KOLEDAR ri lir« (cmiL IN METODA V LJUBLJANI 19 3 lletteCjska V r£jui<(!jcwi JE NAJMODERNEJŠE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠEGA DO NAJMODERNEJŠEGA. TISKA ŠOLSKE, MLADINSKE, LEPOSLOVNE IN ZNANSTVENE KNJIGE. ILUSTR. KNJIGE V ENOBARVNEM ALI VEČBARVNEM TISKU. BROŠURE IN KNJIGE V MALIH IN NAJ VEČJIH NAKLADAH. ČASOPISE, REVIJE IN MLADINSKE LISTE. OKUSNA OPREMA ILUSTRIRANIH KATALOGOV, CENIKOV IN REKLAMNIH LISTOV. LASTNA TVOR-NICA ŠOLSKIH ZVEZKOV. ZVEZKI ZA OSNOVNE, MEŠČANSKE IN SREDNJE ŠOLE. RISANKE, DNEVNIKI IN BELEŽNICE. VSE TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN ŠOLE (LEPAKE, LETAKE, IZPRIČEVALA I. T. D.) DAJTE V TISK UČITELJSKI TISKARNI. NAJNIŽJE CENE ! UcUeCj&lba (itiiiganna IMA V ZALOGI »GALERIJO NAŠIH MOŽ«: 1. TRUBAR, 2. VODNIK 3. SLOMŠEK, 4. PREŠEREN, 5. LEVSTIK 6. STRITAR 7. JURČIČ, 8. GREGORČIČ, 9. AŠKERC, 10. TAVČAR, 11. LEVEC, 12. ERJAVEC, 13. JENKO, 14. CANKAR, 15. GANGL, 16. PARMA, 17. KERSNIK, 18. MAISTER, 19. ŽUPANČIČ, 20. STROSSMAYER. SLIKA DIN 10.—. KOLEDAR OBRAMBNE DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANI 1938 IZDALO IN ZALOŽILO VODSTVO CMD CENA 15 DIN V LJUBLJANI 1937 natisnila .narodna tiskarna* v Ljubljani, predstavnik fran jeran * Jnk. *f \ t> tj JU 3J.rU« Rodoslov našega kraljevskega doma Njegovo Veličanstvo kralj Peter II., rojen dne 6. IX. 1923. v Beogradu. Kraljev oče: Nj. Veličanstvo Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1888, + 9. X. 1934, poročen 8. VI. 1922 z Njenim Veličanstvom Marijo, princeso. rumunsko, rojeno dne 9. I. 1899, kraljica-mati. Kraljeva brata: kraljevič Tomislav, rojen 19. I. 1928 v Beogradu, in kraljevič Andrej, rojen 28. VI. 1929 na Bledu. Kraljev ded: Nj. Vel. kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj, f 16. VIII. 1921, in kraljeva stara mati: kneginja Zorka, t 4. III. 1890. Kraljev stric: Nj. kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 8. IX. 1887. Kraljeva teta: Nj. Visočanstvo princesa Jelena, rojena na Reki, dne 4. IX. 1884, poročena v Petrogradu s knezom Jovanom Konstantinovičem dne 5. IX. 1911. Bratranec kraljevega očeta: Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 27. IV. 1893., poročen z grško princeso Olgo, rojeno 29. V. 1903. Njuna sinova: knez Aleksander in knez Nikolaj ter hčerka princesa Elizabeta. Sve za krst častni i slobodu zlatnu ! Geslo dinastije. Nj. Visočanstvo knez ^4rsen, brat Nj. Veličanstva kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, roj. 16. IV. 1859. Kr. namestniška oblast 1. Nj. kralj. Visočanstvo Pavle Kara-djordjevič. 2. Radenko Stankovič, senator in bivši prosvetni minister. 3. Dr. Ivo Perovič, bivši ban savske banovine. Namestniki: armijski general Vojislav Tomič, senatorja Jovan Banjanin in dr. Zec. ... " JS Kraljevina Jugoslavija. a) GRB: Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrh obeh glav krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem je bel križ na rdečem ščitu, 25 polj, ki so menjaje se rdeča in srebrna, in tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polume-secem na modrem ščitu. b) DRŽAVNE BARVE: Modra bela rdeča. Vsebina Stran Rodoslov našega kraljevskega doma. Kraljeva namestniška oblast. Kraljevine Jugoslavije barve in grb. Koledar. Poštne in brzojavne pristojbine. Državne takse. Naši grobovi (A. Beg).................................................32 Umrli pokrovitelji CMD (A. Beg).......................................35 Tomo Zupan (A. Debeljak)..............................................36 V slovo Tomu Zupanu (Ing. Mačkovšek)..................................36 Tomo Zupan (Kolar Ivan)...............................................36 Ljudmila Roblekova (Mara Lamutova)....................................39 V bolečinah (Ksaver Meško)............................................40 Mihe j Habih (Brodnik)................................................41 CMD in kočevsko vprašanje (Dr. Vasič).................................42 Pojdi v tujino........................................................43 Rodni brat (Jože Thaler)..............................................43 Kočevje in Kočevarji (Dr. Jože Rus)...................................44 Slovenski kmet na Kočevskem (Lojze Zupanc)............................48 Šolstvo v dravograjskem srezu (Močnik Peter)..........................51 Pod grebeni Visokih Tur (Brodnik).....................................54 Naši v Belgiji (Svatopluk Stoviček)...................................56 Naši v Nemčiji (Davorin Ravljen)......................................59 Pregled pomembnejših knjig o narodno obrambnih problemih (Leo Stare)............................................61 Proslava 50-letnice šentpetrske CM podružnice (Fran Škulj) 63 50-letnica šentjakobsko-trnovske CM podružnice (—lj—) • • 64 Vestnik Družbe sv. Cirila in Metoda...........................67—77 Bilanca DCM za leto 1936 ..................................... 78—84 Družbe sv. Cirila in Metoda pokrovitelji..............................81 50 letni in 25 letni jubilej CM podružnic.............................81 Navodila podružnicam..................................................84 Doneski podružnic.............................................85—86 Uprava Družbe sv. Cirila in Metoda....................................87 Inserati. Navadno Ieio 1938 ima 365 dni in se začne s soboto in konča s soboto. Astronomični letni časi. Pomlad se začne 21. marca ob 7. uri 43 minut. Poletje se začne 22. junija ob 3. uri 4 minute. Jesen se začne 23. septembra ob 18. uri 0 minut. Zima se začne 22. decembra ob 13. uri 14 minut. Godovinsko število. Zlato število Epakta . . Sončni krog 1 XXIX . 15 Rimska številka . 6 Nedeljska črka . B Letni vladar je Jupiter Odpravljeni cerkveni prazniki. 1. Svečnica (2. II.), 2. Marijino oznanjenje (25. III.), 3. velikonočni ponedeljek, 4. binkoštni ponedeljek, 5. mali šmaren (8. IX.), 6. sv. Štefan (26. XII.). Državni prazniki. 1. Ciril in Metod, slovanska apostola: dne 24. vel. travna. 2 Vidov dan: dne 28. rožnika v spomin junakov, padlih za vero in domovino. 3. Petrov dan: dne 6. kimavca (rojstni dan Njeg. Vel. kralja Petra II.). 4. Zedinjenje Jugoslavije: dne 1. grudna. Znamenja luninih premen. Mlaj © Prvi krajec 3 ščip @ Zadnji krajec (£ Mrki sonca in lune. Letos bosta sonce in luna dvakrat mrknila. V naših krajih bo viden le lunin mrk, ki bo 7. nov. Dne 14. maja bo popolni lunin mrk; začetek ob 9. uri 18 minut, višek ob 9. uri 44 minut, konec ob 10. uri 9 minut. Viden bo na zapadnem Atlantskem oceanu, v Severni in Južni Ameriki, na južnem Ledenem morju in Tihem oceanu, v Avstraliji ter po severnovzhodni Aziji. Dne 29. maja bo popolni sončni mrk; začetek ob 12. uri 18 minut, višek ob 14. uri 22 minut, konec ob 15. uri 18 minut. Viden bo na južno-vzhodnem delu Tihega oceana, v delu Južne Amerike, na jugu Atlantskega oceana in v južni Afriki. Dne 7. novembra bo popolni lunin mrk; začetek ob 22. uri 45 minut, središče ob 23. uri 26 minut, konec ob 0.8 minut po polnoči. Viden bo po Evropi, Aziji, v zapadnih delih Avstralije, v Afriki, na Indijskem in Atlantskem oceanu, na Severnem Ledenem morju, v Severni Ameriki, razen na severnozahodnem delu, ter v Južni Ameriki. Dne 21. novembra bo delni sončni mrk; začetek ob 22. uri 45 minut, višek ob 0.52 minut po polnoči, konec 22. novembra ob 2. uri 59 minut. Ta mrk, ki bo pokril le tri četrtine sonca, bo viden v severnovzhodni Aziji, severnozahodnih delih Severne Amerike in na severnem delu Tihega oceana. Narod, ne pozabi na 6. september, 12. novembee, ki je posvečen bazovškim mu- dan rapallske pogodbe, po kateri {| čenikom, smo izgubili Primorje: Goriško, Trst, Istro, del Dalmacije in del 10. oktober, Kranjske — 600.900 jugoslovenov, ! dan koroškega plebiscita, ko nam 20. september, je ugrabil tujec zibelko sloven- dan nedolžnih žrtev narodove ji stva — Korotan, prebuje. j,- Srbsko: JaHyap Bolgarsko: llHyai'H Hrvatsko: Siečanj. 31 dni Poljsko: Styczefi Češko: Leden Rusko: flfHBflPb Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 Sobota | Novo leto. Obr. G. g 19 Subota | Dec 1937. M. Bon. Dragovit Sveta družina se vrne iz Egipta. (Mt 2, 19—23.) 2 j Nedelja 1 Ime Jezus; Izidor 20 ] Nedelja Dan. Ignj. (Oci) Zlatan 3 Ponedeljek Genovefa, devica 21 Ponedeljak M-ca Julijana Slavimir 4 Torek Tit, škof; Angela F. 22 Utorak Vm. Anastasija Dobromir 5 Sreda Telesfor, mučenec 23 Sreda Naum Ohr. (Tuc-d) Grozdana 6 | Četrtek Sveti Trije kralji 24 Četvrtak M. Evgen. (Bad-d) Darin 7 1 Petek Valentin, škof; Teodor 25 Petak Rod. Hr. (Božič) Svetoslav 8 Sobota Severin, opat; Teofil 26 ! Subota Dr. dan Božiča Bogoljub Dvanajstletni Jezus v templju. (Lk 2, 42—52) 9 1 Nedelja 1. po razgl. G. Sv. dr. j) 27 Nedelja ! Sv. Stefan arh. Nikosava 10 Ponedeljek Viljem, škof; Agaton 28 Ponedeljak 20 h. muč. u Nik. Dobroslav 11 Torek Higin, papež; Pavlin 0. 29 Utorak 14h. d. u Vitlejemu Božidar 12 Sreda Alfred, opat; Arkadij 30 Sreda Muč. Anisija Bodigoj 13 Četrtek Veronika Mil.; Juta 31 Četvrtak Prep. Melanija Bogomir 14 Petek Hilarij, c. uč.; Feliks 1 Petak Jan. 1938. Nova god. Neda 15 Sobota Pavel, pušč.; Maver 2 Subota Silvestar Radoslav O ženitnim v Kani Galilejski. (Jan 2. 1—11.) 16 Nedelja 2. po razgl. G. @ 3 Nedelja Pr. Malah, Gor. Tmislava 17 18 Ponedeljek Torek Anton pušč.; Marijan Sv. Petra stol v Rimu 4 5 Ponedeljak Utorak Evstatije arh. s. Teop. muč. (Krs.-d.) Zvonimir Vera 19 Sreda Marij in tov., mučenec 6 Sreda Bogojavljenje Hranimir 20 Četrtek Fabijan in Sebastijan 7 Četvrtak Sabor Jov. Krst. Živojin 21 Petek Neža, devica, mučenica 8 Petak Prep. Georgije Janja 22 Sobota Vincencij in Anastazij 9 Subota Muč. Polijevkt Sviloj Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. (Mt 8, 1—13.) 23 24 25 Nedelja Ponedeljek Torek 3. po razgl. Zar. M. D. ( Timotej, škof; Evgenij Spreobrnjenje Pavla 10 11 12 Nedelja Ponedeljak Utorak Grigorije ep. N. Prep. Teodosije Muč. Tatijana Voljica Milislava Kosava 26 Sreda Polikarp, škof; Pavla 13 Sreda Jerm. i Strat. Vsevlast 27 Četrtek Janez zlatousti, c. uč. 14 Četvrtak 1 Sv. Sava I. a s. Dušana 28 29 Petek Sobota Prikazanje Neže Frančišek Šaleški 15 16 Petak Subota Pavle Tivejski Č. ver. ap. Petra Dragomil Gorislava Jezus med viharjem v ladjici spi. (Mt 8, 23—27.) 30 31 j Nedelja Ponedeljek 4. po razgl. Gosp. Janez Boško, spokor. © 17 1 18 1 Nedelja Ponedeljak Antonije Vel. Sv. Atanas. Vel. Desislav Divna O 1. ob 19.58; lepo — J) 9. ob 15.13; lepo, prijetno ™ © 16. ob 6.53; lepo — g 23. ob 9.09; sneg — • 31. ob 14.35 : lepo. Sonce stopi v znamenje vodnarja dne 20. ob 17. uri 59, minut. Dan je dolg od 8ur 42 minut do 9 ur 38 minut. — Dan zraste za 56 minut. deževno, Ljubi kralja in njegovo hišo! Kralj je sin jugoslovenskega naroda. On ljubi z vso dušo svoj narod. SVEČAN — FEBRUAR Srbsko: ef>pyflpn Hrvatsko: Veljača 28 thli Poljsko: Luty češko; Unor Rusko; <|>em,aj,b Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 Torek Ignacij, škof, mučenec 19 Utorak Makarije Egipč. Budmil 2 Sreda Svečnica. Dar. Gosp. 20 Sreda Jevtimije Veliki Ljubomira 3 Četrtek Blaž, škof; Oskar, škof 21 Četvrtak Maksim Isp. Bojmir 4 Petek Andrej K., škof 22 Petak Ap. Timotej i An. Daroslav 5 Sobota Agata, devica; Albuin 23 i Subota Kliment i Agat. Jagoda Prilika o pšenici in ljuljki. (Mt 13, 24—30.) (i Nedelja 5. po raz. G.; Doroteja 24 Nedelja Pr. mati Ksen. Žalimir 7 Ponedeljek Romuald, o.; Julijana 25 Ponedeljak Sv. Grigorije B. Malina 8 Torek Janez Matajski, sp. J) 26 Utorak Prep. Ksenofont Zvezdodrag 9 Sreda Apolonija, dev. muč. 27 Sreda Prep. m. Jov. Zl. Bogoslava 10 Četrtek Sholastika, dev. muč. 28 i Četvrtak Prep. Jev. Širin Vojmil 11 Petek Lurška Mati božja 29 Petak Prenos m. sv. Ignj. Dobrana 12 Sobota Obletn. kron. Pija XI. 30 Subota Sv. Tri Jerarha Zvonimir O delavcih v vinogradu (Mt 20, 1—16.) 13 Nedelja 1. predpostna nedelja 31 Nedelja B. i č. Kir i Jov. Vrati voj 14 Ponedeljek Valentin, m. Ivana @ 1 Ponedeljak M. Trifun Cvetna : 15 Torek Favstin, m. Jordan sp. 2 Utorak Sretenje Ljuboslava 16 Sreda Julijana, m. Onezim 3 Sreda Sim. Bogoprimac Strahomir 17 Četrtek Frančišek Kle; 4 četvrtak Prep. Isidor Vesela 18 Petek Simeon, škof; Flavijan 5 Petak M. Agatija Dobrana 19 Sobota Konrad, puščavnik 6 Subota Vukola episkop Bratomil Prilika o sejavcu in semenu. (Lk 8, 4—15.) 20 Nedelja 2. predpostna nedelja 7 Nedelja Prep. Partenije Drago 21 Ponedeljek Feliks, škof; Irena dev. 8 Ponedeljak Sv. Sava II a. s. Miloslav 22 Torek Sv. Petra stol v Ant. 9 Utorak Muč. Nikifor Gojslav 23 Sreda Peter Dam., c. uč. 10 Sreda M. Haralampije Čudomil 24 Četrtek Matija, ap.; Sergij m. 11 Četvrtak Sv. D. Kratovac Divka 25 Petek Valburga, devica 12 Petak Sv. Meletije Bludomir 26 Sobota Matilda, devica; Viktor 13 Subota Sim. Mirotočivi Nikna Jezus ozdravi slepca. (Lk 18, 31—43.) 27 Nedelja 3. predpostna nedelja 14! Nedelja Pr. Avk. i Kir. Inoslav 28 Ponedeljek Roman, opat 15 Ponedeljak Apostol Onisim Sodka ® 8. ob 1.32; mrzlo — ® 14. ob 18.14; lepo — (J 22. ob 5.24; sneg vihar. Sonce stopi v znamenje rib dne 19. ob . uri 20 minut. Dan je dolg od 9 ur 41 minut do 11 ur 2 minuti. — Dan zraste za 1 uro in 21 minut. Svoje sodržavljane ljubi in jim stori le dobro! Ne žali nikogar! Srbsko: MapT Bolgarsko: MaPTl Hrvatsko: Ožujak 31 dni Poljsko: Marzec češko: Bfezen Rusko: Mam. Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 Torek Pust. Albin, škof 16 Utorak Mučenik Pamfil Mojmir 2 Sreda Pepelnica (g) 17 Sreda Teodor Tiron Belin 3 Četrtek Kunigunda, cesarica 18 Četvrtak Lav papa Rimski Milana 4 Petek Kazimir, spoznavalec 19 Petak Ap. Arhip Mislav 5 Sobota Janez Jožef od Križa 20 Subota Lav episkop katanski Sladoje Jezus trikrat skušan. (Mt 4, 1—11.) 6 Nedelja Prva postna nedelja 21 Nedelja Timot. i Evsev. Danica 7 Ponedeljek Tomaž Akvinski, c. uč. 22 Ponedeljak Progi. srp. Kralj. Zvezda 8 Torek Janez od Boga, sp. 23 Utorak Polikarp ep. sm. Jelen 9 Sreda Kvatre, Frančiška R ]) 24 Sreda I. i II. n. g. Jov. Kr. Bodin 10 Četrtek 40 mučencev; Makarij 25 Četvrtak Sv. Tarasije Danimir 11 Petek Kvatre. Sofronij, šk. 26 Petak Sv. Porfirije Stana 12 Sobota Kvatre. Bernard 27 Subota Pr. Prok. Dek. Radoja Jezus se na gori izpremeni. (Mt 17, 1—9.) 13 Nedelja Druga postna nedelja 28 Nedelja Vasilije i Nestor Božana 14 Ponedeljek Matilda, kr.; Pavlina 1 Ponedeljak Muč. Evdok. Svetovid 15 Torek Klemen M. Hofb. 2 Utorak Teodor ep. Kirin. Desimir 16 Sreda Hilarij in Tacijan, m. @ 3 Sreda Muč. Evtropije Velislav 17 Četrtek Jedert, devica; Patrik 4 Četvrtak Prep. Gerasim Ljubislava 18 Petek Ciril Jer.; Salvator 5 Petak Muč. Kanon Budimir 19 Sobota Jožef, ženin Marije D. 6 Subota 42 muč. u Amor. Slavoljub Jezus izžene hudiča. (Lk 11, 14—28.) 20 Nedelja Tretja postna nedelja 7 Nedelja Vasilije, Jefr. Zlata 21 ! Ponedeljek Benedikt, opat 8 Ponedeljak Teofilo ep. Nik. Vlada 22 Torek Lea; Katarina Gen., d. 9 Utorak 40 muč. (Mladenci) Tuga 23 Sreda Jožef Oriol; Pelagija 10 Sreda Muč. Kodrat Slavo 24 Četrtek Gabrijel, nadangel ( 11 Četvrtak Sofron. Jerus. Dražislav 25 Petek Oznanjenje Marije Dev. 12 Petak Prep. Teofan Jaroslav 2G Sobota Emanuel, m.; Maksima 13 Subota Pr. m. sv. Nikif. Predrag Jezus nasiti pet tisoč mož. (Jan 6, 1—15.) 27 Nedelja 4. sredpostna nedelja 14 Nedelja Prep. Benedikt Srdan 28 Ponedeljek Janez Kapistran 15 Ponedeljak Muč. Agatije i dr. Stanimir 29 Torek Ciril, m.; Bertold, sp. 16 Utorak Mučenik Savin. Uma 30 Sreda Janez Klimak; Kvirin 17 Sreda Aleksije č. Božji Branivoj 31 Četrtek Benjamin; Modest © 18 Četvrtak Sv. Kiril Jerusal. Pribislav o 2. ob 6.40; deževno — J) 9. ob 9-35; dež, mrzlo — ® 16. ob 6.15; dež, vihar <£ 24. ob 2.06; mrzlo — fe 31. ob 19.52; dež, sneg. Sonce stopi v znamenje ovna dne 21. ob 7. uri 43 minut. Dan je dolg od 11 ur 5 minut do 12 ur 43 minut. — Dan zraste za 1 uro in 38 minut Nikdar in nikjer ne govori kaj slabega o svoji državi! Srbsko: Aapmi Bolgarsko: AllPHjl'1. Hrvatsko: Travanj 30 dni Poljsko: Kviecieft Češko: Duben Rusko: A n PD JI. Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 Petek 1 Hugo, škof; Venancij 19 Petak Muč. Hrisant i D. Mutimir 2 Sobota | Frančišek Pavlanski 20 Subota Jo v. iz ob. Sv. Save Gojmir Judje hočejo Jezusa kamenjati. (Jan 8, 46—59.) 3 Nedelja 5. postna, Tiha nedelja 21 Nedelja Jakov Ispovednik Žarko 4 Ponedeljek j Izidor Sev.; Benedikt 22 Ponedeljak Vasilije Ankir. Dušica 5 Torek Vincencij Fer.; Irena 23 Utorak Sv. Nikon i 20 uč. Dabiživ 6 Sreda Sikst, papež 24 Sreda Prep. Zaharija Čudna 7 Četrtek Herman Jožef, spozn. ]) 25 Četvrtak Blagovesti Radivoj 8 Petek Marija 7. žal.; Albert 26 Petak Sabor arh. Gavr. Viljenica 9 Sobota Tomaž Tol., muč. 27 Subota Sv. Matrona Sol. Ljuban Jezus jezdi v Jeruzalem. (Mt 21, 1—9.) 10 Nedelja ' 6. post., Cvetna nedelja 28 Nedelja Prep. Darion Srčanica 11 Ponedeljek Leon Vel., papež, c. uč. 29 Ponedeljak Prep. Marko i Kir. Rada 12 Torek Julij 1., papež; Angelus 30 Utorak Jovan Lestvičnik Sava 13 Sreda Hermenegild, mučenec 31 Sreda Prep. Apatije ep. Zdegoj 14 Četrtek Vel. četrtek. Justin @ 1 Četvrtak Marija Eg. Jelača 15 Petek Vel. petek. Helena 2 Petak Prep. Tit čudotv. Gestirad 16 Sobota Vel. sobota. Benedikt 3 Subota Prep. Nikita Isp. Božislava Jezus vstane od mrtvih. (Mk 16, 1—7.) 17 Nedelja Vel. noč. Vstajenje G. 4 Nedelja Cveti Vitigoj 18 Ponedeljek Velikonočni ponedeljek 5 Ponedeljak M. Teod. i Agat. Gradislava 19 Torek Konrad Askulski 6 Utorak Sv. Evtihije Tihorad 20 Sreda Neža Montepulčanska 7 Sreda Sv. Georgije isp. Dragislav 21 Četrtek i Anzelm, c. uč.; Simeon 8 Četvrtak Ap. Iradion, Ag. Dragomira 22 Petek Soter in Gaj, p. ( 9 Petak Veliki Petak Ljutomir 23 Sobota Vojteh, škof; Egidij A. 10 Subota Muč. Terentije Dobriča Jezus se prikaže ob zaprtih durih. (Jan 20, 19—31.) 24 1 Nedelja 1. povelikon., Bela ned. 11 Nedelja Hr. Vos. Uskrs Jurislav 25 Ponedeljek Marko, evangelist 12 Ponedeljak Drugi dan Uskrsa Tugomir 26 Torek Mati b. dobrega sveta 13 Utorak Trcči dan Uskrsa Sekana 27 Sreda j Cita, devica 14 Sreda Sv. Martin isp. Raduna 28 Četrtek Pavel od Križa, sp. 15 Četvrtak Ap. Arist. Slavica 29 Petek Peter, m.; Robert, opat 16 Petak Muč. Irina, Ag. Tankoslava 30 Sobota Katarina Sienska, d. © 17 Subota Prepod. Simeon Samorad t) 7. ob 16.09: lepo — 14. ob 19.21; dež, sneg — 22. ib 21.14; dež — $ 30. ob 6.28 ; dež. Sonce stopi v znamenje bika dne 20. ob 9. uri 15 minut. Dan je dolg od 12 ur 46 minut do 14 ur 15 minut. — Dan zraste za 1 uro in 29 minut. . Ljubi in neguj vse vrline jugoslovenskega naroda! Srbsko: Maj Bolgarsko: Mali Hryatsko: Svibanj 31 dni Poljsko: Maj Češko: Kvčten Rusko: Mau | Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena Jezus dobri pastir. (Jan 10, 11—16.) 1 Nedelja j 2. povelikonoč. nedelja 18 Nedelja Prepod. Jovan Žiga 2 Ponedeljek Atanazij, c. uč. 19 Ponedeljak Jovan Verhopešt. Živana 3 Torek Najdenje sv. križa 20 Utorak Teodor Trihina Solnčarica 4 Sreda ! Florijan, mučenec 21 Sreda Sv. muč. Januarije Valhun 5 Četrtek Pij V., papež; Irenej 22 Četvrtak Teodor Sikeot. Desirad 6 Petek Janez Ev. p. L. vrati J) 23 Petak Durdev-dan Zdemir 7 Sobota Stanislav, škof, muč. 24 Subota Sava Stratilat. Prisnoslav Jezus napoveduje svoj odhod. (Jan 16, 16—22.) 8 Nedelja I 3. povelikonoč. nedelja 25 1 Nedelja Ap. i jev. Marko Budislav 9 Ponedeljek Gregor Nacianški, c. uč. 26 | Ponedeljak Vasilije ep. Am. Prvinica 10 Torek Antonin, škof; Janez A. 27 Utorak Sp. mošt. Sv. Save Dvorna 11 Sreda Frančišek Hier., 28 | Sreda Jason i Sosip. Ljerka 12 Četrtek | Pankracij in tovariši 29 Četvrtak Vasilije ostr. č. Stojmir 13 Petek Servacij, škof 30 Petak Jakov b. J. Bogosl. Jasna 14 Sobota j Bonifacij, muč. 0 1 ! Subota Jeremija pr. Svetolik Jezus obeta učencem svetega Duha. (Jan 16, 5—14.) 15 Nedelja | 4. povelikonoč. nedelja 2 [ Nedelja Atanasije Alek. Jaromira 16 Ponedeljek Janez Nepomuk, muč. 3 1 Ponedeljak Muč. Tim. i Mav. Mladena 17 Torek 1 Bruno, škof 4 Utorak M-ca Pelagija Dušoje 18 Sreda Erik, kralj; Aleksandra 5 Sreda Muč. Irina Mladica 19 Četrtek Peter Celestin 6 Četvrtak Mnogostr. Jov Vitoslava 20 Petek Bernardin Sienski 7 Petak Znam. č. krsta Milodar 21 Sobota Feliks Kant. 8 Subota Sv. Jovan Bogosl. Jelina Jezus uči o moči molitve. (Jan 16, 23—30.) 22 Nedelja ! 5. povel., Križeva ( 9 ' Nedelja P. m. sv. Nikole Boža 23 Ponedeljek Janez Krstnik de Rossi 10 Ponedeljak , Ap. Simon Zilot. Milorad 24 Torek I Marija D., pomoč, kr. 11 Utorak Cirilo i Metod Cveta 25 Sreda ; Urban I. papež 12 Sreda Epifanije Kip. Zdestan 26 Četrtek Kristusov vnebohod 13 Četvrtak M-ca Glikerija Dragica 27 Petek | Beda Čast, c. uč. 14 : Petak Muč. Isidor Volkašin 28 Sobota ; Avguštin, škof 15 Subota I Pahomije Vel. Jaromir O pričevanju Svetega Duha. (Jan 15, 26—16, 4.) 29 Nedelja | 6. povelikonoč. ned. @ 16 ' Nedelja Pr. Teodor i Efr. Dana 30 ! Ponedeljek j Ivana Orleanska, dev. 17 Ponedeljak Ap. Andronik Milica 31 Torek j Angela, dev.; Kancijan 18 Utorak I Pr. Teodor. Ank. Bojslav . / r ■ ■ : t . - J :... . I - . , . • ' ‘ . 'l . i ' • i ,!'>***! ; : J. i ' ' ■ . . . , ■ jca spoštuj in bodi proti njemu vljuden. Hlapčevsko se ne vedi, ker vzbuja to v tujčevih Srbsko: Jvhm Bolgarsko: IOhh Hrvatsko: Lipanj 30 dlli Poljsko: Czerwiec češko: červen Rusko; Il0H|i Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Fortunat, spoznavalec Marcelin, mučenec Klotilda, devica Frančišek Kar.; Kvirin 19 20 21 22 Sreda Četvrtak Petak Subota Muč. Patrikije V. G. (Spasov dan) C. Kon. i C. Jel. Muč. Vasilisk Radovan Velimir Radoslava Dika Dobromil Miljutin Bogomil Svetin Dostana Rusmir Hrvoje Zorica Zlatana Bislav Dragomir Tratomir Bodin Bogdan Jezus govori o Sv. Duhu in ljubezni. j (Jan 14, 23—31.) 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Binkošti J) Binkoštni ponedeljek Robert, škof Kvatre. Medard, škof Primož in Felicijan, m. Kvatre. Margareta kr. Kvatre. Jošt, opat 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Ponedeljak Utorak Sreda Četvrtak Petak Subota Mihailo ep. S. Pr. Simon Stol. III obr. gl. Jov. K. Sv. Ap. Karp Muč. Terapont Prep. Nikita Muč. Teodosija Jezusu je dana vsa oblast. (Mt 28, 18—20.) 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. pobink. Sv. Trojica Anton Pad., spoznav. @ Bazilij, c. uč.; Elizej Vid in tov.; Germana Sveto Bešnje telo Adolf, škof; Nikander Marko in Marc., m. 30 31 1 2 3 J Nedelja Ponedeljak Utorak Sreda Četvrtak Petak Subota Silaz. Sv. Duha Drugi dan Duh. Treči dan Duh. Sv. Nikifor Muč. Lukilijan Sv. Mitrofan Sv. muč. Dorotej Prilika o veliki večerji, i (Lk 14, 16—24.) 19 Nedelja 2. pobinkoštna nedelja 6 Nedelja Prep. Visarion Milava 20 Ponedeljek Silverij, papež 7 Ponedeljak Teodot ep. Ank. Nenadej 21 Torek Alojzij, spoznavalec ( 8 Utorak Teodor Stratil. Miloš 22 Sreda Ahacij, mučenec 9 Sreda Kiril arh. Alek. Gostimir 23 Četrtek Agripina, dev. muč. 10 Četvrtak THmotije ep. Pr. Višeslav 24 Petek Kres. Srce Jezusovo 11 Petak Vart i Varnava Janislav 25 Sobota Viljem, opat; Henrik 12 Subota Prep. Onufrije Grlica Prilika o izgubljeni ovci in denarju. (Lk 15, 1—10.) 26 Nedelja 3. pobinkoštna nedelja 13 Nedelja Muč. Akilina Hrana 27 Ponedeljek Hema (Ema), vdova @ 14 Ponedeljak Prorok Jelisej Ladislav 28 Torek Vidov dan, Irenej, škof 15 Utorak K. Lav (Vidovdan) Zorana 29 Sreda Sv. Peter in Pavel, ap. 16 Sreda Sv. Tihon Peroslav 30 Četrtek Spomin sv. Pavla, ap. 17 Četvrtak Muč. Manuil Predislav $ 5. ob 5.32; dež — (?) 13. ob 0.47; lepo — C 21. ob 2.52; mrzlo, dež — # 27. ob 22.10; lepo. Sonce stopi v znamenje raka dne 22. ob 3. uri 4 minute. Dan je dolg od 15 ur 30 min. do 15 ur 43 min. — Dan zraste do 21. za 16 min. in se skrči do 30. za 3 min. - - , — . ----------------------------------------------------------------------------------------------- — -- --- - -------------------------------------------------------------------------------------------------------------- , - ' . ■ Srbsko: Jv^h Bolgarsko: IOjih Hrvatsko: Srpanj 31 dni Poljsko: Lipiec češko: červenec Rusko: IroJib Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 Petek Presv. Rešnja Kri 18 Petak Muč. Leontije Bogoslav 2 Sobota Obisk. Marije Device 19 Subota Juda brat Gosp. Dragonama čudežni ribji lov. (Lk 5, 1—11.) 3 Nedelja 4. pobinkoštna nedelja 20 Nedelja Naum Ohridski Nada 4 Ponedeljek Urh, škof; Berta j) 21 Ponedeljak Julijan od Tarsa Belizar 5 Torek Ciril in Metod, slov. ap. 22 Utorak Jevsevije ep. sam. Dobruška 6 Sreda Izaija, prerok 23 Sreda Muč. Agripina Domogoj 7 Četrtek Vilibald, škof 24 Četvrtak Ivanj-dan Negoda 8 Petek Evgenij III., papež 25 Petak Fevronija Milolika 9 Sobota Nikolaj in tov. gork. m. 26 Subota Pr. David Hvalimir O grehu v misli in besedi. (Mt 5> 20—24.) 10 Nedelja 5. pobinkoštna nedelja 21 Nedelja Prep. Samson Ljubica 11 Ponedeljek Pij I., papež; Olga 28 Ponedeljak Besr. Kir i Jov. Medo 12 Torek Mohor in Fortunat @ 29 Utorak Petrov-dan Draguška 13 Sreda Anaklet, papež 30 Sreda Sabor 12 apostola Dragan 14 Četrtek Bonaventura, škof 1 Četvrtak Vrač. K. i D. Svobodin 15 Petek Henrik I., kralj 2 Petak Pol. halj. Bogor. Vladimir 111 Sobota Devica Marija Karmel. 3 Subota Muč. Jakint Bogdan Jezus nasiti štiri tisoč mož. (Mk 8, 1—9.) 17 Nedelja 6. pobinkoštna nedelja 4 Nedelja Andrej ar. Krit. Držislav 18 Ponedeljek Friderik, muč.; Kamil 5 Ponedeljak Monahinja Ana Miroslav 19 Torek Vincencij P.; Avrea 6 Utorak Pr. Sisoje Vel. Radoš 20 Sreda Marjeta, devica ( 7 Sreda Sv. vm. Nedelja Česlav 21 Četrtek Prakseda, dev. muč. 8 Četvrtak Velm. Prokopije Zora 22 Petek Marija Magdalena 9 Petak Svm. Pankratije Pribina 23 Sobota Apolinarij, škof, muč. 10 Subota 45 muč. u Nikop. Brana O lažn /ih prerokih. (Mt 7, 15—21.) 24 Nedelja 7. pobinkošna nedelja 11 N cdel ja Mč. Euf. i Olga Ratimir 25 Ponedeljek Jakob, apostol; Krištof 12 Ponedeljak Mč. Prok. i 11. Boljedrag 26 Torek Ana, mati Marije Dev. 13 Utorak Sabor Arh. Gavr. Jana 27 Sreda Pantaleon o. Sonce stopi v znamenje tehtnice dne 23 . ob 18. uri Dan je dolg od 13 ur 20 minut do 11 ur 47 minut. — Dan se skrbi za 1 uro in 33 minut. • Ne oškoduj nikdar z ničemer svoje države! Ne ubijaj jo s kleveto in zaničevanjem! VINOTOK - OKTOBER Srbsko: OicroSap Bolgarsko: Oktomopuh Hrvatsko: Listopad 31 dni Poljsko: Paždziernik Češko: Rijen Rusko: Okthopt> Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 11 Sobota Remigij, škof j) hi Subota Prepod. Evmenije Semislava O največji zapovedi. (Mt 22t 34—46.) ~'2i Nedelja 17. pobinkoštna nedelja 19 Nedelja Mč. Trof. Sav. Miran 3 , Ponedeljek Terezija Deteta Jezusa 20 Ponedeljak Muč. Evstatije Vitomir 4, Torek Frančišek Serafinski 211 Utorak Ap. Kodrat Tegodrag 5, Sreda Placid in tovariši 22 Sreda Foka i pr. Jona Dumnuka 6 Četrtek Brunon, spoznavalec 23 Četvrtak Zač. sv. Jovana Brunoslav 7 Petek Marija, kraljica rož. v. 24 Petak Kr. Stef. prvov. Dragonika 8 Sobota Brigita, vdova 25 Subota P. Eufrosinija Dragosta Jezus ozdravi mrtvoudnega. (Mt 9, 1—8.) 9 Nedelja 18. pobinkoštna (5) 26 Nedelja Smrt ap. Jovana Svetina 10 Ponedeljek Frančišek Borgia 27 Ponedeljak Muč. Kalistrat Stremi 1 11 Torek Materinstvo Matere b. 28 Utorak Pr. Hariton Negosiava 12 Sreda Maksimilijan, škof 29 Sreda Kirijak (Mih. d.) Drugislav 13 Četrtek Edvard, kr.; Koloman 30 Četvrtak Grigorije ep. Rosica 14 Petek Kalist, papež; Just 1 Petak Pokr. Bogor. Sestrena 15 Sobota Terezija, d.; Avrelija 2 Subota Mč. Kipr. i Jus. Radislav Prilika o kraljevi ženitnini. (Mt 22, 1—14.) 16 Nedelja 19. pobinkoštna ( 3 Nedelja Dion. Areopagit Velena 17 Ponedeljek Hedviga 4 Ponedeljak St. Štiljanovič Mira 18 Torek Luka, evangelist 5 Utorak Prep. Haritina Travica 19 Sreda Peter Alkant, spozn. 6 Sreda Ap. Toma Stojgoj 20 Četrtek Felicijan, mučenec 7 Četvrtak Muč. Serg. i Vak. Raša 21 Petek Uršula; Hilarion 8 Petak Pelagija Stojslav 22 Sobota Kordula, muč.; Fides 9 Subota Sv. Stev. Despot Zorislav Jezus ozdravi sina kraljevega uradnika. (Jan 4, 46—53.) 