolno po-| pravo, za emajliranje z ognjem in ponik-Boooooooocmooooooooooooooooooooooo [janje: dvokolesa, otroški vozički, ši-§ valni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica: Karlovška cesta 4. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooC I „PROMET" 1 jj tehnično ind. podjetje, d. z o. z. |§§ I LJUBLJANA, Gradišče št Q ’ ■ Avlomobili, amerikanske pne v-malike „Fyrestone", bencin, avio-olje, aviolaki in barva proti rji, „Philigrafii". (lasini izdelek), uporab-= Ijiv za barvanje tovornih avtomobilov kakor tudi drugih vozil. Menjalnica Slov. eskomptne banke Ljubljana nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. Ima poseben borzni oddelek. Prevzema vse bančne posle. Telefon štev. 3. MODNA IN ŠPORTNA TRGOVINA kŠIiCttlSIISS PRIPOROČA SVOJO VELIKO ZALOGO PLETENIN IN PERILA ZA DAME, GOSPODE TER OTROKE. NOVOSTI ZIMSKE SEZIJE. POSTREŽBA TOČNA. CENE PRIZNANO NIZKE. 1 i m « INDUS” izdeluje med drugim tudi čevlje iz chrom-usnja ^za tennis, čevlje za nogomet, žoge za nogomet, dokolenice (gamaše) ter nahrbtnike in športne pasove itd. JJ d.d. za industrijo usnja in usnjatih izdelkov :: LJUBLJRNR i I 1 i