23 Nedelja 20. pobinkoštna @ 10 Nedelja Muč. Evlampije Živka 24 Ponedeljek Rafael, nadangel 11 Ponedeljak Apostol Filip Blagota 25 Torek Krizant in Darija 12 Utorak 1 Prov i Tarah Zlatija 26 Sreda Evarist, papež 13 Sreda Karpo i Papila Vranica 27 Četrtek Frumencij, škof 14 Četvrtak Sv. Paraskeva Srebra 28 Petek Simon in Juda, apostola 15 Petak Jeft. i Lukijan Mila 29 Sobota j Narcis, škof; Donat 16 Subota Muč. Longin Gradimir Prilika o neusmiljenem hlapcu. (Mt 18, 23—35.) 30 Nedelja | 21. pob. Kristus kralj 17 i Nedelja Prorok Osija Vladika : 31 Ponedeljek ( Volbenk, škof J) 18 i Ponedeljak Petar Cetinjski Gorazd j ) t. ob 12.45 ; veliko dežja — ti?) 9. ob 10.37 ; spremenljivo — (£ 16. ob 10.24 ; mrzel veter — % 23. ob 9.42 ; dež — £ 31. ob 8.45 ; dež ali sneg. Sonce stopi v znamenje škorpijona dne 24. ob 3. uri 21 minut. Dan je dolg od 11 ur 44 minut do 10 ur 11 minut. — Dan se skrči za 1 uro in 33 minut. \ Bodi ponosen na svojo jugoslovansko domovino, na svoj narod in poslužuj se vsepovsod le materine govorice! Ljubi jo kot svetinjo, ki ti jo je zapustila rodna mati! LISTOPAP - NOVEMBER Srbsko: HoBPM^ad Bolgarsko: HoesiOPHH Hrvatsko: Studeni 30 dni Poljsko: Listopad češko: Listopad Rusko: HoflČPb Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne 1 Narodna imena 1 Torek Praznik vseh svetnikov 19 Utorak Pr. Pčinjski Ljubomil 2 Sreda Spomin vernih duš 20 Sreda Vm. Artemije Zdanila 3 Četrtek Viktorin, škof 21 Četvrtak Ilar. Veliki Bogomil 4 Petek Vital, Modesta 22 Petak Averkije ep. jer. Dragomir 5 Sobota Caharija in Elizabeta 23 Subota Jakov br. Gospod. Savina O davku cesarju. (Mt 22, 15—21.) 6 Nedelja 22. pobinkoštna nedelja ! 1 Nedelja Mučenik A reta Ratislav 7 Ponedeljek Janez Gabriel Perb. @ 25 Ponedeljak Markijan i Mart. Zdenko 8 Torek Bogomir, škof; Klavdij 26 Utorak Vmč. Dimitrije Nežir 9 Sreda Teodor, mučenec 27 Sreda Muč. Nestor Sebislav 10 Četrtek Andrej Avelin, spozn. 28 Četvrtak Sv. Arsenije Golobica 11 Petek Martin, škof; Menas 29 Petak Anast. i Avramije Višnjica 12 Sobota Martin, papež; Avrelij 30 Subota Milutin kr. srp. Davorin Jezus obudi Jajrovo hčer. (Mt 9, 18—26.) 13 Nedelja 23. pobinkoštna nedelja 31 Nedelja Stah. i Amplije Nevenka 14 Ponedeljek Jozafat Kunč., škof £ 1 Ponedeljak V. Kos. i Dam. Borislava 15 Torek Jedert 2 Utorak Muč. Akindin Volčiča 16 Sreda Otmar; Neža Asiška 3 Sreda Obn. hr. (Durdic) Večerin 17 Četrtek Gregorij Čud.; Saloma 4 Četvrtak Joanik. Vel. Ljubava 18 Petek Odon, opat; Roman 5 Petak Galaktion i Ep. Oliva 19 Sobota Elizabeta, kraljica 6 Subota Pavle Ispov. Imica O razdejanju Jeruzalema. (Mt 24, 15—35.) 20 Nedelja 24. pobinkoštna nedelja 7 Nedelja 33 muč. u Melit. Vladiboj 21 Ponedeljel: Darovanje Marije Dev. P O Ponedeljak Sv. Arh. Mihail Grmislav 22 Torek Cecilija, devica @ 9 Utorak Muč. Onisifor Jezdimir 2? Sreda Klemen, papež; Felicita 10 Sreda Erast i Olimp. Ravijola 24 Četrtek Janez od Križa 11 Četvrtak St. Deč. (Sv. Mr.) Jeca 25 Petek Katarina; Mozes 12 Petak Jovan Milostivi Kolomir 26 Sobota Silvester, opat 13 Subota Jovan Zlatoust Zdedrag O poslednji sodbi. (Lk 21, 25—33.) 27 Nedelja Prva adventna nedelja 14 Nedelja Ap. Filip Vedrana 28 Ponedeljek Jakob M., spoznavalec 15 Ponedeljak Muč. Gur. (B. post) Lelija 29 Torek Saturnin, mučenec 16 Utorak Ap. i jev. Matej Skoromir 30 Sreda Andrej, apostol j) 17 Sreda Grigorije Čud. Hrabroslav 0 7. ob 23.23 ; lepo — ^ 14. ob 17.20; lepo - — 0 22. ob 1.05; mrzlo — 30. ob 4.59; sneg, vihar,. Sonce stopi v znamenje strelca dne 23. ob 0 uri 7 minut. Dan je dolg od 10 ur 7 minut do ur 57 minut. — Dan se skrči za 1 uro in 10 minut. Bodi vselej in povsod moralen in plemenit! Bodi na telesu in duši čist! GRUDEN — DECEMBER Srbsko: ,D,eixeM6ap Bolgarsko: JeKeMfiPOH Hrvatsko: Prosinac 31 dni Poljsko: Grudziefi češko: Prosinec Rusko: jleitaoii. 1 Dnevi Za rimske katoličane Dani Za pravoslavne Narodna imena 1 Četrtek ] Zedinjenje. Natalija. 18 1 Četvrtak Ujedinjenje Jugoslavije Božena 2 Petek Bibijana, dev. muč. 19 Petak Avdije i Varl. Tihomir 3 Sobota Frančišek Ksaverij 20 Subota G. Dekapolit Sveljub Janez Krst. pošlje svoja učenca do Jezusa. (Mt 11, 2—10.) 4 Nedelja Druga adventna nedelja 21 Nedelja Vavedenje Velika 5 Ponedeljek Saba, opat; Krispin 22 Ponedeljak Ap. Filimon i dr. Sojana 6 Torek Miklavž (Nikolaj) 23 Utorak Sv. Amfilohije Vladovita Sreda Ambrozij, škof (g 24 Sreda Vm. Katarina Veselin 8 Četrtek Brezmadežno sp. M. D. 25 Četvrtak Kliment ep. rimski Rodana 9 Petek Delfina 26 Petak Alim. Stolpnik Savica 10 Sobota Lavretanska Mati božja 27 Subota Jakov Persijanac Dražič Janez Krstnik pričuje o Kristusu. (Jan 1, 19—28.) 11 Nedelja Tretja adventna nedelja 28 N edel ja Stevan Novi Gojica 12 Ponedeljek Aleksander, mučenec 29 Ponedeljak Paramon i Fil. Široslav 13 Torek Lucija, dev.; Otilija 30 Utorak Andrija Prvozv. Vitača 14 Sreda Kvatre. Spiridion ( 1 Sreda Sv. Prorok Naum Vojmir 15 Četrtek Kristina, dekla 2 Četvrtak Sv. Uroš srpski Cvetana 16 Petek Kvatre. Albina, devica 3 Petak Pror. Sofonija Jaronega 17 Sobota Kvatre. Lazar, škof 4 Subota Sv. vel. muč. Varv. Strojslav Janez Krst. poklican v službo predhodnika. (Lk 3, 1—6.) 18 Nedelja Četrta adventna nedelja 5 Nedelja Sava Osvečeni Ljubonega 19 Ponedeljek Urban, papež; Favsta 6 Ponedeljak Sv. Nikola Uglješa 20 Torek Evgenij in Makarij 7 Utorak Amvrosije ep. M. Boživoj 21 Sreda Tomaž, ap.; Severin @ 8 Sreda Patapije Tomislav 22 Četrtek Demetrij, mučenec 9 Četvrtak Začeče Bogorod. Zvezdana 23 Petek Viktorija, devica 10 Petak Jovan Despot i Ang. Ozrislav 24 Sobota Adam in Eva; Hermina 11 Subota Danilo Stolpnik Dunja Jezus se rodi v Betlehemu. (Lk 2,1 —14.) 25 Nedelja Božič. Rojstvo Gosp. 12 Nedelja Spiridion (Mater.) Zitigoj 26 Ponedeljek Štefan, prvi mučenec 13 Ponedeljak Muč. Evstratije Zlatka 27 Torek Janez Evangelist, ap. 14 Utorak Sv. muč. Levkije Pelislav 28 Sreda Nedolžni otročiči 15 Sreda Mč. Elevterije Zorica 29 Četrtek Tomaž, škof; David j) 16 Četvrtak Pr. Agej Vrhoslav 30 Petek Evgenij, škof; Nicefor 17 Petak Danilo i 3 otr. Branimir 31 Sobota Silvester, papež 18 Subota Muč. Sebastijan Blažena Kupuj le domače izdelke pri zavednih, narodnih trgovcih! Ne kupuj tujih izdelkov ne doma. ne v tujini! Postne in brzojavne pristojbine I. V TUZEMSKEM PROMETU. 1. Pisma, a) V lokalnem (krajevnem) prometu do 20 g din 1, nad 20 g kakor v medkrajevnem prometu, b) V medkrajevnem prometu do 20 g din 1.50, nad 20 do 50 g din 2, nad 50 do 250 g din 3.50, nad 250 g din 5, nad 500 do 1000 g din 10. 2. Dopisnice, odprte, komad din 1. 3. Tiskovine: (Obseg največ 45 X 45 cm; v zvitkih 75 X 10 cm, v obliki karte 12 X 18 cm) do 50 g 25 p; za vsakih nadaljnjih 50 g 25 p več. Največja teža 2000 g. 4. Priporočene pošiljke, a) Pristojbina za pripo-ročenje v lokalnem prometu din 2. b) Pristojbina za priporočenje v medkrajevnem prometu din 3. 5. Pisma z označeno vrednostjo, a) Po teži kakor za priporočena pisma, b) Po vrednosti, dosedanje pristojbine. 6. Zavoji (paketi), a) Po teži, do enega kg din 3. nad 1 kg do 5 kg din 8, nad 5 kg do 10 kg: prvi pas do 100 km 10 din, drugi pas do 300 km 15 din, tretji pas nad 300 km din 20. Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas din 15, drugi pas din 22, tretji pas din 36. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas din 20, drugi pas din 30, tretji pas din 40. b) Po vrednosti: iste pristojbine, kakor za pisma z označeno vrednostjo. 7. Nakaznice, a) Pristojbina za nakaznice znaša: do 50 din 2 din, do 100 din 3 din, do 300 din 4 din, do 500 din 5 din, do 1000 din 6 din, do 2000 din 8 din, do 3000 din 9 din, do 4000 din 10 din, do 5000 din 12 din. V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. b) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se pobira od prejemnika samo za nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, znaša: do 50 din 0.50 din, do 1000 din 1 din, do 5000 din 2 din. 8. Čekovne nakaznice, a) Do 500 din 0.50 din, nad 500 din 1 din. Državne ustanove, ki so oproščene pristojbine za poštne nakaznice, so oproščene tudi te pristojbine kakor pri poštnih nakaznicah. Prav tako so oproščene čekovne pristojbine v prometu z nakaznicami, ki ga vrši Poštna hranilnica. Pristojbina za sporočila na hrbtu nakaznice se ukine. 9. čekovne položnice. Pri vplačilu do 500 din 50 p, od 500 din do 2000 din 1 din, od 2000 din do 5000 din 1.50 din, od 5000 din do 10.000 din 2 din, od 10.000 din do 50.000 din 3 din, od 50.000 din do 100.000 din 4 din, od 100.000 din 5 din. 10. Odkupne pošiljke. Pristojbina za dostavo 1 din. 11. Poštni nalogi. Pristojbina za dostavo 2 din. 12. Naročnina za poštni predal. Za predal brez ključa mesečno 15 din, s ključem 20 din. 13. Zaprte torbe. Mesečna pristojbina 15 din. 14. Obvestila o nenaročenih zavojih. Plača pošiljatelj 1.50 din. 15. Poste restante. Pristojbina za hranitev pisem itd. pri pošti 0.50 din. 16. Dostava vrednostnih pisem in zavojev na dom. a) Za pisma z označeno vrednostjo 1 din. b) Za zavoje do 5 kg 2 din, nad 5 kg 5 din. 17. Pooblastila, a) če velja pooblastilo za en primer, znaša pristojbina 1 din. b) Za pooblastila od 15 dni do enega leta 5 din. 18. Brzojavna služba, a) Pristojbina za besedo 0.60 din. b) Pristojbina za potrdilo 2 din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami. II. INOZEMSKI PROMET. 1. Pisma: do 20 g teže 4 din; za ostalih nadaljnjih 20 g ali del te teže 2 din; priporočnina 4 din, za Italijo do 20 g teže 3 din; priporočnina 4 din, za češkoslovaško do 20 g teže 3 din in za vsakih nadaljnjih 20 g 2 din; priporočnina 3 din, za Grčijo do 20 g teže 3 din; priporočnina 3 din, za Rumunijo do 20 g teže 3 din, priporočnina 3 din, za Turčijo do 20 g teže 3 din; priporočnina 3 din. 2. Dopisnice: navadne 2 din, za Italijo 1.50 din, za Češkoslovaško 1.50 din, za Grčijo 1.50 din, za Rumunijo 1.50 din, za Turčijo 1.50 din. 3. Tiskovine: do 50 g 50 p; za vsakih 50 g 50 p več; za tiskovine v Češkoslovaško veljajo pristojbine za tuzemstvo. Za slepce: do 500 g 20 p; za vsakih 500 g 50 p več. 4. Vzorci brez vrednosti: do 100 g 1 din; za vsakih 50 g 50 p več. 5. Poslovni papirji: do 300 g 3 din; za vsakih 50 g 50 p več. 6. Mešane pošiljke: kakor za vzorce; če so poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. 7. Priporočnina 4 din. 8. Ekspresnina 6 din. 9. Povratnica: pri predaji 3din, po predaji 6 din. 10. Poizvednica: 6 din. 11. Preklic pošiljke, izprememba naslova: 6 din. 12. List za odgovor: 6 din. 13. Pristojbina za ooarinjenje pisemskih ]>ošiljk: 3 din. 14. Vrednostna pisma: promet sedaj dovoljen z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, čehoslova-ško, Egiptom, Francijo, Gdanskim, Italijo; Ma- džarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo, Švedsko; pošiljatev je potrebno posebno dovoljenje finan- Švico, Turčijo in Veliko Britanijo; teža 2 kg, vred- čnega oblastva. nost 3000 din; težna pristojbina kakor za pripo- 15. Zavitki (paketi) — pojasnila o pošiljatvi se ročene pošiljke iste teže, vrednostna 5 din. Za dobe pri vsaki pošti. Državne takse I. MENICE Od vseh vrst menic, neglede na to, ali so izdane v državi ali v inozemstvu, če so izplačane v državi, kakor tudi od menic, izdanih v državi, neglede na to, ali so izplačane v državi ali v inozemstvu, in neglede na to, za koliko časa so izdane, se plačuje: do 300 din . . . 1 din preiko 300 din do 600 din . . 1.50 600 1.200 ” . . 2,— 1.200 2.000 „ . 4,— 2.000 3.200 „ . 6.50 3.200 5.000 „ . . 10,— 5.000 6.800 „ . . 13.50 6.800 10.400 „ . . 19,— 10.400 14.000 „ . . 25,— 14.000 20.000 ,. , . 34,— 20.000 26.000 „ . . 43,— 26.000 32.000 „ . . 52.— 32.000 38.000 „ . . 61 — 38.000 44.000 „ , . 70.— 44.000 50.000 „ . . 79,— 50.000 60.000 „ . . 94,— 60.000 70.000 „ . . 109,— 70.000 80.000 „ . . 124.— 80.000 90.000 „ . . 139,— 90.000 100.000 „ . . 154.— 100.000 125.000 „ . . 192.— 125.000 150.000 „ . . 230,— 150.000 175.000 „ . . 268,— 175.000 200.000 „ . . 306,— 200.000 250.000 „ . . 382,— 250.000 300.000 „ . . 458.— 300.000 350.000 „ . . 534,— 350.000 400.000 „ . . 610.— 400.000 500.000 „ . . 760,— 500.000 750.000 „ . .1010.— 750.000 1,000.000 „ . .1260.— „ 1,000.000 »» 1,250.000 „ . .1510.— „ 1,250.000 *» 1,500.000 „ . .1760,— „ 1,500.000 din od vsakih 1000 din še po 1 din. Znesek izpod 1000 din se jemlje za popol- n ih 1000 din. H. KUPNOPRODAJNE POGODBE Taksa se pobira po vrednosti in sicer: pri premičninah.....................1% pri nepremičninah.................4°/o IH. KOLEK ZA POBOTNICE Od zneska 10 din dalje..................'/sVo od priznanje o prejeti najemnini do 500 din....................................................................1 din „ od 500 din do 1000 din 2 „ „ 1000 din do 2000.....................din....................5 „ „ 2000 din do 3000.....................din...................10 „ nad 3000 din za vsakih 100 din še 25 par. Hišni lastniki so zavezani izdajati najemnikom priznanico na monopolskih obrazcih, ker se sicer kaznujejo s trikratno prikrajšano takso. IV. ZAKUPNE POGODBE Za pogodbe ali listine, s katerimi se dajo nepo-trošne stvari — izvzemši zgradbe, stanovanja in lokali — ali pravici v zakup, po trajanju in vrednosti 'zakupa taksa l'Vo, ki se prilepi v kolekih na pogodbo. V. NAJEMNE POGODBE Za pogodbe o najemu zgradbe, stanovanj in lokalov po višini letne najemnine, neglede na dobo nad 2.400 din do 3.600 .......................... 10 din „ 3.000 „ „ 6.000 din..................20 „ „ 6.000 „ „ 10.000 din..................30 ., „ 10.000 „ „ 20.000 din..................50 „ „ 20.000 „ „ 30.000 din.................100 „ „ 30.000 „ „ 50.000 din................ 200 „ „ 50.000 „ pa do vsakih 100 din še V2V0. Za najemne pogodbe je uporabljati monopolske obrazce, sicer 5 kratna kazen. VI. RAČUNI Do 50 din prosto takse preko 50 din do 100 din 1 din „ 100 „ „ 300 .................2 „ 300 „ „ 500 .................3 „ 500 .........................5 od vsake pole. MI. NABAVNE KNJIŽICE v katere vpisujejo trgovci ali obrtniki blago, ki so ga posameznim osebam odpremili ali oddali, na leto 10 din. VIII. Stalne reklame do '/s ms površine letno 40 din „ 1 m2 „ „ 60 „ „ 4 m2 „ „ 120 „ preko 4 m2 „ „ 250 „ Nestalne obj., ki se nosijo po mestu 10 „ Nestalne obj., ki se lepijo ali pritrjujejo 0.50 A. R. Naši grobovi Po glavni skupščini leta 1936 je Družba sv. Cirila in Metoda vsled smrti izgubila veliko število marljivih sotrudnikov in sotrud-nic, požrtvovalnih dobrotnikov in odbrotnic, ki jih navajamo na kratko v kronološkem redu. Zal, da ni bilo mogoče zvedeti za vse izgube, posebno ne iz zasedenega ozemlja. Ravno tako pa tudi ni bilo mogoče dobiti slik za vse pokojne. t Šega Ivan, šol. upravitelj v p., ki je umrl na Jesenicah (Gor.) dne 10. oktobra 1936., je bil najprej tajnik, potem pa mnogo let predsednik CM podružnice v Radovljici, pozneje pa pri podr. na Javorniku — Savi. t Lavrenčič Marija roj. Obreza, je bila mnogo let odbornica ž. CM podružnice v Postojni. Umrla je dne 14. oktobra 1936 v Ljubljani. t Pavšler Helena, ki je umrla v Kranju dne 24. oktobra 1936, je bila od leta 1892 do 1898 tajnica ž. CM podružnice v Kranju. t Lipold Ivan, prvi starosta Sokola v Mozirju, je bil med vojno predsednik CM podružnice v Rečici. Umrl dne 30. oktobra 1936 v Mozirju. t Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik in župan na Vrhniki, kjer je umrl dne 7. novembra 1936, je bil predsednik ondotne CM podružnice od leta 1894 do 1898. Bil je tudi pokrovitelj. t Dr. Železnikar Vinko, primarij bolnice v Slovenjgrad-cu in starosta ondotnega Sokola, je bil požrtvovalen rodoljub. Ondotni moški podružnici je predsedoval od leta 1912 do smrti (dne 9. novembra 1936). Bil je tudi šestkrat pokrovitelj družbi. t Žerjal Anton, inšpektor Pokojninskega zavoda v Ljubljani, je umrl dne 9. novembra 1936. Pokojnik je bil idealist starega kova, izredno delaven in požrtvovalen za narodno stvar. Rodom iz Rihemberka na Goriškem, je pred vojno kot notarski uradnik v Kanalu obudil ondotno CM podružnico ter ji bil eno leto predsednik. Po prevratu se je posebno oklenil šentjakobsko-trnovske podružnice v Ljubljani. Dasi begunec z rodbino ob skromnih dohodkih, je plačal v enem letu štirikrat pokroviteljnino CM družbi (zase, za soprogo Liziko, za sina Tončka in za hčerko Mimico). t Engelsberger Klotilda, ki je umrla v Krškem dne 26. novembra 1936, je bila par let odbornica ondotne CM podružnice. t Zinka dr. Rybačcva, vdova po ministru in slovečem buditelju tržaških Slovencev, je bila do odhoda v Trst predsednica ž. CM podružnice v Sežani (soprog je bil predsednik moške podružnice). Tudi je bila pokroviteljica družbi. Umrla v Beogradu dne 6. novembra 1936. t Adamič Emil, znani slovenski skladatelj in profesor glasbe, ki je umrl v Ljubljani dne 6. decembra 1936, je bil za svojega učiteljevanja v Kamniku dve leti blagajnik ondotne moške CM podružnice. t Svetčeva Terezija, vdova po nepozabnem soustanovitelju naše družbe Luki Svet-cu, je bila prva slovenska dama, ki je pred 50 leti prišla na skupščino CMD ter postala s tem povzročiteljica plodonosnega ženskega gibanja v družbi. Prva je ustanovila podružnico v Litiji, pri kateri je bila vedno odbornica, leta 1929 pa je dobila diplomo častne predsednice za svoje neumorno 40 letno delo. Bila je tudi večkratna pokroviteljica. Umrla je dne 20. decembra 1936, stara 84 let v Litiji, kjer še živi njena starejša sestra Helena Bavdekova, istotako navdušena Cirilmetodarka. t Novak Fran, gimnazijski ravnatelj v p., ki je umrl v Ljubljani dne 30. decembra 1936, je vedno podpiral družbo. Mnogo let je bil podpredsednik I. ljubljanske moške podružnice, pozneje pa tajnik do svoje smrti. t Kranjc Jožefa, ki je umrla v Gornjem gradu dne 19. januarja 1937 v visoki starosti 92 let, je bila poleg pokojnega soproga, ki je bil mnogo let predsednik podružnice, navdušena Cirilmetodarka in tudi članica odbora. t Marija dr. Zupančeva, vdova po dvornem svetniku, umrla v Ljubljani dne 1. februarja 1937, je bila mnogo let delavna odbornica pri šenklavško-frančiškanski in pri mestni ž. podružnici v Ljubljani. t Vodušek Gustav, okr. šol. nadzornik v p. in župan trboveljski, ki je umrl 17. II. 1937 v Trbovljah, je bil dve leti (1910—1911) tajnik on-dotne CM podružnice. f Haller Leopold, ki je umrl dne 24. februarja 1937 v Mariboru, je bil več let blagajnik ondotne moške podružnice. t Grampovčan Ivanka, ki je umrla dne 25. februarja 1937 na Vrhniki, je pridno sodelovala par let v ondotni CM podružnici. t Dr. Kersnik Janko, ravnatelj Kmetske posojilnice v Ljubljani, ki je umrl 26. II. 1937, je bil vedno zelo agilen Cirilmetodar. V glavnem odboru CMD je deloval nepretrgoma celih 14 let i. s. v nadzorstvu od leta 1921 do 1926, od takrat do leta 1935 blagajnik. t Oman Erna, učit. v. p., ki je umrla v Begunjah na Gorenjskem dne 25. marca 1937, je bila soustanoviteljica podružnice na Brez-nici in mnogo let marljiva tajnica. t Guštin Frančišek, častni kanonik v Trstu je bil kot kaplan štiri leta tajnik CM podružnice na Greti pri Trstu. Umrl je 1. aprila 1937 v Trstu. t Werli Anton, trg. in pos. v Cerknici, kjer je umrl koncem meseca januarja 1937, je bil mnogo let predsednik ondotne podružnice. t Lapajne Josip, šol. upravitelj v Cerkljah pri Kranju, ki je umrl vsled nezgode pri avtomobilski vožnji dne 2. aprila 1937, je bil zelo delaven pri vseh narodnih, kulturnih in gospodarskih organizacijah. Pri ondotni CM podružnici je bil 2 leti tajnik. t Kolenc Valentin, pos. in trgovec v Čem-šeniku, je bil mnogo let odbornik pri CM podružnici na Trojanah. t Armič Josip, šol. upravitelj v p., ki je umrl v Celju dne 17. julija 1937, je bil na vseh svojih službenih mestih tudi izven šole vsestransko delaven. V Velenju je bil celih 10 let tajnik CM podružnice. t Blenk Robert, ki je umrl v Splitu dne 14. junija, je bil marljiv tajnik ondotne vzorne podružnice. t Dr. Bratkovič Alojzij, odvetnik in župan v Slovenj-gradcu, kjer je umrl dne 2. avgusta 1937, je bil vedno naklonjen naši družbi. Leta 1911 je predsedoval ondotni moški CM podružnici. Bil je tudi večkratni pokrovitelj. stare legije. Na Jesenicah, kjer je preživel celih 34 let (od leta 1903), je bil duša vsega narodnega in političnega dela. Dasi vedno neomajen naprednjak, so ga tudi politični nasprotniki spoštovali in cenili, kar se je posebno pokazalo ob njegovi smrti. Posebno vnet je bil vedno za CMD. Ze na prvi službi v Kranjski gori so ga leta 1896 izvolili za podpredsednika Gorenjske podružnice, od leta 1897 do 1902 pa je bil tajnik. Ko se je leta 1903 preselil na Jesenice, so ga takoj izvolili za podpredsednika CM podružnice za Jesenice—Koroško Belo. Leta 1905. je ustanovil samostojno podružnico za jeseniško občino, ki ji je predsedoval nepretrgoma do leta 1913. Po njegovem prizadevanju je ustanovila CMD na Jesenicah 2 slov. otroška vrtca. Pokojnika so po smrti prepeljali v Ljubljano ter ga položili pri Sv. Križu v lastno grobnico. f Germek Anton, tržaški učitelj v p., ki je umrl v Ljubljani dne 12. avgusta 1937 star 69 let, je bil za svojega službovanja v Trstu izredno delaven za CMD. Pri domači podružnici Sv. Ivan v Verdeli je nepretrgoma tajni-koval od leta 1906 do odhoda iz Trsta. t Ivan Lukman, šol. upravitelj v p., ki je umrl dne 4. septembra 1937 v Mariboru, star 61 let, je bil izredno delaven tudi izven šole. V Šoštanju, kjer je učiteljeval celih 23 let, je bil duša vseh organizacij. Kot priznan kmetijski veščak, ki je imel vzorno gospodarstvo, je ustanovil podružnico Sadjarskega in Čebelarskega društva. Bil je soustanovitelj Sokola, ki mu je mnogo let načeloval, deloval je pri Čitalnici in Ljudski knjižnici, pri Olepševalnem društvu, pri podružnici SPD itd. Pri CM podružnici je bil t Plavšak Ludvik, veleposestnik pri Sv. Juriju ob Taboru, kjer je umrl dne 28. maja 1937, je bil odličen gospodarski in narodni delavec. Kot rudniški uradnik v Trbovljah je bil do priženit-ve k Južnovim več let tajnik ozir. blagajnik m. CM podr. t Dr. Kogoj Frančišek, okr. zdravnik in večletni župan na Jesenicah (Gor.), je dne 3. avgusta 1937 nagloma preminil ob Gardskem jezeru (Italija). Pri kopanju v jezeru ga je zadela kap. Star je bil 71 let. Pokojnik je bil neustrašen narodni borec iz prvi odbornik od ustanovitve (1913) do odhoda v Maribor. Pa tudi v Mariboru so ga takoj upregli pri vseh važnejših organizacijah; pri Sokolu, pri Glasbeni Matici, itd. Bil je predsednik Učiteljskega društva, soustanov-nik Učit. doma i. dr. t Rogelj Lovro, posestnik in sodavičar na Vrhniki, ki je umrl dne 16. septembra 1937, je bil več let sodavičar v Celju za časa naj-ljutejših narodnih borb. V Celju je ostal zaradi svoje narodne odločnosti v najlepšem spominu. Prišedši na Vrhniko se je krepko zavzel za oživljenje obeh CM podružnic, kjer je bil od začetka (1909) več let prvi odbornik. f Dominko Albert, upokojeni šol. upravitelj, ki je umrl v Ljubljani dne 20. septembra 1937, je bil rodom iz Kobarida ter je tudi do svetovne vojne služboval v Gorskem kotu (Kobarid, Livk, Čezsoča). Kot navdušenega Jugoslovana so spravili politični nasprotniki ob izbruhu vojne na Ljubljanski grad, a je bil po večmesečni preiskavi oproščen. Za časa službovanja v Čezsoči je bil nekaj let podpredsednik CM podružnice v Bovcu. Njegova poslednja želja je bila, naj njegovi prijatelji namesto vencev in cvetja naklonijo kak dar CMD. t Tratar Jože, ljubljanski učitelj v p., ki je umrl dne 14. oktobra 1937, je bil vzoren vzgojitelj in neumoren narodni delavec. Ko je prišel leta 1908 iz bivše štajerske (Dobove) v svoj rojstni trg Mokronog, so ga takoj izvolili v odbor CM podružnice in sicer je bil prvo leto tajnik, nato blagajnik, od leta 1912 do odhoda v Ljubljano pa vsa leta tajnik in blagajnik, torej pravi delavni odbor. V Ljubljani se je posvetil poglavitno Sokolu ter bil do rane smrti steber sokolstva na Taboru. Umrli pokrovitelji CMD 'i' Mahorič Franja, veleposestnica in gostilničarka. Umrla 21. X. 1936 v Ptuju. t Lavrenčič Josip, ravnatelj trošarin, urada v p. in posestnik, bivši kranjski deželni poslanec, po vojni pa poslanec v rimskem parlamentu. Umrl 18. XII. 1936 v Ljubljani. 1' Bergman Franja, vdova zdravnika. Umrla 20. XII. 1936 v Žalcu. f Vodopivec Avgusta, vdova po velikem županu. Umrla 17. II. 1937 v Ljubljani. t Gorazd Franjo, mest. učitelj v p. Umrl 4. III. 1937 v Ljubljani. t Levec Janez, šol. ravnatelj v p. Umrl 8. III. 1937 v Ljubljani. t Stupica Fran, odsluženi notar. Umrl 24. III. 1937 pri Sv. Lenartu v Slov. g. t Turk Josip, organizator in vodja slovenskega gasilstva, požrtvovalni sokolski in nacionalni delavec. Umrl 2. IV. 1937 v Ljubljani. t Dr. Defranceschi Peter, primarij v p. Umrl 3. IV. 1937 v Novem mestu. t Ravnihar Fani, vdova po deželnem blagajniku, mati ljublj. podžupana. Umrla 11. VI. 1937 v Ljubljani. Vse plemenite pokojnike bo ohranil hvaležni slovenski narod v trajnem spominu. Tomo Zupan Prišlo je, kar je davno priti moglo: Moža, ki negoval je s tako vnemo Telo in dušo, Nepreprosna nemo Na vek zadrgnila je v svojo proglo. Glej, že zapustil je gradič Okroglo: S Poljan za krsto v gosti gneči gremo Pa vseh zaslug našteti mu ne vemo, Snujoč počasi mimo mestnih oglov. Kako vklesali na pomnik Ti bomo. Prešernov pranečak, oj Zupan Tomo, Obrambe narodne ustanovitelj? »V to jamo legel vzorni je voditelj. Od nas za dom je želel majhen dar, Sam sebe vsega dal je na altar.« V slovo Tomu Zupanu Ob grobu govoril prvomeslnik ing. M tičkov še k. Tomo Zupan! Ko se poslavljamo od Tebe, se Te spominjamo s presrčnim spoštovanjem in ljubeznijo. Občudovali smo Tvojo žilavost, združeno s plemenitostjo in široko-grudnostjo. Vse te odlike in vrline si prenesel v svojem snovanju tudi na obrambno družbo Ciril-Metodovo tako kot njen soustanovitelj, kakor tudi njen voditelj tekom njenih prvih dveh desetletij. S Tvojim geslom »Mal položi dar domu na altar« je CMD razšla, nastajale in rasle so pa tudi njene postojanke in trdnjave. Globoko si občutil pretečo opasnost na naših mejah in zato je bilo stremljenje Tvoje v neutrudnem delu pomakniti meje naše žive in tvorne narodne zavesti do skrajnih mej naše govorice, kamor sega slovenski očenaš tam gori v Turah in za Dobračem ter ob robu beneške ravnine. Mnogo teh postojank ni v osvobojeni domovini, živa tvorna meja narodne zavesti še ni na svojem cilju, marsikje je celo na umiku. Zato pa sprejmi ob slovesu našo obljubo, da Tvojih teženj Tvoja CMD ne bo nikdar opustila. TOMO ZUPAN Družba sv. Cirila in Metoda je izgubila svojega prvega prvomestnika, soustanovitelja in častnega člana prelata Toma Zupana. Umrl je 8. marca v svojem gradiču na Okroglem v 98. letu svojega življenja. Skoraj za dvoje krepkih življenj dolga vrsta let, po vrednosti duha pa neprecenljivo bogato življenje. Zato je segla vest o smrti Toma Zupana tako globoko do srca. Tako čisti značaji so tudi velikim narodom redko sejani. Slovenci smo jih imeli nekaj, a nobenega nismo znali prav ceniti. Tomu Zupanu ni bilo niti na starost prizanešeno, a vsaj mrtvemu so se vsi brez razlike stanu in nazira-nja poklonili z resničnim spoštovanjem. Izkazano mu je bilo tudi zunanje zadoščenje: ljubljansko Alojzijevišče je gostoljubno sprejelo pod svojo streho pregnanega svojega nekdanjega gospodarja zadnjo noč, preden je legel v grob. Duh plemenitega srca je končno tu zmagal nad doktrinarskim razumom. Zadnji dom ima Tomo Zupan pri Sv. Križu v Ljubljani, tik ob zidu pokopališke cerkve. Grob si je sam pripravil zase, za sorodstvo in za poslednjo Prešernovo sestro Alenko. Napis nad grobom skromno oznanja njegovo zadnje bivališče: Zupanovi iz Smokuča. Rodil se je 21. decembra 1839. v Smokuču pri Breznici na Gorenjskem. Doma so bili premožni, imeli so posestvo dveh gruntov; oče je po malem tudi trgoval s suknom. Vzgoja otrok je bila stroga pa pametna. Tomo na primer še do pete šole ni vedel, da so doma premožni, in je to zmerom poudarjal s posebno hvaležnostjo, kadar se je spominjal domače odgoje. Pomanjkanja sicer ni trpel, naučil se je pa zgodaj tiste skromnosti v življenjskih zahtevah ter natančnosti in po- štenosti v vsakem opravilu, kar je za vse njegovo življenje tako pomenljivo in je tudi vzrok, da je učakal nenavadno visoko starost, celih 97 let. Doma so odločili, da ne bo za kmetijo, ker je bil bolj drobne, nežne postave. Poslali so ga precej v ljubljanske šole. Ni še dopolnil 7. leta, pa je moral z doma v svet. »Stan si tisti izvoli, da boš srečen,« mu je rekla mati, ko jo je nekoč spremljal kot gimnazijski študent na Sv. Jošt. Izbral si je du-hovski stan. Mati tega ni učakala, umrla je za veliko noč, tisto leto, ko je bil Tomo v osmi šoli. To je bil zanj največji udarec. Materi je ohranil prav otroško vdano ljubezen do konca svojih dni. Bil je ves njen tudi po značaju, od nje je imel največji vzgojiteljski dar in tisto dostojanstveno preudarnost, ki ga je usposabljala vsepovsod za tako lepe uspehe. Za materjo je imel nanj največji vpliv prosvetljeni vodja Alojzije-višča dr. Krizostom Pogačar, popoln pristaš liberalno-krščanske struje sredi prejšnjega stoletja. V tem duhu se je vzgojil tudi Tomo Zupan in je ostal tak vse življenje, čeprav je moral ravno zaradi tega največ pretrpeti. Po končanih teoloških študijah se je posvetil profesuri na srednji šoli (1863). Poučeval je verouk in slovenščino, na ljubljan-ski gimnaziji 5 let, potem v Kranju 11 let, kjer je poučeval tudi risanje. Risanja se je učil še v »alojznici« pri direktnih Langusovih učencih. Trdil je sicer, da za to stvar ni imel posebnega talenta, a njegova risba Prešernove glave (žal nedokončana) nam priča bolj o skromnosti kakor o pravilnosti te njegove sodbe. L. 1879. ga je privabil škof Pogačar v Ljubljano, ga imenoval za direktorja Aloj-zijevišča in za pravega konzistorialnega svetnika. Zraven mu je poveril zastopstvo v kranjskem deželnem šolskem svetu, kjer je z avtoriteto svoje osebnosti dosegal za narodno šolstvo vedno večje uspehe. Toliko da je svobodno razmahnil sile svojih sposobnosti, ga je zadel drugi strašni udarec usode: smrt mu je ugrabila pokrovitelja, »največjega škofa, kar jih je kdaj bilo na ljubljanski škofiji«, Pogačarja. (1884.) Zavladala je proti liberalnemu krščanstvu ravno nasprotna struja, Zupanu so vzeli alojzijeviški direktorat in zastopstvo v šolskem svetu. To je občutil kot hudo krivico vse življenje. Bil je vsestransko vzoren duhovnik; zaradi svoje zgledne tolerantnosti in taktnosti je užival vsepovsod največje spoštovanje, posebej še kot vzgojitelj in učitelj. Posebno njegovo življenjsko delo je bilo raziskovanje zgodovine in vsega, kar spominja »neminljivega imena največjega vseh jugoslovanskih pevcev — akopram člana naj-manjega vseh jugoslovanskih narodov: Franceta Prešerna«. Večje ljubezni do pesnika ni gojil pač nihče. Tomo Zupan je bil najbolj vnet »prešernatrudnik«. Zbral in pokupil je tudi pesnikovo hišno ostalino: posteljo, mizo, dva stola, omaro s predali in mlinček za kavo; v rjuhe, na katerih je ležal pesnik na mrtvaški postelji, je dal vtkati v stilu narodnih ve- ženin ličen napis, ki pravi, da je ležalo na teh rjuhah truplo največjega našega pesnika. Dal jih je sešiti kot posteljno pregrinjalo, ki ga je razprostrl čez Prešernovo posteljo le ob važnih obiskih. Vse to je hranil v posebni sobi svojega gradiča, imenoval jo je »Prešernovo sobo«; bila je desno nad vhodom, vogalna soba v prvem nadstropju. Skrbno je hranil tudi nekaj Prešernovih »lastnoročnic«: dve pesmi, eno pismo staršem (iz 1. 1824) in eno latinsko nalogo iz šeste gimnazije. Pazil je na te spomine kot na največje svetinje. Posodil jih ni iz hiše nikomur, »ker so razni raziskovalci tako raziskovali, da ni nič ostalo«, razen kar je hranil on in nekaj malega v študijski in muzejski knjižnici. Zgornje sobe gradiča so napolnjevale omare z bogato knjižnico. Imel je morda sploh največjo privatno knjižnico, še pomembnejšo zaradi redkosti mnogih knjig; od Dalmatinove biblije pa do marsikatere izmed najnovejših knjig je hranil prav vso pomembnejšo slovensko literaturo 19. stoletja. Knjižnico je zapustil univerzi. Katero je prav za prav največje Zupanovo delo in v čem ima največjo zaslugo, je težko reči, kajti služil je svojemu narodu in njega omiki ves in popolnoma in vsepovsod. Vendar je pa po zgodovinski važnosti posebno očito njegovo narodno-obrambno delo proti nemški in italijanski potujčevalni ofenzivi. Na pobudo svojega nekdanjega gojenca in enako čutečega narodnega duhovnika Ivana Vrhovnika je pomagal leta 1885 (ob tisočletnici Metodove smrti) ustanoviti narodno-obrambno Šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Za božič 1. 1884 se je sestavil ustanovni odbor pod vodstvom Luke Svete a, in članov Ivana Hribarja, Ivana Murnika, drja. Jožeta Vošnjaka in Toma Zupana. Idejni ustanovitelj Ivan Vrhovnik je želel ostati javnosti prikrit. Avstrijsko notranje ministrstvo je potrdilo pravila 9. aprila 1885. S tem je bila družba tudi formalno priznana in je začela ono važno narodno samoobrambno delo, katerega izvršuje zdaj že 52 let. Prav na god sv. bratov 5. julija 1886 se je zbrala v Ljubljani 1. redna velika skupščina in izvolila Družbi prvega prvomestnika — Toma Zupana, ki je že v pripravljalnem odboru kot tajnik in blagajnik nosil največji delež bremena. Koj ob ustanovitvi je imela Družba že 25 podružnic in okrog deset tisoč kron zlate veljave premoženja. Tomo Zupan je vodil Družbo preudarno in pogumno vsako leto do večjih uspehov. Zgradili so lastne šole v Trstu, na Muti, v Št. Ruprtu pri Velikovcu, otroške vrtce v ogroženih krajih in delili podpore revnim rojakom in njihovim otrokom, kjer je bila potreba večja. To so bila bremena, ki jih zmore le sam in čist idealizem. Tomo Zupan je vztrajal na tej težki postojanki Družbenega načelnika 21 let. Upokojen (1. 1904.) po 41-letnem službovanju na gimnaziji se je umaknil iz mestnega šuma v zatišje prirode. Pod Sv. Joštom na levem bregu Save blizu Naklega si je zgradil za jesen svojega življenja lasten dom, gradič na Okroglem. Takrat je bil star že 65 let. Spoznal je, da mu njegova natančnost ne dovoljuje, da bi vodil Družbeno poslovanje od daleč tako, kakor bi zahtevala njegova vestnost, drugim pa ni maral nalagati svojih dolžnosti. S to mislijo je v pismu 20. marca 1907 sporočil vodstvenemu odboru Družbe, da mora odložiti prvomestništvo. Morda je bilo tako prav ravno zanj. Nekaj mesecev za tem (6. avgusta 1907) je pretil nov vihar političnih strasti podjarmiti ali tudi razdejati idealno Družbeno akcijo. Pred 15 leti (1892) je Zupan vzdržal oni vehementni napad na Družbo in nanj. Z dostojanstvom je šel preko ponižanja, ko so ga pregnali z vodstva Aloj-žijevišča. Grenko pa je zadel to plemenito dušo lažni očitek, češ da se »molčeč udeležuje zlorab, ki se vprizarjajo z Družbo sv. Cirila in Metoda proti I. katoliškemu shodu, proti našemu od Boga nam postavljenemu škofu, proti avtoriteti naše višje cerkvene oblasti...« itd. Takrat je vzdržal, bilje v krepkih moških letih, star šele 52 let. A zdaj (1907) po 15 letih bi bilo težje, bolj bi ga bolelo, uklonil pa se ne bi. A tudi na maščevanje tak plemeniti značaj ni nikdar mislil. Kakor na davno minilo se je včasih spomnil grenkih ur in se je žalitvam le še nasmehnil in modro pripomnil: »Vsako hudo dejanje se samo kaznuje!« Tudi tista nemška nadutost je bila že močno kaznovana, ki se je hotela nekoč ponorčevati iz prvomestnika in Druž- be s takimle naslovom na kuverti: An die Frau Družbe sv. Cirila in Metoda von T. Zupan. Hudo se motijo tisti, ki mislijo, da je bila Zupanu pot posuta z rožicami. Da, bil je v svojih aktivnih letih pač do najvišje mere spoštovana in popularna osebnost, in dasi je 32 let živel samotarsko življenje daleč odmaknjen od sveta, vendar ni ugasnilo spoštovanje, ki mu ga je pridobila njegova srčna dobrota, odločnost in delavnost prav do zadnjih dni. Bil je resničen duhovnik v najbolj vzvišenem pomenu te besede, bolj strog do sebe kakor do drugih, za pravično stvar neupogljivo odločen, v vsem svojem dejanju in nehanju nenavaden človek. Živel in delal je za svoj narod, za vse, ki so potrebni svetlobe duha, zemsko imetje pa je zapustil tistim najbednejšim, ki jih loči od človeške družbe tema slepih oči. Tako je umrl pravičnik, a v srcih svojega naroda nikdar ne bo umrl. Ljudmila Roblekova Ni je več. — Tiho in neopaženo, kakor je bilo vse njeno delavno življenje, je odšla v večnost dne 31. avgusta 1937. 2. septembra smo jo spremili k Sv. Križu iz Jožefišča na Poljanski cesti, kjer je preživljala zadnja leta. Lep je bil njen pogreb, a v razmerju z njenimi zaslugami za naš narod mnogo preskromen. Vsi, ki smo jo spremljali, smo se z grenkobo v duši zavedali, da odhaja žena, kakršnih je malo še med nami. Ljudmila Roblekova se je rodila kot hči sodnega uradnika v Mokronogu dne 9. sept. 1853. 1. Tu je obiskovala ljudsko šolo. Nadaljnjo izobrazbo si je pridobila pri ss. uršulinkah v Ljubljani. Med njenimi učiteljicami je bila tudi pesnica s. Stanislava, ki je znala že v tedanjih časih vcepiti deklicam čut narodne zavednosti. Samonikla, vztrajna in polna duševnega poleta se je sama še nadalje izobraževala. V jeseni 1. 1875. je stopila kot uradnica v notarsko pisarno Luke Svetca v Litiji. Tu je dobila razmah njena delovna sila: polnih 40 let je tu uradovala in čestokrat sama vodila pisarno. Z vso vnemo se je vživela Ljudmila v na-rodno-obrambno delo: delala je v pisarni in bodrila z ognjevitimi članki ostale podružnice. Energično je odstranjevala vsemogoče zapreke. »Celo kita mi je bila na potu in sem jo dala preč«, je smehljaje pripovedovala. In to je bilo v času, ko ni bila še nobena žena ostrižena. To je pač dokaz njene odločnosti in samostojnosti. Kakor je bila velika njena delavnost, tako velika je bila njena pridobitvena iznajdljivost. Našla je vsemogoča pota, po katerih je prišla do denarnih sredstev za CM. družbo. Zamislila si je Svetčeve veselice, ki so se razvile v pravo narodno slavje. V posebnem paviljonu je kazala podkev Krpanove kobile — velik kifeljc — in takih šaljivih zamislic je imela mnogo. Ljudmila Roblekova Naročevala je s Češkega razglednice s sliko velikih mož in žena. Tako nas je seznanila z najpomembnejšimi predstavniki češke kulture. Tudi pri nas so izšle po njeni pobudi razglednice s sliko naših pisateljev, pesnikov in CM mecenov. Njena zapuščina — zaboj zahvalnih pisem raznih odličnih oseb iz vseh vetrov domovine glasno govori o njenih neprecenljivih zaslugah. Dolga leta nas je obiskovala ta plemenita »CM. krošnjarka« in nam ponujala z njej lastno ljubeznivostjo CM. karte, narodne kolke, srečke, itd. Zadnja leta so ji odpovedale noge, ostajala je doma. Pridobila si je toliko src, da ni veliko samotarila. Njena sobica je slišala zanimive pomenke iz naše kulturne in narodnoobrambne zgodovine. Opravljanja ni poznala. Na mizici ob njeni smrtni postelji so ostale nerazprodane CM. razglednice. Vsaki obiskovalki jih je ponudila. Veščakinja je bila tudi v izbiri narodnih krstnih imen, katerih seznam je sestavila za CM. Vestnik. Narodno ženstvo se ji je skušalo nekoliko odolžiti ob njenih življenjskih jubilejih. »Jej, jej,« je zadovoljno ponavljala, »kaj Ste mi vse očitale!« Ljudmila, mnogo narodnih očitkov je ostalo prikritih. Hvaležni smo Ti za Tvoj trud in zgled. Čeprav si odšla od nas tiho in skromno vedi, da Ti blesti na narodnoobrambnem polju glasen in bogat pomnik! Mara Lamutova. V bolečinah Strahotno mu je bilo pri srcu, vse razbolelo, vse zastrupljeno. Ko je sedel Valentin Petek, pisar pri geometru v večjem podeželskem mestu, ob mizi v pisarni, se dostikrat ni jasno zavedal, sedi li ob bučno šumečem morju ali v tako strašno molčeči samoti, da mu ta iz svoje negibne tišine kriči z glušečimi glasovi: »Vara te! Z drugimi greši! Prešuštvuje!« Roka s peresom mu je zastala. Tako je drhtel, da črke ni mogel zapisati. Zvil se je nad mizo kakor pod skelečim bičem. Zakričal bi, tako ga je bolela misel: »Hotnica! Vlačuga! Jaz pa jo vendar ljubim.« Malo da ga ni zadušila strašna teža misli: »Z vsakim, ki odkod pride, me vara. Ves čas, ko jaz tukaj delam in se trudim zanjo, ona greši.« V žgoči boli je zaprl oči. A ni nič pomagalo. »Vidim jo: ob oknu stoji, na cesti stoji tisti Tržačan. Slišim, kako se mu smeji. Strašen je zame ta njen suhi, pohotni smeh, ki moškim kar razgalja vso njeno sprijeno, grešno dušo. Kar kriči iz njega vsa njena hotnost po moških. In tistemu Tržačanu se tako smeji, ki je kakor levi razbojnik. A čim grši je moški, čim huje so mu grehi skazili obraz in mu zro iz zlobnih, pohotnih oči, tem bolj hlepi taka ženska po njem. Strahota! Kako vendar ni zakonov za take zločine? Ali če so, zakaj molče, zakaj ne kaznujejo z vso strogostjo in neusmiljenostjo? Ako kdo v naglici umori, ga zakoni tirajo pred sodnika. A ta ženska, ki ubija mene dan za dnevom, hodi svobodno pod soncem božjim, se brezbrižno smeji, porogljivo meni, vabeče vsem drugim možem. Kje je tu pravica?« Stisnil je pesti, s srdom si očital: »Prav mi je! Kaj pa nisem sodil sam! Zakaj pa je nisem zadavil v pretekli noči. In zjutraj, preden sem odšel, in me je gledala s tistimi kačjimi očmi, ki me vsega ohromijo in mi vzamejo vso moč — kaj da nisem planil nanjo in jo ubil! Saj bi bila slast ubiti jo, videti jo mrtvo pred seboj, ko se pa tako lahko miselno igra s svojim življenjem in tako kruto z menoj!« In je pomislil, kako je imel že vse lepo premeteno zasnovano in napeljano: prav zahrbtno, čisto tiho jo bo zadušil v spanju. »Ne bo niti vedela kdaj. Iz nočnega spanja bo zaspala v večno spanje. Tako mlada, tako topla — pa bo kar nenadoma otrpla, mrzla, mrtva. Zmagoslavje bo to zame, po vsem tem trpljenju, po vseh neskončnih mukah.« Kar oddahnil se je ob misli, da je že mrtva. »Ni zaslužila drugega. Saj je to svetoskrunstvo,« je predel dalje bolne, vse zmedene misli. »Jaz sem vendar tako hrepenel, da bi bila najina ljubezen kakor svetišče. Svetišče samo za naju. A ga je tako lahkomiselno oskrunila. Ako je ne bi bil tako blazno ljubil, naj bi bilo. Ako bi se mogel odtrgati iz tega začaranega kroga, ki me s tako strašno silo priklepa nanjo. A ko ne morem! Čim dalje skušam ubežati, tem bliže ji sem.« Pa mu je kakor ščemeč blisk zarezalo skozi bolne misli: »Kazen. Pravična kazen. Kako pa si ti ljubil svojo prvo ženo? Ko je ležala priklenjena na bolniško posteljo, ni li tudi njena duša klicala tebe, kričala po tebi? A kako si se ti izmikal! In kadar si prišel na večer, pozno ponoči kdaj, in ti je gorelo iz njenih trpečih oči naproti: »Kje hodiš? Ali me tako pozabljaš?« — pa si stal pred njo ravnodušen, hladen, bolj oddaljen z dušo, kakor kadar si bil z doma — pa veš, kaj je tedaj ona trpela? Ako se ti sedaj vrača, kaj se srdiš, kaj besedičiš o krivici! Ko se pa na svetu vse maščuje.« Globlje na mizo ga je vrglo breme gren- kega spoznanja. A srda v srcu mu ni ublažilo. Le podžigalo ga je: »Vse se maščuje? Ona pa naj greši zoper mene brez kazni?« Od druge mize ga je udaril napol posmehu-joči napol očitajoči glas geometrov: »Kaj pa, gospod Petek? Brž dremljete? Kaj pa delate ponoči?« Naglo se je zravnal, potisnil papir po mizi, da je rezko zašumelo, stisnil pero, da bi pisal. A v glavi mu je vrelo, da so mu pred očmi plesali krvavi kolobarji, in mu je kovalo in kovalo: »Ubijem jo! Ubijem jo! Ne zasluži drugega!« Mihej Habih (Spominu koroškega pevca-mučenika ) Dne 13. septembra 1936 so se bili v Dobu pri Logivasi zbrali Slovenci iz okolice, iz krajev med Dravo in Vrbskim jezerom, da proslave praznik slovenske pesmi. Nad 400 mož in žena je bilo zbranih. Prisluhnila je vsa dolina, ko so zapeli pevski zbori iz Logevasi, Bilčovsa, Šentilja in Rožeka. Posebno so se postavili pevci iz Hodiš. »Zaborčev ta mvajši« z Rut pri Hodišah je bil med njimi, kmečki fant Mihej Habih. Tudi on je pel ponosno himno gorjanskih fantov: »Juhej, pojdamo v Škufče!« Prešerno so se razlegali zadnji akordi te pesmi prav do jezera: »... saj slovenski smo fantje pri Dravci doma, slovenskega duha, veselga srca!« V mraku so se vračali hodiški pevci na kolesih domov. Blizu Škofič se je Miheju pokvarilo kolo. Zato je zaostal za svojimi tovariši. Peš je moral sam nadaljevati pot, kolo je tiščal pred sabo. V zasedi na koncu vasi sta ga počakala in napadla Medja in Aleš, dva nemškutarja, slovenskih mater spačena sinova, zaupnika celovškega »Heimatbunda«, organizacije, ki jo podpira deželna vlada v Celovcu, da širi »nemško kulturo« med Slovenci na Koroškem! Medja je svetil z žepno svetilko, Aleš je ubijal. S počeno lobanjo je obležal Mihej v prahu na cesti. In vedeli so škofiški nemškutarji zanj, ki je umiral na cesti. A noben mu ni prinesel kozarca vode, noben ga ni vzdignil; zakaj neki, saj je bil Mihej vendar »čuš«! Obdukcija je ugotovila sedem smrtnih ran: Zarjaveli žebelj je predrl na več krajih lobanjo in mu ranil oko, da je izteklo. V strašnih bolečinah je umiral Mihej; dva dni se je upirala njegova mlada močna narava smrti. Tačas pa sta Medja in Aleš z dvignjeno glavo hodila po Škofičah. Saj sta opravila vendar »dobro delo«. Šele na poziv Grob Mihe j a Habiha. sodne komisije, ki je bila izvršila obdukcijo Mihejevega trupla, sta bila odvedena v zapor. V nemi grozi je utihnila dolina in vsa slovenska Koroška se je zavila v črno žalost. Ko so se poslavljali hodiški pevci ob grobu svo- jega dragega tovariša, jim je poslovilna pesem zamrla v grlu. Nobeno oko ni ostalo suho. Visoka gomila jesenskega cvetja je pokrila njegov grob. Tam nad Vrbskim jezerom spi naš Mihej, na najlepšem kraju slovenske zemlje. Bil je vojak na naši meji, kjer so naše straže še vedno budne. Na njegovo mesto so stopili drugi. Vsi vedo: »Brez trpljenja, brez žrtev, brez mučenikov ni svobode!« In rekel je Gospod Kajnu: »Kje je Abel, tvoj brat?« Kajn je odgovoril: »Ne vem. sem mari jaz varuh svojega brata!« In rekel je Gospod: »Kaj si storil? Glas krvi Tvojega brata kliče k meni z zemlje!«... Aleš, Aleš, — kje je Mihej, Tvoj brat? ... CMD in Kočevsko vprašanje Govor dr. Vasica na gl- skupščini. Kaj je napotilo naše vodstvo, ves to in onstran meja bivajoči rod objemajočo CMD., da je sklicalo letošnjo glavno skupščino v osrčju nemške naselbine v Kočevju? Odgovor na to vprašanje je lahek in enostaven. Zgolj ljubezen do rodne grude. Ljubezen do naše lepe. prekrasne zemlje slovenske in na njej naseljenega naroda je narekovala družbenemu vodstvu ta iz njenega poslanstva izvirajoči in v njenih nalogah osnovani ukrep. Kakor hitro si je osvojila Družba sv. Cirila in Metoda veliko in najtežjih žrtev vredno nalogo, da rešuje pred vsem našo deco iz strupenega objema tujega življa in ohranja s tem naš, zlasti v obmejnem ozemlju ogroženi in v valovih germanske in romanske ekspanzije toneči rod, je jasno in samo ob sebi umevno, da zboruje danes glavna skupščina Ciril-Metodove družbe v Kočevju. Nujnost našega današnjega zborovanja v tem kraju potrjuje že bežen pogled v preteklost in komaj preteklo dobo ter kratek pregled nevesele zgodovine našega tako v njegovih gospodarskih prizadevanjih tlačenega kakor tudi v njegovem kulturnem stremljenju oviranega naroda. Skozi dolga stoletja je ždel naš narod v temi in živel klaverno, naroda nevredno življenje. Tlaka, desetina, ogabna predpravica prve noči in valptov bič, ki ga je vihtela nad izmozganim narodom fevdalna nemška aristokracija in še danes svoje sledove očitu-joče duhovno robstvo, ki ga je vanj ukoval okosteneli sistem visokega, naše ljudstvo iz dna duše mrzečega upravnega uradništva, so v tej najstrahotnejši dobi njegovega križevega pota otopeli narod dušili in tiščali k tlom, da je naravnost čudež, da ta zasramovani in ponižani narod danes sploh še živi in da ni usahnil ter izginil s površja našega zemeljskega planeta. Ni odveč, da se spominjamo ob tej priliki in na tem mestu obupnih bojev, ki so jih bojevali naši po velikih naporih in še večjih ponižanjih izkrvaveli umetniki za samoniklo narodovo kulturo, in na nedostojno moledovanje tujemu gospodstvu podlegajočih politikov za mrvico narodovih pravic. Vse te v mutasto meso brezpravnega naroda zasekane, njegov organizem razkrajajoče rane so vtisnile svoj neizbrisni žig naši žalostni preteklosti, ki so jo samo od hipa do hipa ožarjali in razsvetljevali idealni podvigi naših nacional- nih in kulturnih borcev, podobni blisku, ki še temnejšo noč stori, ko ugasne. Nenadni veliki prelom jeseni leta 1918. je ves narod pozdravljal z burno radostjo in neugnanim, naravnost ekstatičnim navdušenjem, ker je bil uverjen, da stoji na pragu nove korenite izpremembe dotedanjih petrificira-nih gospodarskih, socialnih in kulturnih ustanov, obetajoče s svobodnim solncem ožarjene dobe. Globoka neporušljiva vera je prešinjala naša, v vstajenju teptenega. ob tla zbitega naroda fanatično verujoča srca. Bridko prevarani v svojem vedrem optimizmu smo strašno razočarani utrpeli večno pekočo rano koroškega plebiscita in nesrečni rapallski sporazum, ki je zapečatil vsestranski pogin velikega dela našega naroda in ga de-klasiral za brezpravno, tujemu nadvladju na milost in nemilost izročeno rajo. Doživeli smo bankrot mednarodnega prava, skrahiranje mirovnih pogodb, razsulo društva narodov in osvojevalne iz trte zvite vojne pohode po svetovnem imperiju blazno hlepečih držav. Iz ruševin z veliko slovesnostjo in tradicionalnim pompom sklenjenih mednarodnih pogodb vstaja prihuljeni revizionizem in dviga vedno smeleje svojo pošastno glavo in reakcija, uničujoča velike socialne in kulturne pridobitve 19. stoletja, pripravljena za generalni naskok na že v predsmrtnih krčih Pojdi v da vidiš, kako živijo drugod, da primerjaš, se učiš, tu posnemaš, tam se izogiblješ. Oglej si pa tudi ožjo domovino; vedno slišiš govoriti o raznih krajih; vse bolj te bodo zanimali, če jih poznaš. Oglej si našo širšo domovino, Jugoslavijo, pa boš videl vso njeno pestro lepoto, ki jo hodijo tujci občudovat, prepričal se boš o velikih še neizrabljenih gospodarskih možnostih, spoznal boš v prebi- zvijajočo se demokracijo, si mane svoje krmežljave oči. Nikdar, nikoli pa ni sinovom in hčeram našega rodu, ki so v prevratni dobi iskreno upali v njegovo osvobojenje, prišlo na kraj pameti, da bo ta narod v svoji lastni nacionalni državi prizadet in okrnjen v svojem najsvetejšem jedru, v svoji blagoglasni in milozvočni materinščini ter s tem ogrožen v svojem obstoju in razvoju. Zato je bil skrajni čas in je kategorični postulat v tej pokrajini vladajočih obupnih narodnostnih razmer, da naša osrednja narodna obrambna družba sv. Cirila in Metoda na svoji glavni skupščini v Kočevju izpriča ter izpove, da je trdno odločena zajeziti in zavreti v teh krajih bolj in bolj naraščajoče potujčevanje slovenskega življa, ki mora pre-šinjati srce slehernega iskrenega rodoljuba s skrbjo in bolečino. Narodnoobrambna družba sv. Cirila in Metoda ne zasleduje osvojevalnih namenov. Da-leko je od tega, da bi na tem ozemlju dvigala ir: vihtela na plamenu narodnostne mržnje prižgano bakljo, sejala razdor netila sovraštvo in delala silo komurkoli. Ali svojemu osnovnemu načelu in plemenitemu stremljenju, reševati naš gineči rod iz železnega objema našega naroda krvi žejnega tujca, se pa ne more in ne sme izneveriti in se ne bo izneverila nikdar. tujino valcih pri njih vrlinah in slabostih prave svoje brate po krvi in jeziku, vzljubil boš domovino in ljudi in tvoje srce bo reklo: ostani doma! Tu so tvoje korenine, tu boš še vedno najlažje našel svoj kruh, četudi bo marsikdaj trd in črn; tujina pa je mačeha, izpila bo tvoje življenjske sokove, nato pa te bo gnala domov — umirat. ■lože Thaler Rodni brat Sonce sije ves dan. Tam sredi domačih poljan, Romar stopa po polju bolan, ki zanje življenje bi dal, romar brez srca in duše, ves strt, _ pojema sredi smrtnih težav romar, ki mu nasproti prihaja že smrt. moj brat, iztrgan iz tal. Dr. Jože Rus Kočevje in Kočevarji V južnozahodnem delu dolenjske Slovenije leži 25 km dolga, a 15 km široka proga sveta, ki nosi ime kočevskih hribov zaradi tega, ker je bila do leta 1848. posebna gospoščina s središčem v mestu Kočevju. To so absolutno najvišji predeli Dolenjske. Saj izmed vseh ostalih vrhuncev se Turnu v'ribniški Veliki gori ter Debelemu vrhu in Goteniškemu Snežniku, ki molijo do 1289 m nad morjem, nekoliko približuje le zasavski Kum, dočim imajo Krim nad Ljubljano, cerkniška Slivnica in Trdinov vrh v Gorjancih med ribniškimi in kočevskimi vrhovi že lepo vrsto tekmecev. Višavska lega kočevskega sveta ti stopa pred oči, posebno ako stojiš v dnu Krške doline, v plitvi Beli krajini ali v globoko urezanem kanjonu Čabranke in Kolpe. Kljub temu tega ozemlja ne moremo primerjati z otokom višavja sredi nižjih zemljišč, ker na 'severu se to višavje pričenja dvigati že pri Ljubljanskem barju. Vse kočevske visoke gorske planote, kakor tudi vmes ležeča petera podolja, ki so glavna selišča kočevskega človeka, najdemo zasnovane že daleč na severu. Cez Bloke in skozi Loški potok prideš v najzahodnejše podolje, v Drago in Travo ali tako zvane Bajte. Skozi Turjak, Lašče in Ribnico te privede po ulici med Veliko in Malo goro po eni strani cesta v Gotenico in Kočevsko reko, po drugi pa se pripelješ z vlakom v kočevsko mesto, ki leži 474 m nad morjem, v senco pravljičnega Fri-drihštajnskega gozda. Ob vzhodnem znožju Jelovca in Male gore se približaš skozi podolje Grosupljega, Račne, Dobrepolj in Strug kočevskim krajem občin Starega loga in Koprivnika. Na oni strani visoke Suhe krajine in Roga pa ima dolina gornje Krke od Soteske svoj podaljšek v podolju Crmošnjic. Z naštetimi naseljenimi progami nižjega sveta se na izmeno vrsti petero gorskih hrbtov ali visokih planot, Rog, Kočevska Mala gora, Fridrihštajnski gozd, Goteniška in Borovška ter Travljanska gora, na katerih rastejo sto-tisoči bukev in hoj ter jih obiskujejo iz dneva v dan le logarji in lovci, gorniki, oglarji in vozniki. Ti gozdnati kraji imajo v etnografskem pogledu posebnost svoje vrste. V njih biva ljudstvo nemškega narečja, ki je dokaj prepojeno s slovenskimi besedami in je od pismene nemščine tako različno, da ga zlasti iz ust ženskega prebivalstva ne more razumeti noben drug Nemec. — Kako so prišli semkaj Nemci? Po prihodu Slovencev v današnjo domovino je trajalo še dolgo, dolgo preden se je njihovo število toliko razmnožilo, da so nastala vsa sela današnjih dni. Ker se je naseljevanje pričelo v najniže ležečih zemljiščih, je razumljivo, da so na Dolenjskem prišli kočevski hribi kot poslednji na vrsto. Še v 13. stoletju je bil ta svet tako redko naseljen, da je bil pri vsej svoji prostranosti kar del gospoščine ribniške. Poleg ribniške župnije je tedaj duhovno oskrbovala kočevske kraje tudi župnija v Poljanah nad Kolpo. Slovenski človek si je tod v zrelem srednjem veku poiskal najprej točke pri studencih, vodnih jamah in potokih ter jih naselil kljub temu, da mu višinska lega tal in neugodne toplotne razmere glede uspevanja rastlinske hrane niso nudile velikih pričakovanj. Od tedaj nosijo najstarejše vasi na Kočevskem imena, ki niso nikakšni prevodi iz nemščine, saj so bila dana docela samostojno, ko o Nemcih še ni bilo nobenega sledu. Ali tempo slovenskega poseljevanja je bil zemljiškim gospodom prepočasen. Zaradi tega so grofje Ortenburgi pred približno šest sto leti privedli semkaj še kolonistov iz nemških dežel in jih naselili med slovenske sta-rince. Da so Nemci tod že našli Slovence, nam priča zgovorno velik del krajevnih imen. Ker če bi vse vasi ustanavljali šele Nemci, bi jim bili gotovo dali nova, nemška imena. Zato moramo razlikovati na Kočevskem sela treh vrst: prvotno čisto slovenske vasi, že od po-četka mešana in končno naj mlajša, od Nemcev ustanovljena sela. Kakor n. pr. na Gorenjskem okoli Škofje Loke, slično sta bila slovenski in nemški kmet tudi v tem dolenjskem kotu obsojena na skupno življenje. Ali dočim so se tam Nemci RIB Ni C. no o 4. /»'O/e/ iVcknvm^ C abak3 Ma.ve.r/t S ta!cm, sčasoma poslovenili, je pa nemški živelj na Kočevskem pričakal celo današnje dni ter ga najdemo v 170 vaseh in mestu Kočevju. Da nemštvo tu ni izginilo, je bila vzrok v prvi vrsti potisnjena prometno-geografska lega teh krajev. Kočevsko leži ob stari meji med Slovenci in Hrvati ter med državama Avstrijo in Ogrsko-Hrvaško. Ker je bilo brez velikih zveznih cest, se je moglo celo zgoditi, da so starinski Slovenci po mešanju in križanju z spergov, ki so imeli velike posesti tudi v nemški Šleziji in nemški Avstriji. Da se je vse mešano med seboj stanujoče ljudstvo prienačilo v nemške Kočevarje, je v poslednjih stoletjih pomagala zlasti cerkev. Že pred 130 leti so imele tamkajšnje župnije za duhovne pastirje same kočevske rojake, kakor jih imajo še danes. Vse te župnije so vplivale ponemčevalno ne samo na vernike v mejah kočevske gospoščine, temveč tudi Nemci izgubili svojo svojstvenost in jezik ter se pretopili v pisano nemško-slovensko etnografsko gmoto, Kočevarje. To nam kažejo tudi stara narodna noša, ki je ista kakor v slovenski soseščini, kakor tudi elementi v narodni pesmi in narečju. V burnih turških časih se je število koče-varskega prebivalstva dokaj skrčilo. Kraji so prejeli z juga nekaj beguncev srbskohrva-škega jezika, v poslednjih stoletjih pa je prišlo semkaj še dosti novih Nemcev. Saj kočevska gospoščina je bila od 1. 1641. last Auer- čez, v sosednje gospoščine. Posebno sta v tem uspevali župniji v Starem logu in Crmošnji-cah. Valvasor omenja na vzhodu Kočevarje le v Smuki in Črmošnjicah, ne pa tudi v Poljanah in Travnem dolu. Prav tako ne piše, da bi bivali Kočevarji na vinorodnem obodu Bele krajine. Spričo tega in iz drugih podatkov je jasno, da se je nemštvo tod razširilo šele v novejših časih pod vplivi cerkve, a v zadnjih 40 letih bivše Avstrije tudi ob obilni podpori vlade ter društva Siidmark in Schul-verein. Petero naseljenih podolij Kočevja: Draga — Čabranka .... Bajte Kočevje — Mozelj .... Sredica Dolenja vas —• Koč. reka . ■ Ozadje Stari log — Koprivnik ... Za Malo goro Črmošnjice — Mavrlen . . Vzhodno pobočje Kočevski hribi in doline so del dolenjske Slovenije tudi po svoji geološki sestavi. Hri-binska tla so tod s prav majhnimi izjemami iz skladov votlikavega apnenca in dolomita trijadne in kredne geološke dobe, zato je površje na mnogih krajih skalovito in kakor rešeto prevrtano od vrtač. Golega krasa, kakršnega smo vajeni v Primorju, pa tukaj le ni. Z geološko kakovostjo so nerazdružno zvezane tudi vodne razmere. Ako so tla nepropustna, in to je prav redko kje, smemo pričakovati vodo na površju, ako so votlikava, je pa z vodno preskrbo velik križ. Potoki, ki tečejo tod, so kraški na obeh koncih, v obrhih kakor ponikvah. Največji kočevski potok, Rinža, obteka v velikem okljuku jedro kočevskega mesta, a bi bil komaj ped globok, da ga ne bi človek zastavljal z visokim jezom pred zevajočimi požiralniki. Crmošnjiški potok je edini, da se izliva po površju do Ra-dešča in Krke, ostale vode dosežejo Krko ali Kolpo šele po neznanih podzemskih potih. Kljub primeroma majhni zračni oddaljenosti od Jadranskega morja (Kočevje - Sušak 50 km) vladajo na Kočevskem vendar nasprotja zmerno celinskega podnebja. Da so to primeroma premrzli kraji, tiči vzrok poleti v preveliki deževnosti in oblačnosti, dočim pozimi olajšujoči vplivi Jadranskega morja skoraj docela izostanejo. Kočevsko mesto (474 m nad m.) šteje povprečno po 80 dni s temperaturo pod 0° C (Ljubljana 76 dni). Ekstremi temperature kolebajo tukaj med + 33.2 in — 22.3° C. Topla perijoda z nad 10° C srednje dnevne temperature traja komaj 5 do 6 mesecev. Kraji v kotlinskih legah imajo mnoge megle, tako n. pr. kočevsko mesto 68.4 dni, t. j. 20 dni manj ko Ljubljana. V splošnem je število motnih dni večje od jasnih. Dočim ima Črnomelj v sosednji Beli krajini (156 m nad morjem) po 48 dni z nad 20° C ter uspeva v njegovi okolici vinska trta, pa Kočevje te poprečne dnevne toplote nikoli ne doseže. Sadeži dozorijo zaradi tega 14 dni pozneje, v Bajtah pa zaostajajo celo za 4 do 5 tednov. Padavin ima Kočevje povprečno 1508 mm na leto, dočim jih izkazujeta Ljubljana in Črnomelj po 1410, oziroma 1325 mm na leto. Najmanj dežja pade v poletju, zaradi tega in zaradi svoje votlikavosti doživijo kočevska tla kaj pogosto sušo. Višavska lega in osorno podnebje se kaže zlasti v snežnosti. Dočim šteje Ljubljana 26,9 snežnih dni, pa pada sneg v Kočevju povprečno 40,1 dni v letu. Vsak četrti dan padavin je snežen. Zaradi tega se pomlad in jesen bolj približujeta zimi kakor poletju. Tla so 5 do 6 mesecev pod snežno odejo, slana se čuti še v začetju junija in že zopet konec septembra. Zato nekdaj ozimine sploh niso sejali. Snežna plast je v visokih gorskih planotah dvakrat tolikšna ko v naseljenih kotlinah, kar ume človek dobro izrabiti pri spravljanju lesa iz gozda. Kraška tla in osorno višavsko podnebje sta vzrok, da leži polovica kočevskega površja pod gostim gozdom bukve in hoje. Ob kočevskem imenu se vsakdo zmisli najprej na veliko gozdno bogastvo, ki je bilo še nedavno po večjem delu posest v tujini živečega kneza Auersperga, v zvezi s tem pa nam stopita pred oči dva za te gozde toliko značilna gozdna prebivalca, zavaljeni medved in drobni polh. Medvedov sledijo danes okoli 40, a mali glodalec polh nastopa v žirovnih letih v tolikšnih množinah, kakor nikjer na svetu, ter ga ljudstvo kot prosto divjačino pridno lovi deloma zaradi okusnega mesa, deloma zaradi krzna. Ornih tal je na Kočevskem prav malo. Najsrečnejša je kočevska občina, ki ima njiv le 16,6°/o svoje površine. Zaradi tega je obdelovanje kočevskih njiv usmerjeno za lastno preživljanje. Pridelek krušnega žita zadostuje komaj za pol leta. Največji areali so pod krompirjem, koruzo in zeljem. Te tri vrste pridelkov pridejo najpogosteje na kočevsko mizo. Bajte so za koruzo previsoke. Od žita se seje največ oves. Ker je malo dobrega sena, mora kmet sejati dosti detelje. Živinoreja, ki bi morala spričo prostranih pašnikov biti glavna stroka kočevskega kmetovanja, je v novejših časih silno nazadovala, posledica tega pa je, da je padla tudi rodovitnost njiv. Samo kmetovanje tukajšnjega ljudstva ni moglo nikoli zadostno preživljati. Večina prebivalstva si mora iskati še drugega zaslužka v obrtnosti in trgovinstvu. Že iz konca 15. stoletja imamo vesti o tem, kako potujejo Kočevarji in tudi njihovi slovenski sosedje Ribničani, z otovorjenimi konji ali s krošnjami na svojih plečih iz kraja v kraj in ponujajo naprodaj izdelke svoje domače obrti, kakor suho robo, lončeno robo, sukno in platno. Ali nemški doseljenci se na tleh kranjske dežele niso mogli nikoli udomačiti. Še danes se nočejo imenovati Kranjce in se torej štejejo le za nekake goste v deželi. Njihova odtujenost se nam kaže jasno tudi v zgodovini njihovega krošnjarjenja. Sosednjim slovenskim Ribničanom niso tla nič manj skopa, vendar jim je krošnja z njihovo domačo suho robo in med sebi enakimi ljudmi še danes dober vir zaslužka. Zaradi tega živi lahko tukaj po en kočar že skoraj na vsaka dva kmeta. Kočevarji pa so se izdelovanju in prodajanju suhe robe in platna polagoma odrekli, namesto tega so začeli že v 18. stoletju krošnjariti z južnim sadjem in kanditi ter pečenjem kostanja itd., ter se ba-vijo s tem še danes. Z novo vrsto blaga so morali menjati tudi kraje obiskovanja. Tako je kočevskega krošnjarja privedla pot v velikomestno življenje. Usodna posledica tega pa je, da se je kočevski človek pomehkužil, se rodni zemlji odtujil, ter jo začel kljub dokaj povoljnim posestnim razmeram zapuščati in se odseljevati kar trumoma. 2e B. Hacquet imenuje Kočevarje žide med Slovenci ter ugotavlja, da najboljših navad ne prinesejo domov in da vse njihovo gospodarstvo ni vredno krajcarja. Marsikateri Kočevar je krošnjo odložil, se naselil v kakem mestu Srednje Evrope in odprl trgovinsko podjetje, še večje število njih pa je pogoltnila Amerika. L. 1930. je po računih kočevske duhovščine živelo v tujini 13.000 na Kočevskem rojenih ljudi. Tudi oni Nemci, ki živijo doma, se posvečajo najraje neproduktivni obrti in trgovini. V vsej dravski banovini spada v gostinsko stroko vsak peti obrat, v kočevskem sodnem okraju pa že vsak tretji. V vsej banovini pride po ena trgovina z mešanim blagom na 370, na Kočevskem pa že na 275 prebivalcev, a po eno branjarijo ima banovina na 1595, Kočevje pa že na vsakih 647 prebivalcev. Doma ostajajo navadno same ženske: 1910 je vsako tretjo nemško kmetijo na Kranjskem vodila ženska. Če se pa odselijo še ženske, ostanejo hiše brez prebivalstva in začno razpadati. Na vsem Kočevskem je bilo letos ugotovljenih 394 hiš, ki so prazne, a poleg njih še b05 hiš, ki so se že zrušile. Ako ne računamo kočevskega mesta, potem je na vsem Kočevskem opuščena vsaka četrta hiša, v ko-privniški občini pa že vsaka tretja. Spričo tega ni čudno, da je razseljenih tudi dvanajst celih bivših vasi. Slovenski sosedje pravijo nemškim Kočevarjem puntarji. Da bi tičal v tem spomin na kakšen poseben punt kočevskega kmeta, je malo verjetno, saj puntali so se vselej tudi Slovenci. Zaradi tega se meni zdi, da označa puntarstvo v tej zvezi le veliko odtujenost Kočevarja nasproti njegovemu domu. »Nikoli ni silil v tujino, kdor obdeluje svojo zemljo, ampak le tisti, ki nima trdnih tal pod nogami.« Ta izrek pomeni težko sodbo o bodočnosti kočevskega nemštva tembolj, ker ga je bil izustil sam poslednji kočevski vojvoda, knez Karl Auersperg. Vsa prizadevanja in prigovarjanja kočevskih voditeljev in njihovih botrov iz Avstrije in Nemčije, češ: Spreobrnite se in postanite kmetje! so zaman, ker Kočevarji so postali za rodna tla prezrel narod. Z vojvodinskimi Švabi jih niti daleč ne moremo primerjati. Švabi so v pičlih dveh stoletjih osušili prostrana močvirja Podonavja, postali so vzorni kmetovalci, ponosni na svojo grudo, živeči v zgledni slogi z drugo-rodno soseščino. Kočevarji pa kljub temu, da bivajo tod že skoraj 600 let, niso dospeli, da bi svoj domači kraj vsaj primerno izkultivirali. Zaradi tega so ostali v povedanem smislu puntarji do danes. Nemških Kočevarjev niso mogle zadržati doma niti lepe prilike dela in zaslužka, ko so začele v dobi železnice obratovati velike parne žage, ko je bil odkrit blizu mesta premogovnik in je po vojni zrasla v mestu tekstilna industrija. Ker za težka dela v gozdarstvu in industriji Nemcev ni bilo mogoče pridobiti, je razumljivo, da so se jih lotili Slovenci. Marsikateremu slovenskemu kmetu so se pridružili na Kočevskem še doseljenci uradniškega in delavskega stanu. V najbolj naprednem delu Kočevskega je zrasla slovenska manjšina, ki je že tako močna, da pod imenom Kočevarjev ne smemo več gledati samo 12.200 Nemcev, ampak tudi 6.200 Slovencev. Samo kočevsko mesto ima celo večino slovenske narodnosti. Velik del slovenskega delavstva na Kočev- bilo težko ustreči zemlje lačnim našim Koškem je sicer danes brez posla ter živi v čevarjem. Saj je na istih kočevskih tleh poleg težkih skrbeh za vsakdanji živež, ker nima tisoča opuščenih hiš vsaj par sto bivših njiv, zemlje. Ce bi pa bilo med voditelji slovenske- ki ležijo v pušči in čakajo novega človeka, ga naroda le malo socialne pravičnosti, bi ne da jih bo zoral. Lojze Zupanc Slovenski kmet na Kočevskem Položaj slovenskega kmeta na Kočevskem je danes vse prej ko rožnat. Socialne tegobe, ki bičajo v teh težkih dneh gospodarskega zastoja slovenskega kmeta na sploh, se prikazujejo v najdrastičnejših oblikah baš na Kočevskem, v tej deželici, kjer so tujerodni gospodarji nemške narodne manjšine ne samo gospodarsko popolnoma nezavisni, ampak izvajajo nad sproletariziranim sloven. kmetskim življem svojo nezaslišano hegemonijo, porojeno ali diktirano češče iz več ko prozornih namenov. Da igra pri tem gospodarskem pritisku vodilno vlogo baš narodnostno vprašanje, ni treba še posebej poudarjati! Naša narodno-obrambna organizacija CMD skrbi s svojimi podružnicami po kočevski zemlji za delno olajšanje težkega socialnega položaja našega slovenskega kmeta. Brez-dvomno pa je tudi edina družba, ki jo pri tem karitativnem delu vodijo samo plemeniti nagibi brez vsakršnih tendenc, ki jih mnoge druge, z dnevno politiko zastrupljene organizacije predpostavljajo svojemu narodnoobrambnemu delu. Značilno pa je za naše razmere, da tista slovenska »javnost«, ki za mizami in pri čašah cvička rešuje naš narodni problem, da tista javnost, ki je poklicana, da našo besedo oplaja in bodri one, katerim so nastavljene vse mogoče pasti, ki bi jih ujele v tuje, nam vsem in našemu jeziku pa naši kulturi in našim navadam tuje mreže, da tista javnost tako rada pozablja, da za devetimi in devetimi hribi samevajo bratje njihove krvi in jezika.----------- Ko sem v letošnjih velikih počitnicah potoval po kočevski zemlji, sem v oddaljeni kočevski vasici govoril s starim kmetom slovenske narodnosti, ki mi je takole potožil: »Ljudje? Mi jih ne vidimo. Redki so, ki se nas spomnijo. Zadnji slovenski izletnik, ki je bil pri nas, je bil neki gospod od Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Lejte, danes ga ni skoro kraja v Sloveniji, kamor bi ne stopila noga slovenskega izletnika. Dolenjska vabi s svojim novonastalim jezercem, Bela Krajina s svojim Zelenim Jurijem, metliškim kolom in vinsko trto zna primamiti izletnike, gorenjske planine in bogate gorenjske vasi tekmujejo za čim številnejši izletniški obisk... le Kočevska je pozabljena. Na kočevsko deželico se nihče več ne spomni, le javkajo in trdijo povsem neupravičeno, da se kočevski Slovenci potapljamo pod nemški jezikovni otok in pozabljamo na naš jezik, naše šege in navade. Pa ga ni k nam človeka, ki bi pogledal naše reve in težave in nas potolažil in vlil poguma z bodrilno besedo . ..« Smrknil je in utihnil. Ali hočete še večjo obtožbo? Ali ga izven Družbe sv. Cirila in Metoda res ni več slovenskega človeka, ki bi v osamljeni kočevski vasici obiskal Slovence in jim vlil zavest, da njihov rod ni obdan od samih kočevskih Nemcev, ampak da še živijo ljudje, ki govore in pojejo v njih jeziku? Pa bi bili prav ti ljudje bolj ko katerikoli drugi potrebni večje pozornosti in obiska, saj so v kočevski deželici, pomešani med gospodarsko močnejše kočevske Nemce, stražarji naše slovenske besede. In veliko poguma in mnogo samozatajevanja in neizmerne ljubezni do naše besede jim je treba, da ne utonejo v tujem jezikovnem narečju, da ohranijo sebi in rodovom, ki prihajajo, svojo prvobitnost in svoje slovensko ime.------------- Toliko v splošno ilustracijo socialnega in narodnostnega položaja, v katerem se danes nahaja slovenski kmet na Kočevskem. Za pobližje spoznavanje pravkar omenjene gospodarske nadmoči kočevskih Nemcev nad našimi slovenskimi kmetskimi koloni, pa je treba vpoštevati tudi problem izseljevanja in krošnjarenja kočevskih Nemcev. Zamislite se samo v položaj ubožne slovenske kmetske družine na Kočevskem, ki šteje 6 do 9 oseb, a nima niti svoje zemlje niti svoje hišice. Za oboje je večina slovenskih kmečkih družin v najemniškem razmerju s premožnejšimi kočevskimi Nemci, ki žive s svojimi družinami v Ameriki, Kanadi ali Argentini, na zapuščenih posestvih pa imajo ti bogati izseljenci varuhe — najemniške slovenske družine. Dr. Joža Rus, naš priznani poznavalec kočevskih narodnostnih razmer, navaja v svoji »Statistiki kočevskega nemštva« (Naša doba št. 11) izrek zadnjega kočevskega vojvode, kneza Karla Auersperga: »Nikoli ni silil v tujino tisti, ki obdeluje svojo grudo, ampak le tisti, ki nima trdnih tal pod nogami.« — Bolj ko vse naše trditve, da kočevski Nemci nimajo povoda sklicevati se na avtohtonost kočevskega manjšinskega jezikovnega otoka in njega pripadnikov, meče ta izrek objektivno luč na »pravice« kočevskih Nemcev do tega koščka naše slovenske domovine. Ne samo to, tudi za bodočnost kočevskega nemštva, je ta izrek enega njih najvplivnejših voditeljev in sinov sicer težka, a objektivna obsodba. Samo ob sebi se razume, da po vsem tem ne more biti govora o kakšnem pravem narodnostnem boju kočevskih Nemcev za njih manjšinske pravice, ki ga njih izseljenci in krošnjarji pod umetno nadeto krinko z bombastičnimi in napihnjenimi gesli mečejo v nepoučeni svet. Res pa je, da uživajo mnogo onih pravic, ki jih naši bratje onstran Karavank ne poznajo. V smislu čl. 68 saint-ger-mainske in čl. 59. trianonske mirovne pogodbe in čl. 9 zakona o varstvu manjšin od 19. junija 1920., garantira naša država olajšave v javnem pouku onim našim državljanom, katerih materin jezik ni naš državni jezik. Ta določba je specificirana tudi v zakonu o narodnih šolah in kako širokogrudno se izvaja baš na Kočevskem v prid kočevski nemški narodni manjšini, vemo najbolj oni nacionalni učitelji, ki imamo od blizu priliko opazovati in zasledovati nje pomen in uveljavljanje. To konstatacijo pribijam ob tej priliki baš radi tega, ker poznam vse izkrivljene tožbe in jadikovanja kočevskih Nemcev in njih glasila, ki v pretirani luči prikazujejo svetu stvari, ki se v resnici ne dogajajo. Kronika našega nacionalnega učitelja na Ko- čevskem pa vsebuje poglavja, ki niso niti v čast niti v ponos onim hujskačem, ki ustvarjajo med »tolerantnimi« kočevskimi Nemci nerazpoloženje do slovenskega učiteljstva. Toda povrnimo se k jedru našega članka. Obšodba Karla Auersperga samo potrjuje našo staro domnevo, da so kočevski Nemci sami onemoglo razpoloženi do njih lastnih interesov, ker se zavedajo, da se njih vrste številčno iz leta v leto presenetljivo krčijo. Razni pozivi njihovega glasila »Gottscheer Zei-tung«, naj se »gottscheer Madel« vendar mo-žijo samo z »gottscheer Burschen« so menda bob ob steno. Zanimivi pa so, ker prikazujejo bojazen za še večji številčni upadek kočevskih Nemcev. Saj je značilno že to, da je znašal njih končni upadek za čas od 1910 do 1921 kar 10,47°/o (dr. Joža Rus!). Da se položaj v tem pogledu v naslednjih letih ni zboljšal, ampak celo poslabšal, pričajo pravkar citirani pozivi časopisa »Gottscheer Zeitung«, ki izvirajo iz najnovejšega datuma. Vse to pa ne zmanjša naših skrbi za obstoj in gospodarsko zasidranje slovenskega kmetskega življa na Kočevskem. Cim bolj se Kočevarji umikajo v tej zakulisni narodnostni borbi z arene odkritega in objektivnega boja, tembolj čutijo potrebo po medsebojni gospodarski povezanosti. Propaganda raznih »Kulturbundov« in njih denarne podpore prozornega izvora, le potrjujejo naše račune, da so pričeli v svoji ekspanzivnosti koncentrirati vso pažnjo gospodarskemu reševanju kočevskega »Heimatlanda«, ko je reševanje v nacionalnem oziru že davno odpOT vedalo. Znani so primeri, kako silijo kočevski Nemci sistematično proti jugu kočevskega jezikovnega otoka, zlasti še, kako zelo se zanimajo za vsako prostovoljno ali prisilno prodajo posestev ali vinogradov v okolici Semiča in Črnomlja. S tega zrelišča jaz osebno taksiram tudi vsa jalova prizadevanja nekaterih naših resnih znanstvenikov, ki sem jih do poslednjega časa za takšne vsaj smatral, ko širijo meje kočevskega jezikovnega otoka »do blizu Semiča in Črnomlja«. Značilno za naše tesne razmere, v katerih živimo in iz katerih sklepamo svoje zaključke s tako zvane žabje perspektive... Dejstvo pa je, da bo treba nam vsem v bodočnosti posvetiti vso pažnjo na gospodarski problem širjenja kočevskega manjšinskega otoka. Govori se često o fantastičnih vsotah, ki jih imajo v ta namen kočevski Nemci na razpolago. Nauk, ki iz tega sledi za vso našo nacionalno javnost, je za pozornega čitatelja itak več ko prozoren, zato naj ostane zaenkrat še v peresu ... Kje je rešitev za gospodarski pa s tem za-eno tudi narodnostni podvig slovenskega kmeta na Kočevskem? Družba sv. Cirila in Metoda ne more vsemu kaj, zlasti če ne uživa izdatne podpore naše narodnostno zavedne javnosti. Tudi ne moremo njenega dela, v današnjih časih gospodarskega zastoja in ob-ubožanosti, primerjati z delom nekdanjih društev »Deutscher Schulverein« in »Siid-marke«, ki sta bili v službi ponemčevalnih interesov finančno sijajno podprti. Za naše slovenske interese na Kočevskem pa jih lahko jemljemo za vzgled, kako nujno je potrebno, da vse naše nacionalne in narodnostno-ob-rambne organizacije delujejo v pravcu gospodarske sanacije slovenskega kmetskega življa na Kočevskem. V prvi vrsti je učiteljstvo poklicano, da bo neustrašeno delovalo za dosego naših narodnostnih idealov na teh naj-ogroženejših postojankah naše besede. Preden pa se more uspešno lotiti dela, je potrebno, da merodajne prosvetne oblasti vsevidne delavce med učiteljstvom za našo slovensko stvar tudi dejansko podpirajo. Da se baš v novejšem času kaže živa potreba takšne podpore, priča tudi besedilo 5. 6. in 7. točke resolucije, katero sem dne 12. julija 1937 dostavil odseku za obmejno šolstvo na VII. banovinski skupščini JUU v Ljubljani in ki je bila z malimi dodatki po učiteljski delegaciji tudi enodušno sprejeta. Stožer vseh načelnih zahtev je namreč v besedilu resolucije: »Naturalna stanovanja za vse učiteljstvo so v obmejnih krajih in na Kočevskem nujno potrebna, da ne bo učiteljstvo v tem pogledu predano na milost in nemilost zastopnikom narodne manjšine, ki s svojo gospodarsko hegemonijo naravnost ovirajo vsako uspešno delo našega nacionalnega učiteljstva.« »Ovadbe zastopnikov narodne manjšine proti slovenskemu učiteljstvu naj se ne jemljejo resno v pretres, ker so večinoma izraz nenaklonjenosti vaških, nacionalno nasprotnih činiteljev.« »Načrt proučavanja naše vasi, kakor ga predvideva program »Učiteljskega pokreta«, bo treba v prvi vrsti realizirati baš v obmejnih krajih, ker bo ravno študij obmejnih vasi dal našemu odseku najboljšo podlago za usmeritev našega narodno-obrambnega dela in evidence manjšinskega šolstva.« In če končno navajam še zahtevo iste resolucije, ki pravi: »Zahtevamo zasedbo vseh praznih učiteljskih mest ob meji in na Kočevskem z najboljšimi močmi«, potem je več ko jasno, koliko je naše narodnostno zavedno učiteljstvo pripravljeno žrtvovati za boljšo bodočnost slovenskega kmeta v obmejnih krajih in na Kočevskem, če bo od nadrejenih oblasti deležno vse potrebne zaščite in podpore. Komur je bodočnost našega naroda res pri srcu in komur je bodočnost našega jezika zares sveta oporoka naših največjih kulturnih velikanov, ta ne bo dopustil, da bi slovenski kmet na Kočevskem gospodarsko propadel, temveč bo zastavil vse svoje sile, da se temu pogumnemu stražarju našega jezika na kočevski zemlji omogoči skromno preživljanje na zemlji, ki je naša in ki je je dovolj, katero pa imajo v zakupu še izza časov čr-nožolte reakcije našim slovenskim prilikam nenaklonjeni tujerodci. Dolžnost slovenske javnosti je, da prispeva po svojih močeh, da se slovenskemu kmetu na Kočevskem odreže kos kruha, sicer bo utonil v hudih socialnih razmerah ali pa postal narodnostno mlačen v precepu kočevske narodne manjšine, ki je zaenkrat gospodarsko močnejša. Življenjsko geslo vsakega zavednega Slovenca naj torej bo: »Mal položi dar, domu na oltar!« Pod imenom »KNEIPP« se prodajajo različne ponaredbe prave Kneippove sladne kave. Preizkušena gospodinja vedno kupuje v okusu in izdatnosti neprecenljivo »K n e i p p-o v o kavo«, ki se dobiva le v originalnih kartonskih zavitkih s sliko župnika Kneipp-a! Močnik Peter Šolstvo v dravograjskem srezu Srez dravograjski obsega v glavnem Mežiško in Dravsko dolino do Dravograda, to je del Koroške, ki nam je pripadel po mirovni pogodbi in Drav. dolino od Dravgorada do žel. postaje Brezno ob Dravi. Vsa večja selišča so ob Meži ali Dravi, ki obe tečeta po ozki dolini. Le pri Guštanju, Libeličah, Vuzenici, Muti in Marenbergu so večje ravnine. Pobočja hribov so poraščena s temnimi gozdovi, naseljena so redko, nekoliko gosteje severno ko južno od Meže in Drave. Srez je izrazito obmejen, saj se vleče v ozkem pasu vzdolž avstrijske (koroško-šta-jerske) meje, od Koprivne preko Strojne in Ojstrice do Kaple. Naravno središče te pokrajine je trg Dravograd, ki je tudi od 1. aprila t. 1. sedež sreskega načelstva. Od tu se razvija promet na 4 strani proti Pliberku in Volšperku v Avstriji ter proti Celju in Mariboru. Maribor zopet veže kakor nekdaj Dravsko dolino in Pohorje s Koroško. Močno je razširjeno mnenje, da je ta predel ponemčen in naseljen po Nemcih. Ta trditev je iz predvojne dobe, ki jo pa nemška propaganda še vedno znova pošilja v svet. Za to bilko se krčevito prijemljejo zadnji osameli Nemci, najbolj pa nemčurji, ki hočejo dari posebno trgom še prejšnji nemški blesk. Zadnje upanje so bili trgi Marenberg, Muta m Guštanj, kjer so hoteli vzpostaviti zopet nemško šolo, za kar pa seveda ni bilo pogojev. Kako težko pač pogrešajo Nemci in nemčurji glavne stebre nemške propagande — ljudske šole, ki so na veliko ponemčevale našo mladino, tako na Koroškem kakor na Štajerskem! Nekdanji ponemčevalni zavodi so danes važne postojanke proti nemškemu navalu, ki pritiska z vso silo, od zapada in severa. Kako je šolstvo v tem predelu danes, je li tako urejeno, da zamore kljubovati silovitemu pritisku s severa in zapada, pritisku dveh nacionalno silno razvitih in delavnih držav, Avstrije in Nemčije? Na območju dravograjskega sreza je bilo ob prevratu 28 samostojnih ljudskih šol, sedaj jih je 31. Posebno važno lego imajo naslednje obmejne šole: Koprivna (976 m), Podpeca (910 m), Mežica, Lokovica, Sv. Danijel (688 m), Strojna (997 m), Libeliče, Dravograd, Ojstrica (981 m), Pernice (1060 m), Sv. Jernej n. Muto (1041 m), Marenberg s Sv. Tremi kralji, Remšnik (686 m), Kapla (826 m). Radi porasta števila učencev v črnskem okolišu so bile spremenjene zasilne šole v Javorju (enorazrednica), Koprivni (dvoraz-rednica) in Podpeci (trorazrednica) v samostojne šole. Število učencev pa se je v splošnem močno dvignilo. L. 1930. je bilo n. pr. 2109 dečkov in 2089 deklic, skupno 4198 šoloobiskujočih učencev, v šolskem letu 1936/1937, pa 2742 + 2734 = 5476, torej za 1278 več. Radi porasta števila učencev se je dvignilo tudi število razredov. Dočim je bilo ob prevratu 28 šol z 79 razredi, je sedaj (1936/1937) 31 šol s 120 razredi. Ob koncu šolskega leta 1936/37 je poučevalo na ljudskih šolah 52 učiteljev in 57 učiteljic, skupno 109, manjkalo je pa 11 učiteljev. Z razširitvijo šol se je precej znižalo število enorazrednic, ki so navadno v oddaljenih krajih. Stanje šol je naslednje: enorazrednic......................5 dvorazrednic.....................11 trorazrednic......................4 štirirazrednic ..................2 petrazrednic......................— šestrazrednic.....................7 sedemrazrednic....................2 Zabavišča so bila prej 3, sedaj je teh 7, in sicer večinoma v industrijskih krajih in trgih (v Crni, Mežici, na Prevaljah, v Guštanju, v Dravogradu, na Muti in v Marenbergu). V zabaviščih je 95 dečkov in 115 deklic, skupno 210 otrok. Porastu števila učencev sorazmerno bi se moralo dvigniti tudi število učilnic. Radi gospodarske krize so občine imele zelo skrčene dohodke, vsled česar tudi šole niso prejemale proračunane zneske. Iz naslednje tabele so razvidni dohodki občin v letih 1935/1936 in 1936/1937. Občina Občin, proračun Dohodki občin Dohodki v % 1935/36 1936/37 1935/36 1936/37 1935/36 1936(37 Brezno O. Dr. (Remšnik) 155.852 251,045 92.695 128.877 50.9 51.3 Crna 379.212 314.913 429.176 299.233 113.1 95.2 Dravograd 309.423 322.477 233.875 323.470 75.6 100.3 Guštanj 291.206 291.206 212.702 196.868 73.0 64.5 Marenberg 316.645 372.085 308.840 320.471 97.0 86.1 Mežica 470.958 477.249 463.051 481.002 98.3 100.7 Muta 160.130 227.224 97.298 123.379 60.7 54.2 Prevalje 489.893 471.241 248.137 346.813 50.6 73.5 Ribnica na Pohorju 159.484 147.324 135.414 144.219 84.9 97.8 Vuhred 102.588 95.500 59.470 81.244 57.9 85.0 Vuzenica 181.150 270.340 93.198 102.978 51.4 38.0 povprečno 73.9 76.9 Tako so sicer bili otvorjeni razredi, prostorov za te pa ni bilo. Manjka 22 učilnic na skupno 14 šolah. Pouk je na teh šolah urejen tako, da imata v eni sobi pouk dva razreda, kar zelo kvarno vpliva na pouk in vzgojo, učiteljem pa pripomore do očitka, da imajo premalo dela in preveč počitnic. Ker so gospodarske prilike vsled zastoja v industriji in trgovini ter nizkih cen živine in lesa skrajno slabe in ker občani davkov niso zmogli, so prišle občine v zelo neprijeten položaj. Na eni strani povečane zahteve pri vseh panogah občinskega gospodarstva, na drugi strani skrčeni dohodki. Šolski odbori so sicer vsako leto sestavili šolske proračune, vsako leto pa so nastali novi dolgovi, ker so občine nakazovale šolske prispevke le skladno s svojimi dohodki. To je imelo posebno slabe posledice za nabavo šolskih potrebščin, učil in mladinskih knjig, kajti dohodke so šolski odbori porabljali le za najpotrebnejše, za kurivo in snaženje ter odplačevanje dolgov. Niti najpotrebnejša popravila se niso mogla izvesti. Ker pripada večina šoloobiskujočih otrok revnim slojem (delavcem 34%, najemnikom 19%, kmetom 43%, in le 4% drugim), so v normalnih razmerah nabavili šolski odbori šolske potrebščine za vse učence. Radi pičlih dohodkov tega zadnja leta ni bilo mogoče in učenci so ostali brez samoučil. Tako stanje je bilo posebno kvarno za obmejne šole, zmanjkalo je čitank, knjige mladinskih knjižnic so obrabljene in skoraj ni več kaj izposoditi. V tej stiski je priskočila Družba sv. Cirila in Metoda na pomoč in darovala šolske potrebščine. Njej se moramo tudi zahvaliti, da so na vseh obmejnih šolah javne knjižnice. Skupno ima 18 šol javne šolske knjižnice s 3620 knjigami. Nujno bi pa te šole potrebovale denarja za vezavo knjig, ker nevezanih knjig ne kaže izposojevati, pa tudi izpopolnitev knjižnic je nujna. Posameznim šolam je na prošnjo tudi kraljevska banska uprava naklonila podporo za šolske potrebščine. Mladinsko knjižnico ima vsaka šola in je vseh knjig 5996, povprečno 193 na šolo. Zal se število knjig hitro krči, ker knjig ne či-tajo le učenci, ampak tudi starši in je radi tega skoraj polovica knjig nerabnih. Precej knjig ni vezanih, ker za to ni sredstev, nevezanih pa ne kaže izposojevati. Javne šolske in mladinske knjižnice so v obmejnih krajih neprecenljive važnosti, saj ravno v visoko ležečih krajih ni ne društva ne knjižnic in so poleg šole te edine prosvetne ustanove. S šolskim letom 1937/1938 je vzdrževanje šol prevzela banovina, toda za javne šolske knjižnice banovina ne prispeva nič, za mladinske knjižnice so pa določeni enotni zneski za vso banovino (1—2 razr. — 200 Din, 2—4 razr. — 250 Din, 5—6 razr. — 300 Din, 7—8 razr. — 350 Din, 9 in več razr. 500 — 600 Din), četudi bi za obmejne šole in sreze moral biti vsaj dvakratni znesek, posebno, ker že več let radi štednje ni bilo nabavljenih nobenih knjig za mladinsko ali javno knjižnico. Drugi težki problem obmejnih šol je pomanjkanje razredov, stanovanj za učiteljstvo in slabo stanje šolskih poslopij. V najslabšem stanju so poslopja severno Drave in Meže, torej — obmejne šole. Koprivna. Sola je dvorazredna, brez poslopja. Pouk je v mali sobici župnišča pri Sv. Jakobu. Tu je 100 otrok, ki jih učitelja poučujeta dopoldne in popoldne v mali sobici, v kateri je prostora kvečemu za 30 otrok. Na tej šoli je poučeval gospod župnik Ivan Hojnik od 1. 1910, dokler nista bila z osamosvojitvijo šole semkaj imenovana učitelja 1. 1936. Tu je gradnja šolskega poslopja najbolj nujna. Gradnja šole pa brez pomoči banovine ni možna, ker občina Črna, kamor spada šola, nima denarja in mora vzdrževati še 3 šole, med temi šolo v Javorju, kjer je pouk v gostilni in kjer je tudi gradnja šolskega poslopja potrebna. Župnišče niti ni dovolj veliko za cerkvene potrebe, sedaj pa mora nuditi zavetišče še učiteljema in šoli. Sv. Danijel. Sola je dvorazredna s 105 učenci. Šolsko poslopje je iz leta 1870. in stoji na pokopališču. V tem poslopju je eden razred, drugi razred pa začasno v mali neprimerni sobici mežnarije. Tudi za to šolo je sicer že določeno stavbišče, do gradnje pa ni prišlo, ker ni denarja; občina Prevalje je revna in mora skrbeti še za 3 druge šole. Obstojal je načrt, da se zgradi novo šolsko poslopje, staro pa prepusti za mežnarijo, toda »nujnejša« je bila gradnja nove mežnarije. Ker bo treba gradnjo tega poslopja plačati, seveda na gradnjo šole zaenkrat ni misliti, ako ne zgradi šole 'banovina in država, kar pa tudi ni pričakovati. Dravograd, šestrazrednica z 251 učenci. V šolskem poslopju je prostora za razne najemnike, manjkata pa 2 učni sobi. Poslopje je radi starega načina gradnje potrebno pregrad-nje, za kar pa ni denarja, ker ima občina plačilne obveznosti radi zidave poslopja za sresko načelstvo. Ojstrica, dvorazrednica, učencev 111. V lesenem poslopju je le 1 učilnica. Tudi za učitelja ni stanovanja in mora ta stanovati pri sosednem kmetu. Za razširitev šole ni denarja, ker ima občina Dravograd itak svoje težnje. Pernice, enorazrednica, 69 učencev. Poslopje leseno, zanemarjeno, posebno streha je slaba. Vodovod je pokvarjen. Za popravilo ni denarja, ker je občina Muta prezadolžena. Sv. Jernej n. Muto, enorazrednica, 30 učencev. Šolsko poslopje je leseno, v slabem stanju, bolj koča nego šola. Ze pred svetovno vojno je šolska oblast zahtevala gradnjo novega poslopja, toda do danes je ostalo še vse pri starem. Ta kraj je tik meje in spada sedaj k občini Muta, ki je radi gradnje vodovoda močno zadolžena. Za gradnjo je zbran sicer gradbeni fond, ki pa je zamrznjen v hranilnicah. Tukaj je tudi podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda. Marenberg, šestrazrednica s 3 vzporednicami, učencev 376. Poslopje je sicer v dobrem stanju, manjkata pa 2 razreda. K tej šoli spada tudi enorazrednica pri Sv. Treh kraljih v bližini državne meje, kjer je pouk v mali sobici kmečke hiše. Tu je stlačenih 46 otrok, da niti za mizo ni prostora. Ker število otrok stalno raste in z ozirom na mejo in oddaljenost od prometa, je gradnja šolskega poslopja neodložljiva. Remšnik, štirirazrednica z 242 učenci. V poslopju je prostora le za 3 razrede, primerna sta sploh le 2 razreda; 3. razred je kletni prostor. Šolski vrt je najet, ker šola nima sploh zemljišča. Potrebna bi bila nadzidava poslopja za nadstropje. Tudi primeren šolski vrt rabi šola. Občina Remšnik je mala, občani izredno revni, tako da zboljšanja ni pričakovati. Kapla, štirirazrednica, 163 učencev. Poslopje sicer odgovarja, vendar je zelo zanemarjeno. Občina Brezno ob Dr. vzdržuje še 2 šoli, je splošno izredno revna in ni izgleda, da bi bilo mogoče poslopje dostojno popraviti. Muta, šestrazrednica z 1 vzporednico, učencev 246. Tukaj je pred vojno obstojala dvorazredna šola Družbe sv. Cirila in Metoda (šolski upravitelj A. Hren) in štirirazredna nemška ljudska šola. Šolsko poslopje je star samostan in so v njem le 4 učilnice, manjkajo torej 3. Vsi prostori so zelo vlažni, ni stanovanj za učiteljstvo in tudi za zabavišče ni prostora. Obstoji načrt za gradnjo nove šole in je tudi že določen prostor — toda denarja za to ni, ker se bori občina z dolgovi. V občini so 4 šole, od teh bi se morale 3 na novo zgraditi. V kraju je marljiva podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda z lepo javno knjižnico. Neodložljiva je tudi gradnja dvorazredne ljudske šole na Vratih, istotako v občini Muti. Sedaj je stlačenih 71 otrok v mali leseni sobici. Razširiti bo treba tudi dvorazredno šolo pri Sv. Primožu na Poh. z 89 uč. in v Breznu ob Dravi s 103 uč. in trorazrednico v Kotljah s 155 uč. za 1 razred, šestrazredno šolo v Vuzenici z 277 učenci za 2 razreda, sedemrazredno šolo na Prevaljah za 5 oz. 7 razredov, šestraz-redni šoli v Mežici in Črni za 2 razreda. Pa tudi s stanovanji za učiteljstvo je težavno. Na 17 šolah 51 učiteljev nima stanovanja v šoli; na 4 šolah niti za šolskega upravitelja ni stanovanja! Radi tega mora učitelj stanovati često oddaljen od šole v nezdravi, slabi sobi ali v gostilni. Kljub težkim razmeram, siromašnosti, slabim terenskim prilikam, slabi in dolgi poti, deca rada pohaja šolo in znaša šolski obisk povprečno letno 84°/o, kar je z ozirom na težke terenske, gospodarske in socialne prilike gotovo zelo ugodno. Učiteljstvo, ki se zaveda odgovornosti napram šoli in narodu, ima pri tem tudi svoje zasluge. Jasno je, da slabih razmer na meji niso krive občine ali krajevni šolski odbori. Da na meji ni vse tako, kakor treba, tega so krive izredne gospodarske prilike, ki jih povzroča meja z vsemi svojimi posledicami. Od zboljšanja gospodarskih prilik je odvisen tudi ugoden razvoj šolstva. Gotovo pa je, da občine z lastnimi sredstvi, tudi če bi se razmere ob meji zboljšale, nikakor niso v stanu odpraviti nedostatke, posebno razširiti šolska poslopja, oziroma zgraditi nova primerna. Izredne obmejne prilike zahtevajo izredne ukrepe in sistematično delo za rešitev problemov. Pod grebeni Visokih Tur Tu pesem naša je živela. A zdaj zatrt je tod naš glas, in tuji krog zvene glasovi... (Simon Gregorčič.) V poznem poletju so koroške ceste polne izletnikov, ki hite v objem Visokega Kleka, kamor je bila Avstrija speljala pred tremi leti krasno gorsko cesto. V drznih serpentinah se le-ta vzpenja iz doline Zgornje Molne mimo vasi, ki imajo tako domače zveneča imena: Lassach, Stranach, Mortschach, Sagritz, Dol-lach, Zirknitz, Ranach, Krahs, Apriach k ledeniku, ki ga Nemci imenujejo »Die Paster-ze«, in se spušča preko visokih slemenov v sotesko rečice Fuš na Solnograško. Velik odstotek teh izletnikov prihaja vsako leto tudi iz Jugoslavije na motornih kolesih, v elegantnih limuzinah in težkih avtobusih. Ali se zavedajo slovenski izletniki, ko občudujejo krasoto teh visokogorskih krajev, da so tod njihovi očetje krčili gozdove in da so slovenski pastirji prvi dvignili kopreno z bajnih teh vrhov, ki se vse leto kopljejo v snegu in solncu? Ali se zavedajo, da je minulo komaj par sto let, odkar je v teh tedaj tako mirnih in tihih dolinah obmolknila slovenska beseda? Tedaj, ko so še bile nemške Lassach slovenske Laze, Stranach Stranje, Mortschach Moravče, Sagritz Zagorica, Dol-lach Dole, Zirknitz Cirknica, Ranach Ravne in Apriach Zabrje; tedaj, ko so v slovenskem Slapu zgradili cerkvico v čast sv. Krvi, po kateri cerkvici je naselje pozneje dobilo ime Heiligenblut. ' A tudi pod Visokimi Turami so še danes kraji, kamor le redkokdaj stopi noga tujca, kraji, ki niso dosegljivi po lepo urejeni asfaltirani cesti. So to kraji ob Srednji Molni, med Zgornjo Belo in Vogličami. Po tihi dolini vodi slabo vzdrževana cesta, po kateri se v poletnih mesecih samo po dva ali trikrat dnevno muči star avtobus. In prav kraji v tem delu doline so me že od nekdaj zanimali. Bilo je prvo leto po svetovni vojni. Preko Inomosta in Gaštajna sem se vračal v pozni jeseni iz italijanskega ujetništva. Na postaji Zgornji Beli je vstopil v vlak, s katerim sem se vozil domov, kmet star kakih 60 let, opravljen v domačo rjavo lodnasto obleko. Imel je tipičen obraz koroškega slovenskega očanca in prepričan sem bil, da je Slovenec, doma tam nekje iz Spodnjega Roža ali iz krajev ob Vrbskem jezeru, ki se je le mimogrede po opravkih mudil v teh krajih. Kako sem se čudil, ko me je očanec nagovoril v trdem nemškem narečju. In pravil mi je, da je doma tam nekje pri Stallu ob Molni in da se pri njem doma pravi pri »Prederniku«, in da še nikoli ni čul — slovenske besede. Ko sem par let pozneje gledal v celovškem muzeju razstavo koroških narodnih noš, in mi je padla v oči presenetljiva podobnost narodne noše iz slovenskega Roža z nošo iz nemške doline Molne, sem se nehote spomnil srečanja z nemškim kmetom »Predernikom«. Ni čudno, da sem se spomnil na to srečanje tudi letos, ko sem se lepega julijskega dne vozil z vlakom iz Spitala proti Malniči. Mimo Šentpetra v Lesu na Lurnskem polju, kjer je stalo nekdaj nad razvalinami rimske Teurnije utrjeno slovansko gradišče, je nas vlak nad Požarnico (Pussarnitz) Holmcem (Kolbnitz) in nad Ponikvo (Penk) visoko nad dolino deroče Molne potegnil na postajo Zgornjo Belo. Skoraj 400 m nad trgom je zgrajena postaja, ki je zvezana z vzpenjačo s trgom v dolini. Krasen je razgled s postaje na najvišji vrh Kreutzeckgruppe, na slovenski Polinik (2780 m). Po molanski dolini navzdol sega pogled daleč na jug, kjer je zapira holmec sv. Daniela, ki je dal ime vasici Kolbnitz, in daleč noter na zapad, kjer se dviga nad Fragantom 2740 m visoki Zadnik, za njim pa ledeniki Sonnblicka. V trgu je mirno, kot da bi imeli mrliča v vsaki hiši. Okoli lepe gotske cerkve samevajo grobovi. Berem napise: Stenowetz, Rogel, Ladinig, Keuschnig, Salentinig, Kle-patsch, Koller (Kolar!) Tam spi »Johann No-isternigg, gewesener Dobernigg in Wolliggen« blizu njega pa ima lep spomenik Dr. Karel Gussenbauer, rektor dunajske univerze. — Hladen veter pihlja s severa iz doline Malniče, ko stopam proti gradu Groppenstein, ki na strmi skali straži pred njenim vhodom. Ob cesti me pozdravljajo znamenja in na polju stoje ostrvi in stogi (kozolci) brez strehe. Če bi ne bilo visokih gora naokrog, bi mislil, da potujem po Rožu. Številni kljukasti križi, s katerimi so »okrašeni« plotovi, kozolci, znamenja in skednji, pričajo, da se godi prebivalcem slabo in da si želijo rešitve od Hitlerja. Srečujem ljudi, ki se vračajo s polja. Prijazno pozdravljajo. In izvem od njih da se Gugganigg, kakor je napisano na moji Specialki, izgovarja lepo po naše: Kokovnik, Wolligen pa: Voliken. In izvem od njih, da se njihovi domovi imenujejo z domačimi nazivi: Beim Natschelnigg, beim Selnik, beim Kokanig, beim Losnig, beim Prajlketz, beim Strapetschnig in beim Dobernig. In vas, kjer živijo, se imenuje Sobriach, a tista visica tam pod gradom Semslach. Mlademu kmetu pripovedujem, da so to sama slovanska imena in da so tod stanovali Slovenci, njegovi pradedi, pa maje z glavo in meni? »Dos wird wol nit stimmen!« (»Nak, to pa že ni res!«) Še dolgo gleda za mano, ko stopam preko mostu na drugo stran Molne. Po lepi hladni poti zavijem v sotesko hudournika Rake. »Zur Ragga-Schlucht« kaže pušica na kažipotu. Pastirico vprašam, kako se ta soteska imenuje po domače in odgovori razločno: Reuka. Kmalu me objame hlad soteske. Mogočno šumi hudournik in visoko v črne stene in na mokre brvi se zaletavajo in razpršujejo vodni curki. Solnčni žarki ne prodrejo v to ozko črno »r a k o«. Sam sem v soteski in kar strah me postaja, ko zrem na razjarjene vode pod seboj in navzgor ob strmih stenah, nad katerimi se visoko visoko modri nebo. Ko srečam planšarje ki se vračajo izpod Polinika, se jim rad priključim, da jim sledim v bližnje letovišče Flattach. Flattach, to so vendar slovenske Blate! Vas leži na pobočju, in o blatu ali mokroti ni ne duha ne sluha. A župnik mi med razgovorom, ko mi razkazuje lepo gotsko cerkev in Fromillerjevo sliko v glavnem oltarju, omeni, da stoji cerkev na mokri nasipini in da so vsled tega morali preložiti pokopališče, ker je voda vdirala v izkopane grobove, tako da so morali mnogokrat z drogi tiščati rakve v grobove, dokler jih niso zasuli. Striednig in Smeritznig, take napise berem na kmečkih grobovih v Flattachu. — Prav rad bi bil pogledal v dolinico Fragant, kjer so visoko pod Turami stare kmetije in odkoder vodijo stare knapovske poti in stezice k opuščenim zlatim rudnikom pod Zadnikom in k pravljičnemu Velikemu in Malemu Ošenikovemu jezercu. A z juga se je pripodila nevihta. Vesel sem bil, da me je vzel avtobus pod svojo streho do Stalla. Stali, bogata vasica s starimi zidanimi hišami. Po sredi vasi teče hudournik Stalla- cherbach. V kaskadah pada voda od mlina k mlinu. Ta hudournik deli vas na dva skoraj enako velika dela. Bogata je srenja; obširne planine in temni gozdovi, ki segajo daleč pod vrhove Zadnika, so njena last. V rovtih na prisojni strani se vrstijo bogate kmetije z obsežnimi pašniki in strmimi njivami. S posebnimi napravami in s škripci vlačijo gnoj in zemljo na njive, siromašnejši pa ju nosijo kar v košeh na rami. Lep je pogled na te kmetije spomladi, ko cvetijo sadna drevesa po obronkih kakor prekrasni pušeljci. In kak božji mir vlada tu gori v rovtah, Sonnberg imenovanih. Krasen razgled je na jug, na vrhove Kreuzeckgruppe, za katerimi se že kažejo najvišji vrhovi lienških Dolomitov. Zanimivo je narečje, ki ga govorijo ti gorjanci. Zanimivo in težko razumljivo. Uho se mora šele navaditi na govorico. Vendar nisem mogel v kratkem času, kar sem bival med vaščani, izslediti v narečju samem kak slovenski vpliv. Pač pa so polni spominov na slovensko dobo imena kmetij in njiv, travnikov in gozdov. »Im Klanzen« in »Kleinitzen-alm« spominjata na naš klanec, »Hora-bauer« pa na slovensko goro. Zanimiva so imena kmetij: Ceka, Keršma, Prot, Cajne, Sotanik, Gaber, Toš, Obernik, Losnik, Cravnik, Muh, Hoac!... A odkod ime Stali? Gostilničar, pri katerem sem stanoval, mi je pravil, da je bil v daljni dobi mogočen zemeljski plaz zasul vso vas, od katere je ostal samo en hlev (Stali = hlev.). Vsekakor je zanimivo, in potrjuje pravilnost tega izročila, dejstvo, da imajo vse hiše v Stallu samem pretežno nova imena: Geiger, Neunt (Nant!), Keulbauer (Kohlbau- Svatopluk Stoviček Naši v Belgija je bogata, visoko razvita industrijska država. Po površini je 8.5 krat manjša od Jugoslavije in šteje nad 8 mil. prebivalcev. Svoje bogastvo pa Belgija ne črpa samo iz domače zemlje, ki je mnogo premajhna za skoro 9 milijonski narod. Saj je komaj malo večja od dravske banovine. Vire svojih bogastev pač črpa iz svoje kolonije — Belgijskega Konga v Afriki, (ca 80 krat večjega od er), Mollbauer, Hauser, Lip, Peterle, Hojsi, Krainer itd. — Stali in njegova okolica skrivata v sebi zaklade za etnologa, folklorista in jezikoslovca, — za germanista v isti meri kakor za slavista. Treba jih bo izkopati! Dolgo sem slonel zvečer na oknu in zrl v jasno noč. Tišino je prijetno motilo samo šepetanje potoka in pljuskanje vode, ki se je nabirala v jezeh in številnih koritih; tam pod vasjo pa se je mešalo šumenje Molne z rahlim šepetom visokih jelk. V dalji so se lesketali v mesečini snežni vrhovi Polinika in Kreuzecka. Navsezgodaj sem se ustavil pred znamenjem sredi vasi. Posvečeno je sv. Juriju. Osebe na oljnati sliki so prikazane v stari noši: Možki imajo bele platnene srajce, ozke hlače dokolenke z belimi nogavicami in dolgimi suknjami; ženske pa imajo na glavi peče, oblečene so v ozke rokavce in z vrvicami zapete modrčke. Čez temno krilo nosijo rdeče predpasnike. Vse kaže, da je to stara restavrirana slika. V zgodnjem jutru sem se ustavil v bliž-nem Latzendorfu, ki je pravi eldorado za čebelarje. Vasice od Stalla naprej imajo zopet skoraj izključno slovanska imena za kmetije: Kajžnik, Krosnik, Lorinik, Gusnik, Ka-ponik, Martišnik, Mahnik, Blažnik, Krasnik, Leš, Kloadnik. V Tressdorfu imajo tudi svojega kmeta Hitlerja. V Latzendorfu, pol ure od Stalla, sem končno izsledil svojega starega znanca — kmeta Predernika ... Naš bil nekdaj je ves ta raj, očetom našim domovina ... Belgiji Belgije), ki nudi ogromne in bogate količine surovin za vse nebrojne tvornice vseh panog v Belgiji, odkoder razpošiljajo svoje izdelke po vsem svetu. Saj pa so občila tudi tako gosto razprežena, da je skoro vsaka najza-kotnejša vasica zvezana s širokotirno železnico ali z ozkotirno cestno železnico, ki jo imenujejo domačini na kratko »tram«. Nihče bi ne verjel, da ima ta mala državica najgo- stejše železniško omrežje v Evropi — če ne sploh na vsem svetu, kjer se skoro na vsaki postaji nakladajo in razkladajo velikanski tovori. Drugo ogromno in še večje omrežje tvorijo prekrasne ceste, ki so tlakovane ali asfaltirane. Po njih drve neštevilna in vsa mogoča motorna vozila, ki služijo za osebni ali tovorni promet, ki je celo cenejši od železniškega. K razvoju industrije in trgovine pa služijo še plovne reke in prekopi — kanali ki se stekajo v največja belgijska morska pristanišča, kjer posreduje na tisoče vlačilcev tovorni promet. Skratka, vsa Belgija se zdi kot ogromno industrijsko velemesto, z nizi vrtov in parkov — krasnimi naselbinami, kjer vse živi, kjer ni oddiha, kjer se le venomer suče kolesje — kjer ne odneha utrip kladiva — niti ne pojemajo žrtve, ki jih ubija stroj, podzemlje ali promet. Življenje je tu samo vrvenje, po eni strani bogastvo in razkošje, po drugi strani revščina več ali manj vsled žrtev dela in nesreč. Trpljenje — drama! A vkljub vsemu vsi žive od blagodati belega kruha — ki ga prejemajo za svoje moderno suženjstvo — zlasti tujci — izseljenci. Z mirno vestjo se lahko trdi, da je Belgija ena izmed najbolj moderno urejenih in aktivnih držav v Evropi, tudi glede blagostanja, odnosno socialnega vprašanja domačega delavstva. Tujci, ostanejo pač tujci, ki niso in menda ne bodo domačinom nikoli enakovredni v socialnem položaju — to je v ugodnostih za bodočnost, za časa brezposelnosti, ponesre-čenj ali bolezni! Odvisni so od sreče svojega zdravja in svojih moči. Ko mine eno ali drugo — so prepuščeni sami sebi, če so si kaj Večina jih je zaposlenih po raznih rudnikih (premogovnikih) in tvornicah, kamnolomih, pa tudi po drugih državnih in privatnih podjetjih. Veliko število, zlasti žensk, je zaposlenih po hotelih, družinah, kmetijah, tr- prištedili — ali pa v breme oblastim v lastni domovini. V splošnem so vsi sloji naroda v Belgiji dobro situirani ali pa preskrbljeni, da ne poznajo pomanjkanja, še manj bede. Cuje se dosti in je tudi točno, da je v Belgiji približno do 100.000 delavcev nezaposlenih, ki pa prejemajo od svojih sindikatov vedno toliko podpore, da boljše žive kot vsak zaposlen povprečen delavec v Jugoslaviji. — To je dnevno po 25—30 belg. frankov. Vzrok nezaposlenosti je pač ta, da nočejo opravljati težkih del v rudnikih ali tvornicah, dasi bi bili lahko vsak dan sprejeti takoj v delo, ker delavcev tu primanjkuje. Kajpak da se sindikati močno trudijo, da bi zaposlili te delavce, toda le-ti so predobro organizirani, da bi to izvedli. Opravljali bi najrajši samo špecijalna ali nadziralna dela, a takih mest seveda primanjkuje, odnosno so vsa zasedena. Zato so si podjetja Roskrbela od svoje vlade dovoljenja, za zaposlitev delavcev iz tujih držav, ki s svojimi napori in s svojimi zdravimi močmi, donašajo občuten doprinos blagostanju države. Zaposlitve tujih delavcev so se pričele takoj po svetovni vojni — a le v manjšem obsegu. Največji in najštevilnejši dotok tujcev pa je bil v letih od 1927—1930. Vseh inozemskih delavcev se tu računa nad 120.000, od katerih tvorijo največji odstotek Poljaki, nato Italijani, Čehoslovaki, Madžari in Jugoslovani, ter nekaj delavcev ostalih držav Evrope in izven nje. Vseh Jugoslovanov v Belgiji po točni statistiki »Ministrstva javne varnosti« (Surete publique) od 30. VI. 1937 je v Belgiji: govinah itd. Statistični pregled vseh Jugoslovanov v Belgiji po stanovski zaposlitvi nam prikazuje naslednja tabela od »Min. javne varnosti« od 30. VI. 1937. Nad 15 let Pod 15 let Vseh skupaj Moških Žensk Skupaj Moških Žensk] Skupaj Moških Žensk Skupaj j 3092 956 4048 804 703 1507 3896 1659 5555 Gospodarji najemniki Uradniki Delavci Brez socij. poklica (žene, privatniki, rentniki) Vseh skupaj Skupaj Moš. Žen. Sku- paj Moš. Žen. Sku- paj Moš. Žen. Sku- paj Moš. Žen. Sku- paj Moš. Žen. Skupaj 83 12 95 32 3 35 2776 39 2815 201 902 1103 3092 956 4048 Spočetka je bila Belgija Jugoslovanom deveta dežela. V letih od 1927—1930, so si mnogi prištedili od tedaj dobrega zaslužka, ter so svoje prihranke redno pošiljali v domovino, bodisi v hranilnice ali domačim, nekateri so si pa tudi kupili domačije za svojo bodočnost, ko se povrnejo za stalno v domovino. Vse drugače so ravnali tedaj Belgijci s tujimi delavci. Bili so jim dobrodošli. Ko pa je kriza in brezposelnost v vseh delih Evrope vidno naraščala in ko je postalo delavstvo eden najbolj perečih problemov — kako jim pomagati, kako in kje jih zaposliti, so postali Belgijci ošabni. Vedeli so, da se jim ni treba bati za delavce - tujce, katerim bi se slabo godilo, če bi zapustili Belgijo. Saj bi namesto njih v tem slučaju lahko namestili druge — nove moči, kolikor bi jih le hoteli. Zato so čedalje večje zahteve industrijskih mogotcev. Bolj in bolj pritiskajo delavce k delu in zahtevajo od njih več kakor zmorejo njihove normalne sile — in to skoro ob 50°/o znižanja prejšnjega zaslužka. Če pa se tujec upre, d * ne more izvršiti vsega mu poverjenega in zahtevanega dela, ga kratkomalo odslove. Pa tudi če zboli, ga odslove — češ, da ni zmožen za delo, ker ne odgovarja zahtevam. Take eksperimentacije seveda za domačine ne veljajo, ker jih ščitijo močne delavske organizacije in pa sindikati. In če se primeri kak tak slučaj, ima pravico do podpore — pa je preskrbljen. Tujci pa ostanejo sirote na cesti — privatizirajo in si pri drugih podjetjih iščejo dela, če jih že prej ne izženejo iz države kot nad-ležneže. To so občutili v polni meri tudi Jugoslo-veni. Bolnikov, ranjencev je bilo čedalje več in malenkostna, časovno odmerjena dnevna podpora jim je bila premajhna za preživljanje samega sebe, kaj šele za vso družino. . Te okoliščine so dale našim izseljencem mnogo misliti, da si ustvarijo samopomoč. Ustanovili so si stanovska in nacionalno kulturna društva, ki so postala pozneje še humanitarna — podporna. Samozavest in narodnost je polagoma oživela. S svojimi raznimi kulturnimi, nacionalnimi prireditvami, nastopi, razumevanjem in zmožnostmi v društvenem življenju, so že večkrat dokazali domačinom, da stoje dosti višje od njihovega nivoja. Društev je več z raznimi nazivi, kakor: Jugoslov. delavsko podporno društvo, Jug. delavsko podporno društvo sv. Barbare, Jugosl. društvo sv. Barbare, Jugosl. pevsko društvo Zvon, Jugosl. društvo Slavček, Kolonija jugosl. radnika, Edinost itd., itd. Vstop v katerokoli navedenih društev je vsakemu delavcu dovoljen, če se drži predpisanih društvenih pravil. Politika je zabranjena! Vsak član društva vplačuje povprečno od 13—15 frs. mesečne članarine. Ostali društveni dohodki izvirajo od raznih prireditev kakor: pevski koncerti in nastopi, dramske prireditve, tombole, domače veselice s srečo-lovom, vinske trgatve itd. Cisti dobiček od vsake prireditve pripada podporni blagajni posameznega društva. Podpore članom društev: bolnikom in ranjencem, se izplačujejo dnevno v iznosu za 12 frs, in sicer največ do treh mesecev, najmanj za 3 delovne dni. Nekatera društva pa imajo tudi posmrtno blagajno, ki krije vse pogrebne stroške za umrlega člana. Izplačujejo pa tudi izredne podpore vdovam in sirotam, navadno ob priliki velikih praznikov: o Božiču, Veliki noči, katerih višino vsote odobri društveni odbor. Letni dohodki društva, ki šteje 100—120 rednih članov, znašajo do 26.000 frs, a istotoliko imajo tudi izdatkov. Iz navedenih dejstev se vidi jasno, da se Slovenci res združujejo in da so prav pridni in delavni v kulturnem, narodnem in humanitarnem delovanju. Skrbe tudi za svojo mladino. Pridno jo pošiljajo v slovenske šolske tečaje, kjer se uče svojega materinskega jezika, kjer spoznavajo svojo domovino, nje lepote, narodne običaje, zgodovino, slovensko pesem — skratka vse, kar pripada k narodnim predmetom, k pridobivanju slovenskih izrazov, kar vzbuja zavest in ljubezen do domovine in kralja. Dovoljujem si pristaviti še nekaj vrstic o svojem šolskem in izvenšolskem delovanju med našimi izseljenci v Belgiji: Že šesto šolsko leto poučujem mladino naših izseljencev v Belgiji. Po večini je mladina slovenskih staršev. Le nekaj poedincev je Hrvatov, a srbskega otroka nimam nobenega- V začetku šolskega leta 1936-37 je bilo vpisanih v šolskih tečajih: v Eysdenu St. Barbe: 58 dečkov in 56 deklic, skupaj 114; v Waterscheiu: 46 dečkov in 28 deklic; skupaj 74; v Zwartbergu: 10 dečkov in 12 deklic; skupaj 22. — Vseh otrok je bilo 210. V vsakem zgoraj navedenem kraju sta po dve ločeni šoli; ena za moško deco, druga za žensko deco. Zato poučujem otroke ločeno. Le v Zwartbergu, kjer imam najmanj otrok, poučujem nedeljeno — dečke in deklice skupaj- Pouk je zelo otežkočen. Otroci morajo hoditi v redno belgijsko šolo, kjer je deljen pouk, to je od 8.30 do 11.30 ter od 13.30 do 16. ure. Z dovoljenjem tukajšnjih odgovornih šolskih oblasti in rudniških direkcij (šole so rudniške), mi je dovoljeno poučevati med opoldanskim odmorom in pa popoldne, ko otroci končajo svoj obvezni pouk. Tako zbiram naše izseljenske malčke v začasno določen razred, utrujene, lačne in oddiha potrebne. Pa so potrpežljivi, če že ne vsi, pa vsaj večina. In ali naj jih zdaj še jaz mučim? Ne bilo bi ne vzgojno, ne uspešno. Kaj delamo? Moj pouk je kramljanje. V obliki povestic jim pripovedujem mnogo, mnogo o domovini, o posameznih krajih, kjer so njih starši doma in vpletam vmes zgodovinsko važne dogodke. Beremo pravljice in povesti iz raznih mladinskih knjig, ki nam jih je podarila kr. banska uprava v Ljubljani, za kar se ji v svojem in v imenu mladine še posebej najtopleje zahvaljujem s priporočilom in prošnjo, da se nas s takimi darili še kedaj spomni. Narodne pesmi v priredbi Janka Žirovnika pa pojejo dvo- in celo triglasno. Tudi na dramatskem odru so ti malčki zelo pripravni in so že mnogokrat s svojimi nastopi razveselili srca svojih staršev in vseh, ki so jih videli. Pišemo mnogo: diktate, proste spise in pisma. Mnogokrat obravnavam z otroki tudi tvarino, ki so se je učili v svoji vsakdanji šoli (naravoslovje, zemljepis, računstvo itd.) da pridobijo na slovenskih besedah in pravilnem izražanju. V poletnih dneh čestokrat peljem otroke na izprehod v gozd, kjer se učimo v prirodi, pojemo, tudi telovadimo in se igramo. Tudi šolski izlet s kolesi smo si omislili. In bilo je prijetno in zabavno! Smo pač kot ena sama velika družina! Prosil bi pa starše naše izseljenske dece, da doma govore s svojimi otroki le v materinem jeziku, da ne branijo, ampak prigovarjajo svojim malčkom, da hodijo redno v šolske tečaje. Naše merodajne oblasti pa najvljudneje prosim, da za izseljensko deco zbirajo mladinske knjige, nam pošljejo ročne zemljevide Jugoslavije in dravske banovine, nakažejo kaj denarja za nakup šolskih potrebščin — pa tudi, da se nas spominjajo o priliki sv. Miklavža in Božiča, ko je treba šolarčke in sploh vse mlade Jugoslovančke obdariti. Davorin Ravljen Naši v Nemčiji Naši rojaki v Nemčiji so letošnje poletje ga šmarna so se tisoči zbrali v Mariu k raz- doživeli tako lep praznik, da enakega še ne vitju prapora Jugoslovenske osrednje delav- beleži kronika njihovega nad polstoletnega ske zveze. Naši rojaki na zapadu Nemčije so bivanja v črnem revirju. Na praznik velike- organizirani v dveh skupinah: V društvih sv. Barbare, katerih zvezo vodi Ivan Lindič, in v Jugoslovenski osrednji delavski zvezi, ki ima svoj sedež v Essenu in jo vodi Pavel Bolha. Obe zvezi sta zadnji čas našli kolikor toliko skupna pota in tako se je tudi razvitja prapora v Mariu udeležilo poleg zvestih pripadnikov osrednje zveze lepo število članov sv. Barbare. Našim rojakom v Nemčiji je bilo izkazano najvišje priznanje: Nj. Vel. kraljica Marija je prevzela kumstvo. Zastopal jo je tajnik našega poslaništva v Berlinu g. Pan-durovič, ki je pripel v imenu kraljice krasno izvezen težak svilen trak. Iz Jugoslavije je bil kot predstavnik naših narodnih organizacij poslan na proslavo narodni poslanec Rudolf Pleskovič iz Trbovelj, ki je tudi v imenu Ciril-Metodove družbe sporočil pozdrave. Zelo značilen je bil nastop enega izmed najvišjih uradnih činiteljev v ondotni pokrajini, deželnega svetnika dr. Ehrensbergerja, ki je izredno prisrčno pozdravil zborovalce ter vzkliknil na čast našemu kralju in Jugoslaviji. Prizori ob razvitju novega prapora so bili — kakor nam zatrjujejo rojaki sami — mestoma naravnost ganljivi. Ljudje so bili ginjeni do solz. Ne samo naši, temveč tudi Nemci, ki redno obiskujejo večje prireditve naših rojakov. Navajamo to svečanost, ne samo zato, ker je bila res velika in prisrčna, marveč ker je očitno pokazala, kako se more v veliki nacionalni državi uveljaviti tudi majhna skupina tujih rojakov, ako vneto goji nacionalno idejo in ako se zadržuje taktno nasproti gostiteljem, ki ji skušajo za trdo delo nuditi človeškega dostojanstva vreden obstanek. Jugoslovenska osrednja delavska zveza je bila prva naša izseljenska organizacija, ki je dvignila na ščit idejo jugoslovenske nacionalne zavesti in ki je po navodilih blagopokoj-nega dr. Gregorja Žerjava takoj po vojni začela prevajati v svoj tabor narodno zavedne može in njihove družine v vsem Porurju. Prestati je morala mnogo hudih borb z avstrija-kanstkimi intriganti. Neoporečeno je njena zasluga, da se je v teku nepolnega dvajsetletja po vojni zdramila in poglobila narodna zavest naših rojakov v vsej ondotni koloniji. Po prizadevanju posameznih svojih mož je osrednja zveza in z njo vsa naša kolonija v Nemčiji pridobila stike z nekaterimi precej uglednimi činitelji ondotnega javnega življenja, ki so interesom naše kolonije radi na uslugo s peresom in dejanjem. Skratka, v črnem Babilonu na zapadu Nemčije si je naša kolonija pridobila zelo lep sloves, učvrstila je svoje postojanke v nacionalnem in socialnem pogledu, pripomogla je mnogo k boljšemu spoznavanju Jugoslavije od strani Nemcev. Ne idejno in organizatorično, pač pa gmotno je naša kolonija prešibka, da bi se mogla lotiti kakšnih večjih nalog, ki bi prispevale k posredništvu med Nemci in Jugoslavijo. Pa še tisto, kar hoče izpeljati, trči navadno ob ovire. Naši rojaki hočejo sleherno poletje organizirati posebni vlak iz Essena v Jugoslavijo, da bi dovajali s seboj v Jugoslavijo tudi večje število svojih prijateljev, ki jim sicer itak ni mogoče, da bi kdaj spoznali Jugoslavijo. Letos so to storili prvič. Toda Nemcem ni bil dovoljen popust za vožnje po Jugoslaviji in so se nekateri malce razočarali. V takih primerih bi moral naš šimel popustiti, naša ob-lastva morajo na prireditve in manifestacije naših rojakov gledati skozi drugačna očala. Kulturnih potreb imajo naši rojaki v Nemčiji sto in sto. Pri svojih prejemkih komaj da si morejo naročiti kak slovenski tednik in knjige, katere naše knjižne družbe. Več pa njihovi dohodki že ne zmorejo. Za enkrat je v Vestfaliji ena sama zasebna slovenska šola (v Gladbecku), biti pa bi jih moralo najmanj deset... In če se mladina kolikor toliko nauči slovenščino vsaj razumeti, si želi slovarjev, potem pa lahkega štiva. V pogledu branja naši rojaki v Nemčiji niso izbirčni, njihova prošnja je samo: dajte nam karkoli, da bomo čitali, a dajte nam tudi sekiric, da se bomo vežbali v glasbi. (Veselje do muzike jim je prirojeno in še podneteno po nemškem zgledu.) Dovajanje mladine iz črnega revirja na počitnice v staro domovino je najzanesljivejše sredstvo nacionalne vzgoje. To se zdaj vsake počitnice izvaja, nemška oblastva so temu naklonjena, dani so vsi pogoji, da se letovanje še od leta do leta razširi. Rudarskim upokojencem je po konvencijah omogočeno, da se vračajo v domovino, kjer redno prejemajo rento. Vendar, nekateri ne zmorejo vseh stroškov za vrnitev in rajši ostanejo tam, kjer so pustili svojo zdravo moč. Še so med našimi rudarji brezposelni in še vlada siromaščina v nekaterih domovih, toda v glavnem je treba priznati, da je nemško socialno skrbstvo dobro in da pač tudi našim ljudem nudi, kolikor jim v današnjih težavnih prilikah mon nuditi. A po sebi je razumljivo, da bo pozornost gostinske države nasproti našim rojakom tem večja, čimbolj bo domovina pokazala, kako se briga za svoje ljudi na tujem. Leo Starč Pregled pomembnejših knjig o narodtio-obrambnih problemih JUGOSLOVANSKE KNJIGE: Cesnik, dr. Ivo: Naši narodno-obrambni problemi. Predavanje na prosvetnem tečaju PZ v Ljubljani. Ljubljana 1936. Zal. Prosvetna zveza, 41 str. Jadranski koledar za 1. 1935., 1936. in 1937. Iz-danje konzorcija lista »Istre« Zagreb-Ljubljana. Kelemina Jakob: Slovenačko-nemački kulturni odnosi u srednjem veku (Iz Stranog pregleda). Beograd 1937. 30 str. Kirilovič, dr. Dimitrije: Pomadjarivanje u biv-šoj Ugarskoj. Novi Sad 1935. Ponatis iz Glasnika istoriskog društva u NS, knj. VII (1934). 114 str. (ciril.). Kirilovič, dr. Dimitrije: Asimilacioni uspesi Madjara u Bačkoj, Banatu i Baranji. Prilog pitanju demadjarizacije Vojvodine. Novi Sad 1937. Ponatis iz Kulturno-privrednoga pregleda za 1936 g. 41 str. (ciril.). Marolt, France: Tri obredja iz Zilje. Slovenske narodoslovne študije: I. zv. Izdala in založila Glasbena Matica v Ljubljani (Folklorni institut) 1935. 45 str., ilustr. Mejak, dr. Ervin: V boju za našo severno mejo. Spomini na leti 1918/1919. Samozaložba. Celje 1937. 63 str. Melik, Anton: Slovenija I, 2. zvezek. Slovenska Matica. Ljubljana 1936. 310 str. (Zlasti VII. poglavje — Demografske in narodne razmere — str. 626. do 678.) Naši obmejni problemi. Referati na omladin-skem narodno-obrambnem tečaju CMD v Ljubljani 1936. Str. 80. Pirc, dr. Bojan in Ivo: Zdravje v Sloveniji. I. knj. Življenjska bilanca Slovenije v letih 1921— 1935. Ljubljana 1937. Izdanje Higijenskega zavoda v Ljubljani. 92 str. Ujevič, Mate: Gradiščanski Hrvati sa slikama. II. izdanje. Hrv. književ. društvo sv. Jeronima, knj. 426. Zagreb 1935. Str. 94, mapa, ilustr. ČEŠKOSLOVAŠKE KNJIGE: Chmelar, Josef: Polska menšina v Ceskoslo-vensku. Praha 1935. Orbis. 109 str. Jihoslovane, jimž se narodnostni prav nedo-stalo. Osud % milionu Slovincu a Chorvatu v Italii, Rakousku a Mad’arsku. Praha 1935. Nakl. Pražskeho odb. C-j. Ligy v Praze. 32 str, mapa, ilustr. Krofta, Kamil: Vyvin narodnčho povcdomia u Čechov a Slovakov. Praha 1935. Melantrich »Vyhledy 20«. 74 str. Ormis, Jan V. dr.: Kulturne snahy Slovakov v Jugoslavii. Petrovac 1935. Knižnica Narodnej jednoty 11. zv. 84 str. Strnad, František: Cestou z republiky do spol-koveho statu. »Lidova knihovna videnska« sv. 32. Ve Vidni 1935. (O češki manjšini v Avstriji.) POLJSKE KNJIGE: Komar, St.: Rozwoj stosunkovv narodovošcio-wych na Polskim Gornym Šlqsku. Katowice 1935. Druk. Šlgska. Polacy w Czechoslowacji w švvietle faktow 1 liczb. Memorijal komisji studjow nad stosunkami Polsko - Czeskiemi przy Polskim Instytucie Wspolpracy z Zagranica. Warszawa 1935. Dru-karnia Artystyczna. FRANCOSKE KNJIGE: Chmelar, Joseph: La minorite polonaise en Tchčcoslovaquie. Avec la collaboration de J. Auerhan, A. Bohač, St. Brandejs, V. Fiala, Jos. Hejret jun. et Rod. Stransky. Prague 1935. Orbis. 126 str. Chmelar, Joseph: Les minoritčs nationales en Evrope centrale. Prague 1937. Orbis. Str. 120. Rochid, A.: Les droits minoritaires en Turquie dans le passe et le prčsent. 1935. ANGLEŠKE KNJIGE: Chelwood, Cecil: Minorities and Peace. Fore-word by Gustave Tuck. London 1935. University College. (The Jewish Historial Society in London). Čermelj, dr. Lavo: Life-and-death struggle of a national minority. (The jugoslavs in Italy). Ljubljana 1936. Jugoslav Union of Lengue of Nations Societes - L. N. S., Ljubljana, Str. 260, mapa. Lilek, prof. Emil: Charges of Barbarous Per-secution of the Slovenes of Carinthia. Celje 1935. Str. 59. ITALIJANSKE KNJIGE: Falcone, R.: Nazionalismo e irredentismo. Roma 1936. Museo. 38 str. NEMŠKE KNJIGE: Adriaticus: Die Deutschen in Siidslawien. 2. Aufl. Berlin 1935. Deutscher Schutzbund Verlag. 44. str. Beitrage zur Geschichte und Kulturgeschichte Karntens. Festgabe ftir dr. Martin Wutte. Archiv fiir vaterlandische Geschichte und Topographie. Herausgegeben vom Geschichtsverein fiir Karn-ten. 24. und 25. Jahrgang. Klagenfurt 1936. Selbstverlag. 257 str. ilustr. (Vsebuje precej za nas zanimivih, vsekakor v nemškem duhu pisanih razprav iz področja koroške arheologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, heraldike, numizmatike in folkloristike.) Birke, Ernst: Der deutsch-slavvische Grenz-raum als Zone politisch-historischer Ideenbil-dung. Hrsg. vom Arbeitskreis f. gesamtsschles. Stammeskultur. Breslau 1935. Trewendt u. Gra-nier. 15 str. Biberstein, Theodor: Die Ukrainische Fra?e. Die Ukraine vor und nach dem Weltkriege im Lichte der neuesten Wissenschaft. Berlin 1935. 43 str. Das Buch vom deutschen Volkstum. Wesen-Lebensraum - Schicksal. Ein Tekst-, Bilder-und Kartenwerk von Deutschtum in aller Welt: Verbreitung und Sprache, Stamme und Rassen. Geschichte, Wirtschaft und Recht, Kunst und Kultur. Leipzig 1935. F. A. Brockhaus. 426 str. (Za nas je zanimiv članek dr. J. Mati (Graz): Das Deutschtum in Siidslawien str. 298—300.) Das Deutschtum des Siidostens im Jahre 1934. Riickblick liber d. Schicksal d. Deutschen in Siidtirol, d. Tschechoslovakei, in Sudslavien, Ungarn, Rumanien, soivie liber d. Lage in d. osterreich. Grenzgebiete. Wien - Graz 1935. Deutsche Schulverein Siidmark - Alpenland Buchhandlung. 76 str. Schriften d. Deutschen Schulvereines Siidmark iiber d. Grenz- und Auslanddeutschtum. Deutscher Volkskalender fiir das Jahr 1937. Hrsg. Druckerei- und Verlags- A. G. Novi Sad. 208 str. Deutsches Grenzland. Jahrbuch des Instituts fiir Grenz- und Auslandstudien 1936. Hsgb. v. M. H. Boehm u. K. E. v. Loesch. Berlin 1935. Chmelar, Josef: Die nationalen Minderheiten in Mitteleuropa. Prag 1937. Orbis. 129 str. Jahrbuch iiber das Karntner Schulvvesen. (poslednji:) Klagenfurt 1937. Hrsg. v. d. Landesar-beitsgemeinschaft der Pflichtschullehrer Karntens. Schriftleitung: E. Machne. 368 str. Kuhn, Walter: Deutsche Sprachinsel - For-schung: Geschichte. Aufgaben. Verfahren. Verlag Giinther Wolf. Plauen i. Vogtl. 1934. 403 str. Lilek, Emil: Anklagen gegen die barbarischen Vervolgungen der Slovenen in Kiirnten. Selbstverlag. Celje 1935. 65 str. Mitteilungen der Akademie zur wissenschaft-lichen Erforschung und zur Pflege des Deutsch-tums (Deutsche Akademie. Miinchen: Marz 1935. Na str. 73—83. Karl Friedrichs: Versunkene deutsehe Sprachinseln in Krain. Perkonig, J. Friedrich: Karnten, deutscher Siiden, mit 150 Bildern und 75 Tafeln in Kupfer-tiefdruck. Graz 1935. Levkam-Verlag. 178 str. Riihlmann, prof. dr. Paul: Das Schulrecht der deutschen Minderheit in Jugoslawien in Rah-men der mindcrheitenrechtlichen Gesamtpro-blematik. Berlin 1932. Verlag v. Reimar Hobbing. Schvvab, Hermann: Schulgesetze und Minder-heitenpraxis in Siidslawien. Sonderdruck aus »Deutschland Erneuerungen. Heft 6/7. 15. Jahrg. 1931. Singer, Stephan: Kultur- und Kirchenge- schichte des unteren Rosentales (Dekanat Ver-lach). Kappel 1934. Im Selbstverlage des Ver-fassers. 343 str. Singer, Stephan: Kultur- und Kirschengesehi-chte des oberen Rosentales (Dekanat Rosegg mit Einschlušs des Worther-See-Gebietes). Kappel 1935. In Selbstverlage des Verfassers. 315 str. Trampler, Kurt: Volk ohne Grenzen. Mitteleuropa im Zeichen der Deutschenvervolgung. •Mit 9 Kartenskizzzen (!) und 16 Abbildungen (tudi Maribor!). Berlin 1934. Verlag Grenze und Ausland. 56 str. Trampler, Kurt: Um Volksboden und Grenze. Mit 12 Kartenskizzen und 11 geopolitischen Re-liefkarten. Opozarjamo zlasti na karto št. 3, kjer je označena skoro vsa Slovenija kot »Gebiet mit starksten deutschen Kultur-einfluss«. Heidelberg - Berlin 1935. Hurt Vowinkel Verlag G. m. b. H. 64 str. Ullmann H.: Das Siidostdeutschtum. Berlin -Stuttgart 1935. Verlag Grenze und Ausland. Schriften zur Volkswissenschaft. 32 str. Vasterling, Christian: Entdeutschungsgefahren im Reifealter. Neue deutsehe Vorschungen, Ab-teilung Volkslehre und Gesellschaftskunde. Berlin 1936. Junker und Diinnhaupt Verlag. 174 str. Veiter, Theodor: Die slovvenische Volksgruppe in Karnten. Wien - Leipzig 1936. Wiese, Hans R.: Auslanddeutsche Erneuerung. Berlin 1936. Volk und Reich Verlag. 88 str. (Vsebina: Vorwort, Menschenrecht u. Demokratie als Mittel des Volkstumschutzes. Moralisches Rust- zeug und politische Praxis der Alten, Werden und Willen der Jugend. Der Weg in die Zu-kunft). Literatura o kočevskem problemu bo navedena v »Kočevskem zborniku«, ki ga še letos izda CMD. Fran Škulj Proslava 50-letnice moške in ženske šentpeterske CM podružnice v Liubljani Na pobudo predsednice ženske šentpetrske CM. podružnice gospe Nilke Potočnikove sta soglasno sklenila oba odbora čim slovesnejše praznovati svoj 50-letni jubilej. Po temeljiti pripravi je bila določena proslava na 14. marca 1936. Na predvečer 13. marca so se zbrali odborniki in odbornice z zastopniki glavne družbe v lepo okrašenih posebnih prostorih Zupančičeve gostilne na Jegličevi cesti k svečani seji, na kateri so odlikovali svojega dol- goletnega in velezaslužnega predsednika g. Viktorja Rohrmanna s tem, da so ga med živahnim odobravanjem izvolili za dosmrtnega častnega predsednika. Slavju so prisostvovali med drugimi: prvomestnik CMD ing. J. Mačkovšek, podžupan dr. Vladimir Ravnihar, narodni poslanec Rajko Turk, zastopnik Sokola I. profesor Pavel Pestotnik ter zastopniki vseh ljubljanskih podružnic, ki so prinesli za polstoletnico najlepše pozdrave, hkra- Odbor moške in ženske šentpeterske podružnice leta 1937 tu pa so v toplih besedah čestitali novemu častnemu predsedniku. Ves večer je potekel v najlepši harmoniji in navdušenju za narod-no-obrambno delo. 14. marca pa je bila jubilejna proslava v dvorani Sokolskega doma na Taboru z izbranim koncertnim sporedom za najširšo javnost. Nad odrom, ki je bil slavnostno okrašen, je bila pritrjena slika Nj. Vel. kraljice Marije, ki je v svoji plemeniti naklonjenosti do narodno-obrambnega dela blagovolila prevzeti pokroviteljstvo nad jubilejnimi svečanostmi. Proslavo so počastili s svojim obiskom načelnik prosvetnega oddelka J. Breznik kot zastopnik bana in banske uprave, podžupan dr. V. Ravnihar kot zastopnik mestne občine; prvomestnik CMD ing. J. Mačkov-šek, ter veliko število zastopnikov kulturnih in nacionalnih organizacij in ustanov. Kmalu po 20. uri je stopil v dvorano odposlanec visoke pokroviteljice sanitetni polkovnik dr. Ilija Birčanin, pozdravljen z viharnimi ovacijami vse dvorane. Prav iskreno dobrodošlico pa sta mu izrekla V. Rohrmann, predsednika m. podružnice in N. Potočnikova, predsednica ž. podružnice. Nato sta stopila na oder oba voditelja šentpeterskih Cirilme-todarjev, podala historijat podružnic ter v kratkih besedah očrtala pomen jubileja, ki naj bi bil trdna vez med preteklostjo in bodočnostjo ter v spodbudo bodočim pokole-njem za plemenito borbo in nesebično požrtvovalnost za narodov obstoj in njegovo sla- vo ter čast domovini. S prisrčnimi besedami se je zahvalila predsednica Nj. Vel. kraljici Mariji za njeno blagonaklonjenost s sveto obljubo, da se bodo člani in članice šentpetr-skih podružnic vselej in povsod izkazali vredni visokega pokroviteljstva. H koncu je podala še kratek obris o polstoletnem delu ter navedla delovanje še živečih in že pokojnih pionirjev, ki imajo neminljive zasluge, da je zavzemala šentpetrska podružnica 1. mesto v pridnosti in požrtvovalnosti med vsemi edinicami CMD. Saj je zbrala v narodno-obrambne namene težak milijon darov. Z željo, da bi vsi Jugoslovani strnjeno delali za narodno obrambo, je zaključila svoj govor. Vse občinstvo je navdušeno aklamiralo častnemu predsedniku V. Rohrmannu in predsednici Nilki Potočnikovi ter ji podarilo lep šopek rdečih nageljnov. Potem je sledil koncertni del večera, ki ga je otvoril mladinski zbor iz Kranja pod vodstvom dirigenta A. Fakina z državno himno ob spremljavi orkestra kranjske Glasbene šole. Nato so se izvajale nadaljnje točke programa, ki so nudile občinstvu prvovrsten glasbeni užitek. Po koncertnem delu se je razvila prijetna in prisrčna zabava, kakor je mogoča le med sestrami in brati Cirilmetodove družbe. Bil je lep večer, Družbi pa je dal prispevek nad 10.000 Din. 50-letnica Šentjakobskotrnovske podružnice Agilna šentjakobsko-trnovska podružnica je dne 28. novembra 1936 slavila na svečan način 50 letnico svoje ustanovitve in uspešnega dolgoletnega delovanja s slavnostno predstavo »Janez Sonce«, katero je z velikim po-žrtvovanjem radevolje vprizoril v korist podružnice naš znani na umetniški višini stoječi Šentjakobski oder. Prostrano gledališko dvorano v Mestnem domu je do zadnjega kotička napolnilo slavnostno razpoloženo članstvo in našemu po-kretu prijazno naklonjeno občinstvo. Našemu vabilu so se tudi odzvali razni odličniki, korporacije in funkcijonarji bratskih ljubljanskih podružnic v prav velikem številu in sicer v zastopstvu župana g. Vombergar, nar. poslanec dr. Riko Fux, prvomestnik glavne družbe CMD ing. Mačkovšek, predsednik Zveze kulturnih društev prof. Jeran, starosta Sokola II. dr. Šubic, starosta Sokola IV. Pogačnik, zastopnik Jadranske straže dr. Pintar s soprogo, zastopnica Kola jugoslovanskih sester Gostičeva, zastopnica društva Kneginja Zorka dr. Pucova, podpr. mestne ženske po- družnice dr. Ravniharjeva, predsednica šent-petrske podružnice Potočnikova, predsednica šišenske podružnice Prelčeva, podr. mestne podružnice ravnatelj Josin, predsednik akademske podružnice Stare ter naš častni predsednik prof. Albert Sič s soprogo, našo častno predsednico. Preden se je pričela slavnostna predstava, je predsednik podružnice France Štrukelj stopil pred zastor in se najprej zahvalil Šentjakobskemu odru ter predstavil vse navzoče zastopnike korporacij in podružnic ter vse mnogobrojno občinstvo, ki je počastilo s svojo navzočnostjo naše slavje in izvajal nadalje: Gospoda moja! 15. septembra lanskega leta se je vršila jubilejna skupščina glavne družbe, na kateri se je slavil 50 letni obstoj in plodonosno njeno delovanje. Naša šolska in narodnoobrambna Družba je bila ustanovljena zaradi samoobrambe in iz čuta domovinske ljubezni. To je bil prvi in menda edini pojav našega složnega rodoljub-ja, ker pri Družbi so v početku delovali vsi Slovenci brez razlike stanu in političnega na-ziranja. Idealni ustanovitelji so stavili Družbi za cilj narodno prebujo in rešitev slovenske mladine. Naš narod sta takrat ogrožala dva močna in mogočna sovražnika: Nemci na severu in Italijani na jugozapadu. Kot reakcija na ta pritisk se je ustanovila Družba sv. Cirila in Metoda in takoj so se začele po vseh slovenskih krajih z navdušenjem ustanavljati podružnice. Ena izmed prvih podružnic se je ustanovila 29. marca 1886 od zavednega prebivalstva šentjakobskega in trnovskega okraja. Vsi odbori naše podružnice so marljivo delovali in zbirali sredstva za glavno Družbo do svetovne vojne. Prirejale so se zbirke, predavanja, veselice in druge prireditve, na katerih se je bodrilo k požrtvovalnosti in zavednosti prebivalstva naših okrajev. Ves polet in razgibanost v tem delu je zaustavila iz znanih razlogov svetovna vojna. Takoj po končani svetovni borbi in po ustanovitvi naše ljubljene kraljevine Jugoslavije, se je naša podružnica zopet z vso silo poprijela svojega dela, saj smo se vsi zavedali, da nam je Družba sv. Cirila in Metoda tudi po osvoboditvi ravnotako, ako še ne bolj potrebna, kakor pred svetovno vojno. Naša podružnica je z uspehom skušala do današnjega dne s svojim podrobnim delom doprinesti svoje k uspešni narodni obrambi naše glavne Družbe. V tej petdesetletni dobi je podružnica skupno z žensko podružnico zbrala 770.650.— Din v današnji valuti. Koliko truda in požrtvovalnosti ter samozatajevanja je bilo položenega v to, da se je zbiranje s tako lepim uspehom zaključilo ob našem jubileju. Ko to konštatiramo, je na mestu, da omenim požrtvovalne in odlične voditelje naše šentjakobsko-trnovske podružnice, ki so odlično in uspešno delovali v tej dobi 50 let: našega pokojnega predsednika dr. Papeža, ki je načeloval naši podružnici celih 23 let, Štefana Lapajneta, okr. gl. v p., Hinka Franzla, posestnika, Vončino Valentina, in še živečega našega častnega predsed. prof. Alberta Siča in njegovo soprogo častno predsednico Marijo Sičevo, nadalje večletnega našega blagajnika pok. župnika Ivana Vrhovnika ter pokojne in živeče tajnike in odbornike gosp. dr. Gregorja Žerjava, ing. Pavla Endlicherja, dr. Pavla Kozino, Jakoba Smoleta, Antona Šeme-ta, Valentina Kopitarja, Frana Mlakarja, Fr. Berganta, Bučarja Antona, Andloviča, Ivana Zirkelbacha, Fr. Trtnika, Antona Pogačnika, inšpek. Kovača, Stanka Jesenka, Matije Rodeta, Milana Sterlekarja, Antona Likozarja, Janka Kocjana, Frana Marna, Frana Kovača, Rudolfa Zorca in Toneta Žerjala. Tudi današnji odbor naše podružnice šteje nekaj odličnih, že dolgo let sodelujočih članov, dela in zasleduje cilje naših prednikov, ter ima pred očmi velike naloge, ki jih ima naša glavna Družba za obrambo našega narodnega življa v ogroženih krajih. Prav sedaj v današnji dobi se morajo vse naše podružnice zavedati dolžnosti do našega narodnoobrambnega dela, ko vidimo trpljenje naših bratov onstran mej, ko čutimo pritisk tujega življa na našem integralnem telesu ob mejah Koroške, Štajerske in Prekmurja, velikanski pritisk celo v naši sredi na Kočevskem. Iz tega sledi, da naše narodno obrambno delo in prizadevanje ne sme počivati, temveč se mora nadaljevati z vso intenzivnostjo in zbirati sredstva za našo glavno Družbo. Obe- ed žganim ječmenom in sladno kavo |e bistven razloček. Jedro navadno žganega |ečmena (zgornja slika) m izpremenjeno v slad, ampak je samo malo ožgana moka. Jedro Kneippove sladne kave je izpremenjeno v karameliziran sladni sladkor, ki hram in krepi živce. Zato zahtevajte vselej Kneippovo ! Kneippova samo v takih-le zavitkih! in€ iliHii iill' nem pa vzgajati našo mladino k požrtvovalnosti in narodni zavednosti. Kot veliki čebelnjak moramo smatrati našo Ciril-Metodovo družbo in nebroj delavnih njenih podružnic tvori panje tega velikega čebelnjaka. Vsak panj tega čebelnjaka, v prene-šenem smislu vsaka posamezna podružnica mora s pridnostjo drobnih čebelic neumorno zbirati sredstva za napolnitev blagajne glavne Družbe, da bo mogla hitro in uspešno le-čiti in blažiti vsaj največje rane, ki jih zadajajo naši zakleti sovražniki našemu narodnemu telesu in priskočiti na pomoč tam, kjer je pomoč najnujnejša. Te dolžnosti se je Šentjakob.-trnovska podružnica v celem njenem 501etnem delovanju tudi zavedala in sem uverjen, da bo tudi v njenem nadaljnjem delovanju skušala z vsemi svojimi skromnimi silami delovati v prid naše prepotrebne glavne Družbe sv. Cirila in Metoda pod njenim starim uspešnim geslom »Mal položi dar, domu na oltar.« Zdravo! Po teh uvodnih besedah se je pričela predstava, kateri je do konca z velikim zanimanjem sledila vsa slavnostno razpoložena publika, ki je od dejanja do dejanja z velikim aplavzom dajala duška svojemu zadovoljstvu nad tako krasno uspelim slavnostnim večerom. Sporedno s pripravami za ta slavnostni večer si je podružnica omislila tudi slavnostno nabiralno akcijo z zabijanjem srebrnih in zlatih žebljičkov v zemljevid naše narodne meje in ogroženih krajev. Ta zemljevid so imeli že priliko videti udeleženci glavne skupščine v Mariboru. Akcija je imela tudi popoln uspeh, saj je podružnica zbrala s svojo slavnostno prireditvijo in zemljevidom preko 10 tisoč dinarjev za ogromne naloge, ki jih ima glavna družba CMD. Šentjakobsko-trnovska podružnica je svojo 501etnico obstoja slavila v znamenju dela, kar se ji je v polni meri posrečilo ne samo v gmotnem oziru, temveč tudi moralna stran je mnogo doprinesla k samozavesti in vzpodbujanju k požrtvovalnemu delovanju, in ji želimo tudi v njenem nadaljnjem delu polnega plodonosnega uspeha. VESTNIK DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANI Lil Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda 1. 1937. (Redna 48. skupščina v Kočevju, dne 15. avgusta 1937.) Prvič kar obstoji CMD je zborovala v Kočevju. Za Slovence na Kočevskem je bil ta dan zelo pomemben. Prisrčen sprejem na kolodvoru in številna udeležba Slovencev iz oddaljenih vasi, ki so prihiteli pozdravit skupščinarje, sta potrdila potrebo, da se je vršila skupščina v Kočevju. V mestu samem so bile slavnostno okrašene z zastavami samo hiše Slovencev. Mlaji, ki so pozdravljali došle udeležence skupščine in Sokole, so bili edini vidni znak, da se bo vršila v Kočevju večja prireditev. Posebni vlak je pripeljal množico članstva CMD in zastopnikov drugih nacionalnih organizacij. Na kolodvoru je došle goste pozdravil domači župan notar Lovšin. Direktor Burgar je imel nagovor v imenu kočevske CM podružnice. Profesor Stražar je izrekel dobrodošlico za narodna društva, katera delujejo v Kočevju. Pevski odsek Sokola je zapel »Našo pesem«. Mala deklica je izročila prvomestniku šopek cvetja, nato se je prvomestnik zahvalil za lep sprejem. Izpred kolodvora se je razvil velik sprevod. Na čelu je bila sokolska konjenica Jn vojaška godba iz Ljubljane. V sprevodu so korakali poleg vodstva CMD in skupščinarjev še Sokoli, slovenske narodne noše in oddelek četnikov. Na zaključku so bili na okrašenih vozovih domačini iz okoliških vasi in kolesarji. V sprevodu je bilo nad tisoč udeležencev. Na prostoru pred ljudsko šolo je bil razhod. Članstvo CMD je odšlo v Dijaški dom. Tam je napolnilo čitalniško dvorano, kjer se je vršila skupščina. Ob 11. uri 30 minut je prvomestnik ing. Janko Mačkovšek otvoril skupščino s pozdravom: Spoštovane dame in gospodje, dragi skupščinarji! Pozdravljam zastopnike oblastev, samouprav, obrambnih, kulturnih, viteških, .prosvetnih in vseh drugih organizacij, ki so navzoči. Naš zbor so posetili: Zastopnik bana: sreski načelnik dr. Brezigar; zastopnik načelnika prosvetnega oddelka kr. banske uprave: gimn. direktor Burgar Anton; župan mesta Kočevja: notar Lovšin Anton; zastopnik Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije in Sokolske župe Ljubljana: Kajzel; Klub koroških Slovencev: dr. Feiiacher; ravnatelj rudnika Kočevje: ing. Lepužič; Branibor osrednji odbor: Laharnar Tone; Jadranska Straža, oblastni odbor Maribor: dr. Lipold, predsednik obl. odbora; Manjšinski institut v Ljubljani: Zorman Vinko, vodja instituta; Zvezo kulturnih društev: predsed. profesor Jeran; Zvezo kulturnih društev v Mariboru: učit. Golež; Narodno Odbrano osrednji in središnji odbor: Bordon Rade; Udruženje četnikov: Peterlin Petruška; Udruženje jugoslovanskih učiteljev, sekcija Ljubljana: učit. Zupanc Lojze; Zvezo naprednih starešin: dr. Zalokar; Sokolsko župo Maribor: šol. nadz. Velnar; Sokolsko župo Novo mesto: dr. Vasič; zastopnik podstaroste SKJ E. Gangla: Poharc Ivan; Jadransko Stražo, kraj. odbor v Ljubljani: Verbič; Jadran akad. napred. d.: 2un; Starešinski Preporod: prof. Kolar; Soča matica, Ljubljana: Svetina; Vodnikova družba: prof. Vrhovnik Fran. Narodni poslanci: dr. Fuks Ri-ko, Prekoršek Ivan, Turk Rajko; ljubljanski podžupan dr. Ravnihar; banovinski svetnik: dr. Sajovic Ivan. Prav posebno pa pozdravljam še naše drage rojake, ki so prihiteli iz vseh krajev Kočevskega, od Kostelske strani, Dragarske doline, Moz-lja, Koprivnika, od belokrajinske strani in od Stare cerkve. Zagotavljam jim družbenih simpatij v njihovih težkih borbah s skopo zemljo in tujim okolišem. UDANOSTNA BRZOJAVKA. Predno pa nadaljujem z našim delom, predlagam, naj se odpošlje maršalatu dvora na Bledu naslednji telegram: »Skupščinarji Cirilmetodove narodno obrambne družbe se spominjajo na svojem zborovanju v Kočevju v globoki vdanosti Njegovega Veličanstva kralja in vsega kraljevskega doma. Predlog je bil sprejet z burnimi ovacijami. Pismene pozdrave in brzojave so poslali: dr. Kramer Albert, senator; dr. Pirkmajer Otmar, podban v p.; Gangl Engelbert, podstarosta Sa-veza Sokola; dvorna dama Tavčarjeva; Legija koroških borcev; narodni poslanec Hočevar; direktor dr. Dolar; Jadranska Straža v Ljubljani; dr. Hrašovec Juro; prof. Kumer Janko; Bevk Helena. Iz Maribora so sporočili pozdrave: dr. Lašič Ferdo; dr. Kac Viktor; Majer Fran; Oset Miloš. Nadalje se je spomnil prvomestnik vseh Ci-rilmetodarjev, kateri so preminuli od zadnje skupščine. (Glej spis Naši grobovi.) Nato je opisal zasluge umrlega prvega prvo-mestnika s sledečimi besedami: Izgubili smo pa še monsignora Toma Zupana, prvega prvomestnika naše Družbe, ki ji je načeloval prvih njenih 20 let. Zamisel pokojnega župnika Ivana Vrhovnika, naj se osnuje obrambna družba sv. Cirila in Metoda, je takoj povzel in postal njen soustanovitelj. Našo samoobrambo je izvalo tuje poseganje po naši mladini. Pogubo preteč oblak se je na našem obzorju pokazal z nemškim »Schulvereinom«. Takoj je pričel rovariti celo na bivšem Kranjskem z namenom, da bi raztegnil nemške meje. Proti drznosti tega osvajalnega društva niso zalegle nobene interpelacije v deželnem zboru. Čehi so takoj ustanovili proti tujim nameram svojo Šolsko Matico. S češkimi brati je bil Tomo Zupan v tesnih stikih, udeležil se ]e proslave tisočletnice prihoda slovanskih apostolov in tako je postal tudi soustanovitelj naše Družbe. Njena prva skupščina je bila na dan sv. Cirila in Metoda 1886 in načelnik nove družbe je postal takratni profesor Tomo Zupan. Tuje napade na Družbo in njeno delo je energično odbijal. Boleli pa so ga ozkosrčni domači napadi nanjo. Obzirno jih je zavračal in pojasnjeval družbeno stališče. Zanjo je skušal pridobiti najvišje cerkvene dostojanstvenike, pa se mu ni posrečilo. Moral je celo kot izgnanec zapustiti ljubljansko Alojzijevišče, kjer je bil prefekt. Mal položi dar domu na altar, geslo, ki ga je Tomo Zupan dal Družbi, je obrodilo velik sad in omogočilo otvoritev mnogih zavodov za rešitev naše dece. Ob njegovem odhodu iz aktivnega dela v vodstvu ga je 1907 velika skupščina Družbe v Boh. Bistrici izvolila za častnega člana, leta 1929 pa v Kranju v njegovo počastitev ustanovila sklad Toma Zupana. Njemu in vsem umrlim zvestim družbenikom: Slava! POLOŽAJ SLOVENCEV ZA MEJO. Poročilo o Slovencih za mejo, ki pa je v naslednjem priobčeno po sili razmer le v izvlečku, pa še to nepopolno. Zatem je prvomestnik inž. Mačkovšek podal izčrpno poročilo o položaju našega narodnega življa na Primorskem in Koroškem. Položaj našega naroda na Primorskem karakterizira novi dogovor, ki sta ga Jugoslavija in Italija pod- pisali letos na veliki četrtek. Tedaj so se naših rojakov, ki so ostali pod Italijo, spomnili v slovenskih uradnih izjavah, ki jih je podal italijanski zunanji minister grof Ciano po Mussolinijevem nalogu. Prav ob podpisu dogovora je Ciano prečital brzojavko svojega šefa, da bo izpuščenih zadnjih 28 slovenskih konfinirancev, medtem ko jih je bilo malo prej ob rojstvu italijanskega princa 62 že osvobojenih. Ciano je dal naši vladi obljubo, da bo italijanska vlada v marsikaterem pogledu omilila postopanje nasproti našemu življu na Primorskem. V posebnem pismu našemu ministrskemu predsedniku je zagotovil, da bo italijanska vlada dala pristojnim oblastem nalog, naj spet omogočijo svobodno rabo našega jezika pri verskih obredih, da se otvorijo tečaji za slovenski in srbo-hrvatski jezik, da se dovoli eden ali več slovenskih listov in da se dopustijo kulturne manifestacije in organizacije. Omiljeno pa je postopanje v zadevi tiska slovanskih knjig. Manj se da govoriti o kakih kulturnih manifestacijah, ali organizacijah našega naroda na Primorskem, pač pa se je meja nekoliko bolj odprla. Opažamo gostovanja športnikov, uspeh naše opere v Trstu in na Reki ter izlete v obeh smereh preko meje. Obenem pa objavlja italijanski uradni list »Gazetta ufficiale« še zmerom odloke, ki iz-preminjajo slovanske priimke. In tik pred podpisom dogovora z našo državo je izšel odlok, da sme »Državna ustanova za kmetijsko preroje-nje treh Benečij«, ki že več let kolonizira Italijane po severovzhodnih krajih, razlastiti vsakega posestnika, če smatra to za umestno v dosego svojih ciljev. NAŠ NAROD NA KOROŠKEM. Položaj Slovencev na Koroškem sc je močno poslabšal. Za vso svojo lojalnost in državotvornost, ki so jo pokazali v zadnjih letih in v najtežjih trenutkih avstrijskega državnega življenja vse doslej, niso prejeli nikakega zadoščenja. Obratno: njih kulturno življenje je vedno bolj ogroženo predvserr? radi sistematične delavnosti privatnih raznarodovalnih organizacij. Vendar pa je avstrijska državna oblast tudi v tem slučaju direktno sokriva, saj kljub avtoritarni ureditvi javnega življenja mirno trpi, da se raznarodovalno delo v velikem obsegu nemoteno izvaja. Centralna vlada tudi ne kaže niti najmanjše volje, da bi se položaj koroških Slovencev zboljšal vsaj glede šolstva, temveč prepušča popolnoma svobodne roke koroški deželni vladi. Saj so ukrepi slednje, glede manjšine, še vedno deležni sugestivnega ali direktnega vpliva Hei-matbunda, ki v resnici tudi še danes vodi manjšinsko politiko na Koroškem. V tem pojavu je kar nemogoča logika: Heimat-bund je odločno hitlerjevsko orientiran in potemtakem sokrivec narodnosocialistične vstaje v juliju leta 1934. Kljub tej protidržavni gesti pa odloča danes o usodi slovenske manjšine, ki je bila za časa vstaje vzorno lojalna in v naslednjih letih tudi aktivno državotvorna pri grajenju države po novih načelih. To so dejstva, ki vpijejo do neba in postavljajo avstrijski krščanski avtoritativni režim v prav posebno luč, ki ne osvetljuje baš lepoto krščanske dejavnosti in katoliško stanovsko ureditev na Koroškem. Potovanje kancelarja Schuschnigga, po slovenskem Koroškem lanske pomladi, je bilo za koroške Slovence zelo usodno, saj je postalo po tem obisku jasno, da so se pričakovanja koroških Slovencev razblinila v nič in da se bodo krivice dogajale v nezmanjšani meri naprej, mogoče celo bolj brezobzirno kot prej. Na Koroškem je bil pri tej priliki od nemške strani organiziran odpor vsega onega prebivalstva, ki je socialno ali kulturno pod nemškim vplivom ter so najbolj radikalni elementi kancelarju v oči grozili, da bodo na terenu bojkotirali vse odredbe v korist slovenske manjšine. Nas zanima predvsem rezultat tega potovanja: Slovenska depu-tacija v Celovcu je postavila v glavnem dve zahtevi: 1. šolsko vprašanje na Koroškem naj reši neposredno prosvetno ministrstvo in 2. deželni vladi na Koroškem naj se avtoritativno zapove, da postavno zaščiti slovenske kulturne interese. Istočasno pa je nemška delegacija približno tako-le formulirala svoje težnje: »Večina prebivalstva v mešanem ozemlju se dobro počuti v nemškem kulturnem območju in se strastno brani vsake zveze s Slovensko prosvetno zvezo ter se pri tem svojem odporu sklicuje na to, da je bilo za časa obrambnih bojev domovini zvesto«. Ce vpoštevamo dejstvo, da je še 6. aprila 1936. kancelar ultimativno zahteval rešitev manjšinskega problema na Koroškem, zlasti glede slovenskih šol ter v ta namen določil 15. maj 1935 kot zadnji rok, potem se gotovo ne motimo, če gledamo v nastali tišini po kancelarjevem obisku poslabšanje položaja manjšine. V letu 1935. so bila namreč v teku intenzivna pogajanja med zastopniki manjšine in nemške večine radi ureditve šolskega problema. Julija lanskega leta pa so bila pogajanja prekinjena, zato tudi o tem predmetu lahko mirne vesti spregovorimo. Ko so se leta 1928 končnoveljavno razbila pogajanja za kulturno avtonomijo manjšine, ni bilo več prave platforme, na kateri bi se zgradil sporazum med Slovenci in Nemci. Z likvidacijo demokracije in uvedbo stanovskega reda v Avstriji pa naj bi nastali za manjšino novi pogoji, ki naj bi jih bilo treba upoštevati in izkoristiti. Osnova za pogajanja glede šolstva je bila utrakvistična šola, na kar so pristali tudi Slovenci. Prvotno so se pogajali na nemški strani predstavniki krščansko-socialne smeri, a so se kmalu umaknili »Heimatbundu« v zavesti, da nimajo prave zaslombe v samem nemškem taboru, kjer tvorijo večino nemške nacionalne struje raznih barv, katerim je skupen samo odpor proti zahtevam Slovencev. Kakor znano, je »Heimatbund« organizacija, ki vodi načrtno ponemčevanje slovenskega ljudstva na Koroškem in je do julijske narodnosocialistične vstaje v Avstriji uživala tudi polno podporo javnih oblasti. Kljub temu, da je bilo vodstvo »Heimat-bunda« odločno narodnosocialistično orientirano in potemtakem po julijskem udaru močno obremenjeno, je bila vendar že leto dni kasneje ravno ta ista organizacija določena kot edini kompetentni partner za pogajanja s Slovenci. Razume se, da so se Slovenci branili takega partnerja, ki je bil ves čas že kar tradicionalen nasprotnik vseh slovenskih teženj, a so končno pristali tudi na to. Po dolgotrajnem pretresanju šolskega problema sta končno obe stranki pristali na sledečo rešitev: Podlaga šolstvu na mešanem ozemlju je utrakvistična šola, ki se deli na tri tipe. Tip I.: Razmerje slovenščine do nemščine v pouku je 1:1. Ta tip se uveljavi v občinah, ki jim Nemci sami priznavajo čisto slovenski značaj. Za to vrsto utrakvistične šole je bilo predvidenih vsega 10 šol. Najvažnejši je tip II., po katerem bi se poučevalo v 70 šolan. Razmerje slovenščine do nemščine v pouku bi bilo po tem vzorcu 1 : 2 v prid nemščine, to pa tako, da bi v prvem šolskem letu % pouka bilo v slovenščini, tudi v 2. in 3. šolskem letu bi bila še nad polovica ur v slovenščini, šele s 4. šolskim letom bi se stopnjevalo število ur z nemškim učnim jezikom. Tip lil. velja za šole s pretežno ponemčenim prebivalstvom. Po tem vzorcu bi bil pouk izključno nemški, vendar bi bila slovenščina obvezen predmet skozi vseh 8 šolskih let. Te vrste bi bilo 19 šol. Po tem načrtu bi bilo torej 99 utrakvističnih šol na Koroškem. Med temi bi bilo 80 takih, v katerih bi bila dana možnost, da se slovenski otroci nauče toliko slovenščine, kolikor je ne-obhodno potrebno za nadaljnjo izobrazbo. S tem bi bil omogočen slovenskemu ljudstvu na Koroškem dostop do slovenskega kulturnega bogastva, kar je gotovo prvi pogoj, da se vzgoji narodna zavednost in samozavest. Sporazum je bil dosežen, (samo uvrstitev štirih šol je bila sporna) — da, celo to se je zgodilo, da je gornjo rešitev končno predlagal sam »Heimatbund«. Ko pa so Slovenci pozno v jeseni 1. 1935. pristali na to in zahtevali uzakonitev tega sporazuma, se je začel »Heimatbund« izmikati z zavlačevanjem, dokler se ni nudila ugou na prilika, da se je mogel sporazum odložiti sploh ad acta. To se je zgodilo lansko poletje, k čemur sta pripomogla v glavnem dva razloga. Posledice kancelarjevega obiska Koroški in politični sporazum med Avstrijo in Nemčijo od 11. julija 1936. Kljub vsem pogaženim nadam in obljubam pa so še mnoge življenjske sile nakopičene v tej peščici slovenskega naroda, ki kljub vsemu pritisku vedno znova bruhnejo na dan, se manifestirajo v slovenski pesmi in v žilavem podrobnem delu, ki je končno vedno skoro odločilnega pomena. Tako se je v splošnem društveno življenje močno poživilo in tudi delovno območje društev se je razširilo. Poleg rednih društvenih nastopov je bilo v preteklem letu več lepo uspelih prireditev večjega obsega. Tako izredno dobro uspela uprizoritev »Miklove Zale« v Škoci-janu, Zilski dan na Bmci, pevski koncert v Logi vesi, pevski prireditvi v Žitari vesi in Železni Kapli. Kdor pozna koroške razmere, bo te uspešne prireditve visoko cenil. Ker nikakor ni mogoče doseči zboljšanja v šolstvu, so se koroški Slovenci zatekli k samopomoči. V okvirju izobraževalnih društev so začeli ustanavljati privatne slovenske jezikovne tečaje, ki so po zakonu dovoljeni. Pri tem je zanimivo tole: Dokler so Slovenci upali na pravičnejšo ureditev koroškega šolstva in niso še posegli po samopomoči, so padali od strani Nemcev stalno očitki, češ, saj si lahko pomagate sami, zakaj pa ne začnete s privatnim poukom, ki je dovoljen; v tem da je znamenje, da potreba slovenskega pouka sploh ne obstoja. Čim pa so se pojavili prvi privatni slovenski tečaji, je koroška deželna vlada izdala poseben odlok, ki daje šolskim vodjem pravico, da po svojem osebnem preudarku dovoljujejo, če se otroci njihovih šol smejo udeleževati teh slovenskih jezikovnih tečajev ali ne. Na ta način se je na Koroškem uveljavila naravnost paradoksna praksa, da podeželski učitelji, ki so slovenskemu živliu brez izjeme sovražni, odločajo po svojem osebnem preudarku, če je izvajanje državnih zakonov v danem primeru umestno ali ne, če se naj slovenskim otrokom dovoli postavno dovoljen pouk materine besede ali ne. Kljub vsem težkočam pa obstoja danes že 14 slovenskih jezikovnih tečajev, ki jih poseča povprečno po 40 do 50 otrok. V dveh slučajih so učitelji uporabili prej citirani odlok in prepovedali otrokom pohajati v slovenski tečaj. Pri tem pa se ima koroška »Slovenska prosvetna zveza« boriti tudi z drugimi, včasih že kar nepremagljivimi ovirami pri otvoritvi privatnih tečajev. K vsemu temu pa se pridružujejo materialne težave, pomanjkanje primernih knjig za pouk, pomanjkanje učil sploh. To je zopet žalosten primer, kako malo razumevanja je v splošnem med Slovenci za potrebe lastnih narodnih manjšin. Človeku se zdi, kot da cesto sploh ne čutimo, da smo z brati onstran meje kulturna enota, živ organizem, ki mora skrbeti za življenjske sile vseh organov, ne samo za srce in glavo. Nemci žrtvujejo ogromne vsote za svoje manjšine, čeprav so nemške manjšine skoro brez izjeme gospodarsko močne; Čehi vzdržujejo na Dunaju celo kopico svojih privatnih šol, mi pa smo kakor posušeno drevo: še knjig in zvezkov nimajo naši koroški rojaki za slovenske otroke, ki si želijo priučiti se materine besede s svojo pridnostjo, ker jim tuja šola tega ne nudi. Ali se bomo kedaj prebudili in se zavedli svojih dolžnosti, ali pa se hočemo še naprej izživljati samo v ozkosrčnosti, ki zamra-čuje vsak pogled kvišku in naprej? Predvsem ni mogoče prezreti v zadnjem času podvojene aktivnosti narodnega socializma na Koroškem, ki je ravno v tej deželi najživahnejši in najbolj agresiven. Koroški narodni socializem ima namreč posebno misijo, pripraviti vse potrebno za uspešno ekspanzijo nemštva proti jugu in Jadranu. Nemška želja po zvezi s Sredozemljem — »Drang zur Adria« — danes še ravno tako živi, mogoče celo bolj živo kot kedaj prej. Za uresničenje tega cilja se nudita samo dve možnosti: Zveza Tirolske z morjem, ali pa, kar je veliko bliže in priročneje: zveza Koroške preko slovenskega ozemlja z Jadranom. In koroški narodni socializem z vso gotovostjo računa na to zadnjo alternativo. Delo koroškega hit-lerjanstva je usmerjeno v pravcu: likvidirati za vsako ceno in čimprej slovenski živelj na Koroškem in na ta način pripraviti ugodna tla za nadaljnjo podjetnost nemštva. NEMŠKA PROPAGANDA. Da to ni le osamela težnja, nam priča poleg raznih drugih tudi še naslednja značilnost, ki kaže, kako si nemški narodni socializem že skuša lastiti celo običaje, ki niso bili nikdar nemški. V Monakovem je bila namreč letos pomladi otvorjena velika kmetijska razstava, ki jo je organiziralo nemško državno ministrstvo za kmetijstvo in prehrano in ki je prikazovala, kako si voditelji rajha zamišljajo kmetsko delo in življenje v bodoči tako zvani štiriletni načrtni proizvajalni bitki. V najbolj reprezentativni zgradbi te razstave je visela glavnemu vhodu nasproti ogromna slika našega knežjega kamna in gosposvetskega stola ter je predstavljala ustoličenje na Gosposvetskem polju. Pod sliko je bil napis: »Tako je naš koroški kmet pred tisoč leti izročal oblast in vlado svojim knezom«. Drugi napis pa: »To je bil simbol kmetske demokracije pred tisoč leti. Takrat so deželni knezi sprejemali iz rok preprostega kmeta svojo vladarsko moč in čast.« Ogromni sliki slovenskega knežjega kamna in gosposvetskega stola sta tvorili uvod v zgodovinski razvoj kmetstva v smislu nemške narodno-socialistične ideologije. Prilastili so si tedaj kot svojega in ga postavili kot svoj temelj naš slovenski običaj in obred, pri katerem so na Gosposvetskem polju morali pred dobrimi štirimi stoletji celo Habsburžani odgovarjati slovenski na slovenska vprašanja slovenskega kmeta. Dasi se je ponemčevanje na Koroškem že dolga desetletja izvajalo sistematično, je vendar v zadnjem času opaziti neko nervozno stopnjevanje raznarodovanja. Očitna je izrazita težnja po čimprejšnji in temeljiti likvidaciji slovenstva na Koroškem in to z dvojnim namenom. Kadar bi prišlo do resnih sprememb, kot je n. pr. Anschluss, da bodo ostrmelemu svetu lahko predstavili »čisto nemško Koroško«, do katere potem Jugoslavija kot slovanska država ne more in ne sme imeti nobenih aspiracij. Veliko drznejši pa je drug namen, ki ga skuša oživotvoriti koroški narodni socializem: Da ustvari iz Koroške kar najboljše izhodišče za vse imperialistične težnje hitlerjevstva proti jugu in morju. Ne bo odveč, če se pri tej priliki spomnimo obsežnega poročila o kočevskih Nemcih v listu »Volkischer Beobachter«, glavnem in službenem glasilu narodno-socialistične stranke v Nemčiji, ki označuje kočevski jezikovni otok kot »Eckpfeiler der deutschen Brucke zur Adria«, tedaj kot steber nemškega mostu do Jadrana. Na čigav račun? Na to vprašanje bi ne smelo biti v bodoče nikakih dvoumnih odgovorov! Našim rojakom onstran meja pa veljaj pri sleherni priliki naša misel: na nas samih je, da se ne bodo čutili povsem osamljene. (Burno odobravanje). POZDRAVNI NAGOVORI RAZNIH ZASTOPNIKOV. Gimnazijski direktor Burgar iz Kočevja je pozdravil skupščinarje v imenu prosvetnega oddelka kr. banske uprave in je želel skupščini mnogo uspeha. V imenu Saveza SKJ in ljubljanske sokolske župe je spregovoril g. Kajzel: Vsem nam je znano, da je naloga CMD vzgajati duševno krepko mladino, Vaša in naša pota niso bila rožna in so še posejana s trnjem, to nas pa ne spravi iz ravnotežja. Naša pota so jasno začrtana in ne bomo krenili v stran. Čestitam k tako uspeli skupščini in želim mnogo uspeha. Dr. Vašič je kot član glavnega odbora CMD poudaril načelno stališče Družbe do kočevskega vprašanja. (Glej spis CMD in kočevsko vprašanje). Učitelj Zupanc Lojze je izjavil v imenu učiteljstva, da bo stremljenja Cirilmetodove družbe učiteljstvo vedno podpiralo. Peterlin Petruška je pozdravil skupščino z naslednjimi besedami: Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana pozdravlja od dna srca današnjo skupščino Družbe svetega Cirila in Metoda, Družbe, ki je že pod tujim jarmom in v najtežjih okoliščinah na naj-zapadnejših mejah slovanstva na tisoče in tisoče šoli obveznih otrok ohranila njihovi rodni materi Slaviji. Človek bi mislil, da Družba v osvobojeni in združeni domovini lahko na zasluženih lavorikah mirno počiva. Čeprav so vsled mednarodnih dogovorov postavljene meje njenemu delovanju, pa ji je ravno zdaj treba napenjati vse sile, da ohrani narodu to, kar mu je v letih tuje nadvlade pridobila. Družba sv. Cirila in Metoda nam je potrebna bolj, ko kdajkoli prej. Zato naj se strne okrog nje vse, kar v našem narodu še trezno in pošteno misli ter naj jo podpira v njenih težnjah. Zato le vkup, le vkup uboga gmajna pod prapor skupni naš Cirila in Metoda, saj zapečatena še naša ni usoda, a tudi prosta ni še vsa slovanska Krajina, še narod naš pod tujcem zlim robuje, še krik njegov obupni sem se čuje. Zaključil je: Pozdravljamo jo posebno tukaj, v tem predelu naše Jugoslavije, kjer so se pred stoletji naselili iz tujine došli Nemci, od katerih ne zahtevamo drugega, kakor mirno prisrčno sožitje z našimi krvnimi brati brez vsakega nasilja, preziranja in zapostavljanja. Prof. Jeran je izvajal: Slavna skupščina! Kot predsedniku ZKD mi je prijetna dolžnost, da najlepše pozdravim ugledni zbor narodno obrambne organizacije CMD, ki že preko polstoletja budno stoji na straži v naših obmejnih in narodnostno ogroženih krajih in s tem uspešno kljubuje navalom tujčeve pohlepnosti. Delovanje CMD in delovanje ZKD podpirata drug drugega in se dopolnjujeta. Kakor podpira CMD z vso moralno in zlasti z materialno pomočjo naše narodno-obrambno in s tem tudi narodno-kuUurno delo, tako naj delujejo z njo vzporedno roko v roki vsa nacional-no-kulturna društva s podrobnim prosvetnim delom. Pri tem imejmo pred seboj vzvišen cilj, da samo prosvetljen in nacionalno zaveden ter gospodarsko neodvisen narod se more uspešno braniti pred potujčevanjem in si tako ohraniti svojo težko priborjeno svobodo. Le ono prosvetno delo, ki je prežeto z nacionalno idejo, nam jamči, da ostane naš narod duhovno svoboden in narodno zaveden ter tako ne more postati plen potujčevalcev. Iskreno želim današnji skupščini pri njenem bodočem delu obilo uspehov, želim pa tudi, da bi vse nacionalne organizacije s složnim, požrtvovalnim, navdušenim in borbenim delom postavile neporušljiv jez vsem onim, ki bi nam hoteli ugrabiti naš mili jezik. V tem smislu Vam vsem kličem naš bratski »Zdravo«. Bordon Rade je pozdravil skupščino v imenu Narodne Odbrane v Ljubljani in središnjega odbora v Beogradu. Posnema iz poročila prvomest-nika, da nam tujci kradejo našo zemljo. Poziva navzoče, da ne postane kočevsko vprašanje, vprašanje dnevne politike in zato je treba izločiti vse one, kateri se samo ob volitvah zanimajo za to ozemlje. Treba nam je svežih moči, da bomo kos germanskim in romanskim aspiracijam po našem ozemlju. Za predsedništvo Jadrana je govoril Zun Anton: Spoštovane dame in gospodje! Predvsem mi je dolžnost, da današnjo veliko manifestacijo naše nacionalne zavesti prisrčno pozdravim in naši najstarejši in najuglednejši narodno obrambni organizaciji CMD v imenu JNAD Jadrana ob tej priliki najiskrenejše čestitam. Nacionalna akademska mladina bo vedno znala ceniti ogromno delo, ki ga je CMD v teku svojega obstoja izvršila na narodno-obrambnem polju, torišču nacionalnega udejstvovanja, ki zahteva največjih žrtev. Tudi mi mladi se zavedamo, kolik pomen ima ravno v današnjih časih narodno obrambno delo. Posrečena poteza CMD. da izvede svojo glavno skupščino v Kočevju, tem v narodnostnem oziru najbolj ogroženem kraju, le podkrepljuje to našo zavest. Nujno je potrebno, da se tudi mladina zainteresira za naše narodno-obrambne probleme, JNAD. Jadran deluje že delj časa v tej smeri. Zavedamo se, da je potreben močan in vzgojen kader mladih na-rodno-obrambnih delavcev, ki bodo enkrat zamenjali naše starejše tovariše in nadaljevali njihovo delo, za našega mladega kralja, v dobrobit celega jugoslovenskega naroda in naše ljubljene države. Učitelj Golež je izrekel pozdrav v imenu ZKD Maribor in poudaril, da brez pomoči CMD ne bi bilo uspehov tudi na severni meji, kjer deluje večje število CM podružnic, katere so včlanjene v zvezi. Šolski nadzornik Velnar Joško je prinesel pozdrave z najsevernejše točke naše domovine Murske Sobote, kjer delujejo za povzdigo nacionalne zavesti. Želel je, da bi bili Slovenci samostojni gospodarji na svoji zemlji in da bi nam bilo vrnjeno, kar nam je bilo odvzeto. V imenu mariborske Sokolske župe je želel mnogo uspehov skupščini ter prosil, da bi še v bodoče CMD podpirala severno mejo. Prvomestnik se je vsem delegatom za pozdrave najlepše zahvalil. TAJNIŠKO POROČILO. Družbin tajnik direktor Mirko Gruden je podal svoje poročilo: Spoštovana gospoda, dragi skupščinarji! Prvič, odkar obstaja naša Družba, zborujemo v Kočevju. S tem ni rečeno, da nas in naše pred-namce niso zanimale kočevske prilike, da nas ni bodel trn, da smo zavestno prezrli prilike, ki so bile in so pri vas večkrat neznosne. To ne. V razmerah, v katerih smo živeli pod Avstrijo, se tu pri vas ni dalo mnogo narediti. Vsak poskus udejstvovanja bi oblasti in obstoječe prilike kar v kali zatrle. Po osvobojenju so se razmere temeljito spremenile in »kočevsko vprašanje«, bi lahko za vedno izginilo iz seznama naših perečih narodno obrambnih zadev. Da se to ni zgodilo, dokazuje današnje zborovanje, kajti prišli smo k vam, da vam pomagamo v vaši borbi za obstanek in da posvedočimo svojo resno voljo: ne odnehati, dokler ne bo naš človek na svoji zemlji svoj gospodar. Pri tem delu nas ne bodo ovirali nobeni oziri, nobeni lažni dokazi, da je — tako, kakor je — prav, nobeni gospodarski in drugi preudarki, ki v svojih konsekvencah zaključujejo, da je duša slovenskega človeka tudi kupčij-ski predmet. Odklanjamo vsako sožitje z zajedavci, ki nam spodjedajo korenine. Kdor hoče živeti na naši zemlji, mora računati z našimi zakoni — državnimi in nacionalnimi. Če se bomo držali teh načel in tega programa, potem bo »kočevsko vprašanje« kmalu rešeno in s tem vprašanjem tudi absurdnost, da manjšina vlada večini. Vam dragi družbeniki, ki delate, vsak v svojem okolišu, bi hotel danes s kratkimi potezami načrtati, kako so se nam, v preteklem letu, pred-očevali narodnoobrambni problemi in kako smo jih skušali rešiti po svojih močeh s svojimi skromnimi sredstvi. Naj začnem, ker smo danes tu pri Vas, kar s prilikami na Kočevskem: Naši narodni nasprotniki delajo po starem receptu, t. j. gospodarsko šibkega človeka zaposlijo, ga naredijo odvisnega in posredno, pa tudi neposredno vplivajo na njegove odločitve, n. pr. radi všolanja otrok, radi udejstvovanja v naših društvih itd. Naš človek, rojen Slovenec, je prisiljen, da podpira nemške težnje po konceptu činiteljev tostran in preko meje. Saj ni dolgo tega, ko so štrajkali slovenski otroci radi prerazredenja v slovenske razrede. Pa se je tudi dogodilo nekje pri vas, da so nahujskani učenci, po odhodu šolskega upravitelja Nemca, raztrgali slike z državno trobojnico in domoljubnimi napisi. Na drugi strani pa je videti celo po cestnih kamnih tuje embleme; viden dokaz uspešnega taborenja nemških skavtov, ki so po teh krajih delovali. Značilno je, da ponekod slovenski otroci pozdravljajo tujca najprej nemško, ker domnevajo, da mora biti boljše oblečen človek Nemec. Dokaz, da naša inteligenca posveča vse premalo pozornosti tem krajem. — Za vse Slovence pa velja psovka »Kroiner«. Po nekaterih vaseh ne trpijo slovenskega petja. Kdor poje, je tepen. Smelo pa je v Nemški Loki poleti 1936 13 nemških dijakov kar 25 dni letovati s svojim profesorjem. Pa se je govorilo, hajlalo in pelo, da je bilo kaj. — Delo teh »izletnikov in letoviščarjev« pa je toliko bolj opasno, ker razumejo ljudstvu ustrezati, saj jim celo delajo turistična pota. V oddihu pa prirejajo tečaje, razne zabave — vse strogo v nemškem duhu in pojejo skupaj z domačini: »Wir sind Sklaven im fremden Land«. Pridno jim v propagandi pomagajo nekateri abiturijenti nemškega učiteljišča v Novem Vrba-su, ki se potegujejo za službe pri nas, da bodo event. enkrat nadomestili bivše šulferajnske učitelje, ki jih še najdemo pri nas. Zato pa se tudi dogaja, da se priseljenci — čisti Slovenci, ali Hrvati — že v prvem kolenu ponemčijo v naših šolah. Učitelj Slovenec, ki ga premestijo k vam, naleti mnogokrat na velike težkoče radi stanovanja in hrane. Večkrat jih mora iskati pri naših narodnih nasprotnikih. Gmotne skrbi ga ovirajo, da se ne more nemoteno posvetiti poklicnemu in narodnemu delu. Resno besedo moramo spregovoriti tudi glede odnošajev duhovnikov Nemcev do našega slovenskega človeka na Kočevskem. Slovenski človek mora slovensko moliti in slovensko peti. Slovenski otroci, tudi oni iz mešanih zakonov, ne smejo, ker jih učijo nemško moliti, pozabiti svojega materinega jezika. Ne sme se dogajati, da v narodnem oziru sfanatizirani verniki — Slovenci pri slovenskih litanijah ne odgovarjajo — v znak protesta. Pravim Nemcem ne odrekamo pravice, da mislijo, govorijo in molijo v svojem jeziku. Isto pravico pa reklamiramo za sebe in moramo s poudarkom zahtevati, da naš otrok, ki ga je učila mati govoriti slovensko, tudi moli, v cerkvi, šoli in doma, slovensko. Kako odpomoči neprilikam na Kočevskem? Na Kočevskem bi morali imeti: Zavedno, neodvisno, elitno učiteljstvo v lepih zdravih šolah. Učitelj, ki živi in je premeščen na Kočevsko, ne sme imeti občutka, da je prišel na slabše, ker samo zadovoljen človek dela zadovoljivo. Slovensko ljudstvo na Kočevskem naj ima slovenskega dušnega pastirja. Če pa je duhovnik Nemec, mora slovenski živelj upoštevati, ker to ne sme biti drugače po načelih pravične države in cerkve. Našega gospodarsko šibkega človeka je treba gmotno podpreti. V Kočevje moramo dobiti dober, močan denarni zavod, ki bo pomagal poštenim, zanesljivim ljudem, če so vredni kreditov. Naši ljudje letoviščarji in turisti morajo na Kočevsko. Naši dijaki naj taborijo na Kočevskem in se naj uče od inozemcev, kako je treba delati za ljudstvo in narod. Majhna skupina sloven. visokošolk, ki je lani in letos živela in delala na Kočevskem, je prišla domov z najlepšimi vtisi in samo vprašajte ljudi iz teh krajev, kako so jih bili veseli in kako se jih hvaležno spominjajo. Pomagale so jim pri delu, učile so jih, pele so z njimi in so jim dokazale, da Slovenci izven Kočevske niso povsem pozabili nanje. Se nekaj! Državna jezika pri nas sta slovenski in srbo-hrvatski. Tega se morajo zavedati Nemci in naši ljudje. Kočevsko v preteklosti in sedanjosti smo hoteli jasno, pravično in nikakor ne v hujskajoči obliki pokazati našim ljudem, ki se zanimajo za narodno obrambna vprašanja, na narodno obrambni razstavi kočevskega ozemlja po sledečih vidikih: I. Politično geografski pregled. II. Zgodovinski pregled. III. Narodnostni pregled. IV. Nemška propaganda. V. Gospodarski pregled. VI. Narodno obrambna akcija. Z veliko ljubeznijo, s sodelovanjem naših prijateljev na terenu, smo se lotili tega dela, ki je bilo zvezano z nemalimi stroški. Imeli smo zagotovljen razstavni prostor in vse pripravljeno. Vsled povsem nepričakovanih okoliščin, ki jih mi nismo zakrivili, pa žal razstave otvoriti nismo mogli. To, kar velja kot odpomoč za neprilike na Kočevskem, velja deloma tudi za našo severno mejo in Prekmurje, s katerima se hočem v naslednjem pečati. Severna meja. Potovanje po krajih vzdolž severne meje nam ne vzbuja mirnih, sigurnih občutkov. Vidimo slo- venskega človeka — viničarja, uslužbenega pri nemškem gospodu grofu, baronu, veleindustri-jalcu, rentniku onstran meje, ki imajo svoje vinograde in posestva pri nas. Slišimo mnogo, četudi pogrešne, nemške govorice. Čudimo se, ko nas slovenski gostilničar nemško pozdravi in da njegova rodbina že tudi med seboj nemško govori — da ne bo zamere. Slovenski deček nam potoži, da ga nekateri sošolci zmerjajo z »win-discher Hund«. Pokažejo nam zaupnike, ki vzdržujejo stike s centralami onkraj meje. Slovenske prireditve Nemci dosledno bojkotirajo. Lastniki inozemci kolebajo med svojim domom v Avstriji in svojim posestvom pri nas in prinašajo mnogo slabega, odnašajo pa gotovo veliko dobrega. Predno se naš človek zave, postane »deutschfreundlich«, saj se mu oskrbnik nemškega gospoda grofa, če gre za Slovenca, ki ima kaj vpliva in ugleda, laska m ga tudi povabi k sebi v goste. Na našega malega človeka pa se malo ozirajo, deloma ker je od njih odvisen, deloma ker je nezaveden in nepoučen, saj je celo med gospodarji precej analfabetov. Tudi na severni meji ni dovolj skrbljeno za šole. Manjka novih šolskih poslopij, ker ponekod so stare Sole v zelo slabem stanu. To posebno kvarno vpliva na naše ljudi, ko vidijo ponekod preko meje lepa, moderna šolska poslopja in sodijo, da je tam preko vse lepo in prav. Tudi na severno mejo spada najboljše kvalificirano urad-mstvo m učiteljstvo, kateremu pa se morajo ustvariti vsi predpogoji za neovirano delo v državnem in narodnem smislu. Ne smemo slišati iz ust našega učiteljstva — radi lokalnih neprilik — opravičenih pritožb, da so tu v pregnanstvu in da nimajo primernih stanovanj in ne primerne hrane. — Prekmurje. Tu imamo dvojno fronto: nemško in madžarsko. Vpnv nemštva se nam zdi bolj nevaren. Prepričali smo se v nekem kraju ob avstrijski meji, da hodijo nezavedni slovenski ljudje k maši v Avstrijo, prejemajo pošto v Avstriji, so naročeni na dunajske in graške dnevnike in širijo med našimi mlačneži nemški vpliv, kljub temu, da v tem okolišu ni pravih Nemcev. Naša mladina pa se tudi na ta način raznaroduje, da hodi sluzit v Avstrijo, obiskuje tamkajšnje nacionalne prireditve in postane mlačna, če ne sovražna. Ponekod so šole tako daleč, da je obisk otež-kočen. Nemci se tu propagandno močno udejstvujejo. Zlasti se opaža stalne posete iz Ptuja. Obmejni promet pospešuje nemško propagando. S Slovenci je ponekod zelo malo stikov in se, razen naše Družbe, nihče od naših zanje ne briga. Propagando bi bilo treba od naše strani bolje organizirati. Ljudi je treba navdušiti, saj so navajeni bučnih proslav še iz dobe Ogrov. Tudi ob madžarski meji vidimo mnogo slabega. Madžarska propaganda je močna, žal ji služijo tudi nekatei-i duhovniki evangeljske veroizpovedi. V Kobilju — slovenski vasi med madžarskimi naselji — je bilo do lani v cerkvi vse madžarsko, dasi v vasi ni nobenega Madžara. V novejšem času se je obrnilo na bolje, kajti sedaj že tudi pojejo slovensko. V Pincah in Benici pa imajo taka šolska poslopja, da se mora človek zgražati. Upravitelj na prvi šcli stanuje v leseni z blatom ometani bajti, v njej raste ob dežju slak in teče skozi streho voda. Osem let že služi ta kulturni delavec na tej postojanki in so zboleli on in njegova družina. Onstran meje v St. Miklošu je prav lepa šola, tu pa najslabša koliba služi kot hram kulture. V Benici je šola zgrajena iz vojaške barake, ki je nekdaj stala v Strnišču pri Ptuju. Ob madžarski meji se tudi pri nas mnogo govori o reviziji mej. Ljudje hodijo s propustnica-mi preko meje in imajo stike z madžarskimi agitatorji. Naša Dmžba podpira slovenski živelj v Prekmurju kolikor le zmore. Spominjamo se jih o božiču, zalagamo in pomagamo ustanavljati knjižnice, pošiljamo šolam šolske knjige in zvezke za siromašne otroke in skušamo vzdrževati preko svojih podružnic stike z ljudstvom. Glavni faktor za utrjevanje naše meje pa so šole. Šolske stavbe naj bodo take, da bodo državi in kraju v ponos. Onim kulturnim delavcem pa. ki kljub težkim prilikam vršijo svojo dolžnost, bodi izrečena naša iskrena zahvala iz hvaležnih slovenskih src. Oni bodo pripomogli, da nas bo prekmursko ljudstvo imelo za brate, ne pa za prišleke ali Slave. To bi bilo torej kratko situacijsko poročilo in sedaj mi dovolite, da dodam še poslovno poročilo. Kako smo podprli naše šole in pomagali naši slovenski deci na meji? Tudi preteklo leto smo priredili širom domovine božičnice. Obdarovanih je bilo 93 šol v blagu, denarju, obutvi in z zvezki, in sicer: 41 šol na severni meji 10 šol v Prekmurju in 40 šol na Kočevskem. Članice ženske sekcije akad. društva »Jadran« so nam iz volne, ki smo jo preskrbeli, spletle lepo število jopic, ki smo jih poslali za božič na mejo. Hvala jim za to in drugo dobro opravljeno delo. Učiteljska tiskarna v Ljubljani pa nam je podarila 108.000 zvezkov za obmejne šole, ki smo jih deloma že poslali lanski božič na mejo, deloma pa jih še bomo. Dobri naši prijateljici srčna hvala. Šolska deca se nam je z lepimi pismi zahvalila za obdarovanje. Po naših informacijah nemška podjetja in trgovine bogato obdarujejo vsako leto za božič nemške otroke. Apeliramo pri tej priliki na naše tovarnarje in trgovce, da podprejo našo vsakoletno božično akcijo s primernimi darili v blagu. Za ca 700 šolskih knjig, ki smo jih darovali obmejnim šolam, smo izdali: Din 14.828.35. Za leposlovne knjige in mladinske časopise za šolske in ljudske knjižnice Din 12.444.25. Za molitvenike za slovenske otroke v Prekmurju in na Kočevskem: Din 505.50. Za učila obmejnim šolam: Din 2.083.—. Krajevnim šolskim odborom in drugim prosvetnim institucijam smo darovali Din 1.000.— za šolske odre Din 2.000.— Različne druge podpore ... Din 6.000.— V svoji poslednji volji so se nas spomnili sledeči naši dobrotniki: Sodni nadsvetnik Tomaž Einspieler Din 1.500.— senator dr. Val. Rožič..................Din 500.— ter gospa Olga dr. Tajnškova, Št. Pavel pri Preboldu po podruž. istotam Din 500.— (lani smo dobili od zapuščine tudi Din 500.—) Banska uprava nam je v letu 1936 naklonila Din 13.000.—. Ko se ji, v imenu dobre stvari, zahvaljujemo, jo prosimo za nadaljnje podpore, saj sami ne moremo ustreči niti najnujnejšim potrebam na naši meji, ki so od leta do leta večje. Kot vsako leto smo naslovili tudi v tekočem letu na vse občine prošnje za podpore. Odzvalo se jih je 12 s skupnim zneskom: Din 1.409.50. Narodni davek ima svoj izvor v čutu samoobrambe in v ljubezni do brata, ki trpi moralno in gmotno. Ne pozabimo tega! Imena podružnic, ki so letos slavile svoje jubileje, navajamo posebej. Tudi s tega mesta nam bodi dovoljeno, da se jim iz vsega srca zahvaljujemo za njihovo požrtvovalno delo v preteklosti. Jubileji naših podružnic pa ne smejo biti starostni jubileji. Oni naj bodo samo važni mejniki, drugače pa bodrilo za nadaljnje še uspešnejše delo. Delovnih podružnic imamo 118, od teh na novo oživljenih 2. (Murska Sobota, Loški potok). Novo osnovanih podružnic je 7 in sicer: Stara cerkev, Kočevska Reka, Mozelj, Koprivnik, Beltinci, Gor. Lendava. .Na novo se snuje 8 podružnic in sicer: Sevnica (ki že pošilja prispevke), Trava, Libeliče, Črna, Dravograd, Križevci v Prekmurju, Prosenjakov-ci-Fokovci, Bogojina. Prav posebno se veselimo novih podružnic, ko vidimo, da se krog naših sodelavcev širi. Članov, čijih števila točno ne moremo povsem ugotoviti, ker nam nekatere naše podružnice ne pošiljajo vedno točnih seznamkov, bo nekaj nad 10.000. Z razprodajo razglednic se moramo tudi letos pohvaliti. Podpirajte nas tudi v bodoče! Propagandnih predavanj je bilo opravljenih v tekočem poslovnem letu 6: Sevnica, Brežice, Novo mesto, Trbovlje (dvakrat), Ptuj. Zahvaliti se moramo Sokolski župi v Kranju, ki je določila za sokolske edinice svoje župe obvezna propagandna predavanja za našo Družbo. Akcija »Kočevski dinar« je imela od septembra 1936 do danes: Din 6.762.25 efekta. Intervenirali smo v več slučajih z drugimi bratskimi društvi, na pristojnih mestih, če smo videli, da so naši bitni narodni interesi ogroženi. Brošura »Naši obmejni problemi« je vzbudila zanimanje tudi v inozemstvu. Preko nemških knjigarn pri nas smo dobili naročilnice, pa tudi iz inozemstva samega. Tako je želela »Ausland-deutsche Volksforschung« v Stuttgartu našo brošuro zamenjati z neko svojo publikacijo, pa tudi drugače bi rada imela od nas podatkov. Samo s sistematičnim delom in resnim proučevanjem prilik na licu mesta bomo doznali, kje in kako je treba delati. Zato so brošure, kot je omenjena, potrebne in koristne. Letos nameravamo izdati brošuro o kočevskem ozemlju in upamo, da vam bo dober kažipot za delo, ki ga je treba opraviti. Našemu časopisju, zlasti dnevnikom: »Jutru«, Slovenskem Narodu« in »Mariborskemu Večer-niku« se moramo tudi letos zahvaliti za njihovo pravilno razumevanje in ocenjevanje našega dela. Prav tako gre priznanje in zahvala »Narodni jednoty severočeski« v Pragi, ki nam pošilja redno svoje publikacije, iz katerih črpamo mnogo dragocenih spodbud. Narodno obrambnih nalog, kočevskih in drugih, je torej bilo tudi letos dovolj in jih bo v bodoče morda še več. Ko se pojavljajo vsi mogoči slovenski problemi, vidimo mi samo enega in ta je: krepiti narodno zavest v korist našo in naše ljube države Jugoslavije in očuvati ono, kar je bilo naše in mora ostati naše v sedanjosti in bodočnosti. To je naše delo in naj bo delo onih, ki nam bodo sledili kot zavedni Cirilmetodarji. Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. BLAGAJNIKOVO POROČILO. G. Ludvik Avgust, višji svetnik drž. žel. v p. je podal nastopno poročilo: Slavna skupščina! Družbena bilanca za leto 1936 izkazuje, da se je imovina malenkostno zmanjšala, izkazuje pa tudi — primerjaje z bilanco iz leta 1935 — v preteklem letu večje dohodke in tudi večje stroške. Dohodkov je bilo leta 1936 . . Din 681.703.14 proti prejšnjemu letu.............................. 627.130.03 napredovali smo za . . . . " Din 54.573.11 poleg tega pa smo prejeli iz v letu 1935 prodanega posestva še . . Din 25.000.— Ako od dohodkov ................................Din 681.703.14 odštejemo izredne dohodke: za obrambni sklad . Din 1.640.— za I. Vrhovnika skl. „ 100.— za T. Zupana sklad . „ 675.— Kočevski dinar . . „ 5.924.25 Jubilejni sklad . ■ „ 1.683.50 skupaj . . „ 10.022.75 dobimo redne dohodke iz 1. 1936 Din 671.680.39 ter te primerjamo z rednimi dohodki iz leta 1935 565.642.53 vidimo, da je bilo rednih dohodkov v________________ preteklem letu več za . . Din 106.037.86 Najvažnejša točka pri dohodkih so vedno prispevki podružnic. V preteklem letu smo prejeli od 106 podružnic: na članarini, pokroviteljninah, darovih, od veselic, itd..............Din 181.530.22 iz nabiralnikov.....................„ 340.25 za obrambni sklad ... „ 1.340.— za Toma Zupana sklad ... „ 675.— za jubilejni sklad .............................„ 1.683.50 Kočevski dinar .................................„ 5.919.25 Skupaj . . Din 191.488.22 v letu 1935 smo dobili le . . . ,, 162.106.85 napredovale so podružnice v preteklem letu za .... r~T Din 29.381.37 Prispevki prvih 10 podružnic so sledeči: 1. Ljubljana-šentpetrska žen. . Din 18.309.25 2. Ljubljana šentjakobsko-trnovska moška......................................„ 15.844.50 3. Maribor, ženska ..... „ 14.965.— 4. Maribor, moška.............................„ 14.243.75 5. Ljubljana, šentpetrska, moš. „ 8.775.75 6. Ljubljana, mestna ženska . „ 8.515.— 7. Celje, ženska..............................„ 7.488.15 8. Ljublj. šentjakob.-trnov. žen. „ 7.057.75 9. Celje, moška ..............................„ 6.913.75 10. Muta .....................................„ 6.581.50 Vsem tem vrlim, kakor tudi ostalim podružnicam iskrena hvala in priznanje! Prispevkov smo prejeli od 106 podružnic ter upamo, da se bo tem prihodnjič pridružilo nekaj novih. Od samoupravnih korporacij in den. zav. je prejela družba . . Din 23.709.50 prejšnje leto . „ 50.733,— nazadovali smo žalibog za . . Din 27.023.50 Res je, da so občine in denarni zavodi še vedno v stiski, menimo pa, da bi vendarle lahko več žrtvovali za narodnoobrambno delo. Razni darovi so znašali v preteklem letu..........................Din 2.470.— leta 1935 ............................ 2.359.75 napredek znaša ................................Din 110.25 Nabiralniki so nam dali . . . Din 599.25 leta 1935 „ 269.75 napredovali smo za . . . . " Din 329.50 Družbeni koledar nam je donesel v letu 1936 Din 30.986.50 v letu 1935 „ 34.941.75 nazadovali smo za..................Din 3.955.25 Družbeni koledar daje jasno sliko o obrambnem delovanju, zato je pač žalostno, da občinstvo tako malo sega po našem koledarju. Za narodni kolek smo prejeli v preteklem letu.......................Din 3.527.95 leta 1935 ...................... . „ 8.029.80 nazadovali smo za..................Din 4.501.85 Zanimanje za narodni kolek je vedno manjše. Za razpečane razglednice smo dobili leta 1936 Din 102.026.— leta 1935 .............................. 120.597.20 nazadovali smo za..................Din 18.571.20 Družbenih razglednic se proda samo za božične in velikonočne praznike, med letom pa je zelo malo povpraševanja po njih. Opozarjamo tudi na tem mestu, da nekateri odlašajo s pla- čili za prejete razglednice ter jih mora Družba terjati. S tem nastanejo nepotrebni stroški in delo. Obresti od naloženega denarja so znašali v letu 1936 .... Din 37.036.97 v letu 1935 33.388.59 napredek znaša........................Din 3.648.38 Radi boljše naložitve našega denarja v preteklem letu se bodo v bodoče obresti izdatno povišale. Zbirka »Kočevski dmar« donesla nam je samo..................Din 5.924.25 kar je zelo malo. Isto moramo trditi tudi o zbirki naše mladine........................Din 844.50 Družba je založila brošuro »Naši obmejni problemi« ter dobila za razpečane izvode samo . . Din 9.122.50 Apeliramo na vse one, ki jim je mar za naš obstoj in našo obrambo, da naroče knjigo pri Družbi. Žalostno je, da še niti stroškov ni mogla kriti Družba s prodanimi brošurami. Razni prispevki so znašali v preteklem letu ............................Din 188.213.— v letu 1935 ............... . „ 129.523.80 dobili več za ...........................Din 58.680.20 Celotni družbeni izdatki so znašali leta 1936 Din 747.395.52 leta 1935 . „ 608.817.94 Družba je izdala v preteklem letu več za .............................Din 138.577.58 kar pa nič ne de, saj mora Družba po svoji možnosti delovati za narodno-obrambno stvar. Izdani denar je za našo obrambo, za naš narod, ni torej izgubljen. Izdali smo med drugim: 1. za slovensko šolstvo, prosveto in razne kulturne namene . . Din 180.679.89 2 šolam za knjige, učila, šolske odre in druge narodno obrambne namene ...................................... 160.706.50 3. za šolstvo v Gradišču, za gradnjo poslopja, učila, šol. opremo „ 166.111.22 (v celoti je izdala Družba za to šolo Din 269.016.85). 4. za brošuro »Naši obmejni proble- mi«....................................................................„ 10.937.50 skupaj . . Din 518.435.11 nasproti leta 1935 „ 365.023.60 torej izdali več za....................Din 153.411.51 Celotna čista imovina znašala je koncem decembra 1936. leta Din 3,049.518.92 koncem decembra 1935 leta . . „ 3,050.484.11 čista imovina se je zmanjšala za Din 965.19 Slavna skupščina! Zahvaljujemo se vsem podružnicam, podpornikom in prijateljem naše Družbe za marljivo delovanje in nakazane podpore. Organizirajmo krepko propagando, iščimo novih denarnih virov, kar bodi poglavitna skrb nas vseh, kajti potreba je velika, če hočemo rešiti naš najdražji zaklad: našo deco. Ostanimo zvesti naši Družbi in vplivajmo na čim širše vrste naroda za »mal dar, domu na oltar«. Delajmo vztrajno še nadalje na narodno obrambnem polju v prid naše drage domovine Jugoslavije! NADZORSTVENO POROČILO. je podal dr. Ravnihar, ki je predlagal absoluto-rij blagajniku. Zahvalil se je tudi družbeni pisarni in predlagal razrešilnico glavnemu odboru. Prvomestnik je dal predlog na glasovanje in je bil soglasno sprejet. SLOVENSKI KMET NA KOČEVSKEM. poročilo, ki ga je sestavil učitelj Zupanc Lojze. (Sestavek glej v almanahskem delu koledarja). Predavatelju se je prvomestnik zahvalil za izčrpno poročilo. RESOLUCIJE je prečital prvomestnik: Na skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je vršila 15. avgusta 1937 v Kočevju, je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: 1. V nacionalnem interesu predlagamo merodajnim činiteljem, da je treba čimpreje vzpostaviti popolno gimnazijo v Kočevju. V zvezi s tem odločno odklanjamo mišljenje, da se naj izselijo iz Kočevja vsi državni uradi, ker bi to pomenilo težak udarec našemu jugo-slovenskemu življu na kočevskem ozemlju. 2. Družba sv. Cirila in Metoda čuti tudi ob tej priliki potrebo poudariti svoje načelno stališče, da se morajo s strani državnih in samoupravnih oblasti uporabljati na nacionalno ogroženem ozemlju pri izvajanju nacionalne, kulturne, gospodarske in socialne politike posebna merila. 3. Kot najmočnejšemu nosilcu nacionalne in državne misli se morajo v narodnostno mešanih in obmejnih predelih naše domovine nuditi držav, uradniku vsaj tiste ugodnosti, ki ga osvobodijo vseh bremenečih vplivov in omogočajo popolnoma svobodno udejstvovanje. Zlasti je treba skrbeti za naše učiteljstvo, ki mu je treba spričo težkih prilik zagotoviti v zakonu predvidena naturalna stanovanja. 4; Družba sv. Cirila in Metoda ponovno zahteva, da se v narodnostno mešanih predelih podredi strankarsko politično življenje nacionalnim interesom. Resolucije so bile soglasno sprejete. VOLITVE. Predsedstvo je prevzel tajnik Gruden in nagovoril skupščinarje: »Prijatelji, mi poznamo našega prvomestnika že dolgo vrsto let. Videli smo ga pri delu in bi ga tudi v bodoče ne mogli pogrešati. Predlagam, da ga danes izvolimo za prvomestnika. Vaše burno odobravanje priča, da je prvomestnik izvoljen.« Nato je prečital imena odbornikov in članov nadzorstva in razsodništva: Gruden Mirko, Ivan Robnik, Viktor Rohrman, Miroslav Senekovič, Ivan Tomažič. V imenu delegacije je predlagal ves dosedanji odbor z g. ravnateljem Štrukljem namesto umrlega g. dr. Kersnika v izvolitev. Kot zastopnika akademske mladine bi kooptira- li za sodelovanje v odboru akademika g. Lea Stareta. Predlog je bil z aklamacijo sprejet. V nadzorstvo je predlagal na predlog delegatov: Evgena Lovšina, dr. Vladimirja Ravniharja, Matijo Rodeta, Alberta Siča in Jakoba Zupančiča. Predlog je bil z aklamacijo sprejet. Za razsodnike je predlagal na predlog delegatov tudi iste zastopnike: Matijo Marinčka, dr. Ferda Lasiča, Frana Pahernika, dr. Mateja Senčarja in dr. Janka Žirovnika. Predlog je bil z aklamacijo sprejet. PRORAČUN ZA LETO 1938. Prvomestnik je prevzel predsedstvo, se zahvalil za izvolitev ter predlagal proračun: 2. Podpore „ 160.000,— 3. Popravila 30.000 — 4. Pokojninski sklad . . . . „ 20.000,— 5. Povračilo posojila . . . . „ 9.000,— 6. Razne podpore, nabave . „ 400.000,— skupaj . . Din 819.000.— Predlog proračuna je bil sprejet soglasno. SLUČAJNOSTI: Prvomestnik je omenil: Naša Družba je bila baš danes deležna časopisnih napadov od slovenske strani, to naj nas ne moti. Mi gremo naprej z našim delom preko tega. Nato je še spregovoril g. Prekoršek: 2e naš prvomestnik je označil, kar nas boli in žali. Jaz pa izrekam zahvalo: prvič za lep pozdrav, petje in cvetje ob sprejemu, druga zahvala pa velja tudi časopisu, ki nas je pozdravil na poseben način. Po 25 letih je to drug napad na CMD. Ta napad nas bo samo podkrepil za naše novo še uspešnejše delo. Ga. Potočnikova je predlagala da bi članstvo CMD poromalo na Oplenac in se tam poklonilo manom Nj. Vel. kralja Aleksandra Zedinitelja. Ga. Prekorškova je poročala, da je o tem tudi razpravljala ženska celjska podružnica, ki želi v lastnem delokrogu pripraviti potovanje na Oplenac. Prvomestnik je še pojasnil, da je bil tozadevni predlog že obravnavan na vodstveni seji, pa ni mogel biti realiizran, ker so se naši člani, kot člani drugih društev že udeležili romanja na Oplenac, zato je bilo premalo odziva. Pač pa je treba na spomlad vodstvu pravočasno poslati prijave. Zahvalil se je nato vsem udeležencem in zaključil skupščino. DAROVI OB PRILIKI VELIKE SKUPŠČINE: 1. Dr. Ferdo Lasič, Maribor . . Din 100.— 2. Dr. Viktor Kac, Maribor ... „ 100.— 3. Fran Majer, Maribor .... „ 100.— 4. Miloš Oset, Maribor..................„ 100.— 5. Helena Bevk, Litija..................„ 100.— 6. Franja dr. Tavčarjeva, Ljubljana „ 100.— 7. Dr. Oton Fettich, Ljubljana . . „ 100.— 8. Ivan Rozman, Ljubljana ... „ 20.— 9. Nilka Potočnik, Ljubljana nabrala po skupščini za podr. Kočevje . „ 500.— 10. Neimenovana dva gospoda . . „ 200.— 11. Neimenovani ........................„ 200.— 12. Jakob Zupančič, gimn. direktor v pokoju..............................„ 500.— 13. Šentjakobska-trnovska moška podružnica, Ljubljana za kočevski dinar ............................................................ 400.— 14. Otmar Krajec, Novo mesto . . „ 50.— ZAHVALA. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob zaključku 48. glavne skupščine, ki se je vršila 15. avgusta v Kočevju, najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da je skupščina tako sijajno in prisrčno uspela. Posebna zahvala vsem, ki so pripravili skup-ščinarjem tako lep sprejem ob prihodu na kolodvoru. Iskrena zahvala CM. podružnici v Kočevju, ki je tako spretno in v vsestransko zadovoljstvo pripravila in uredila za kar najlepši in najdo-stojnejši potek skupščine. V dolžnost si štejemo, da se še prav posebno zahvalimo navzočim zastopnikom javnih oblasti in uradov, narodnim poslancem, predsedniku občine Kočevje, predsednikom javnih korporacij in zastopnikom viteških, kulturnih, prosvetnih in narodnoobrambnih društev. Zahvaljujemo se tudi mnogoštevilnim delegatom podružnic, da so s svojo prisotnostjo dokazali zanimanje za narodnoobrambna vprašanja. Vsem našim podružnicam, prijateljem in podpornikom pa za požrtvovalno delo v minulem letu najiskrenejša zahvala in prošnja, da vztrajajo še nadalje v svojem nesebičnem delu za narodno obrambo. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Kdor prispeva za Družbo sv. Cirila in Metoda deta za našo narodno bodočnost! BILANCA Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1936. PREJEMKI. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1935. 1........ 63.495 Din 04 p Dohodki leta 1936. 1. Podružnice, i.s. članarine, pokroviteljnine, darovi, veselice itd. 181.530 Din 22 p 2. Podpore samoupravnih korporacij, denarnih zavodov in dr. 23.709 „ 50 „ 3. Razni darovi 2.470 „ — „ 4. Družbeni nabiralniki 599 „ 25 „ 5. Družbena kava 500 „ — „ 6. Družbeni koledar 30.986 „ 50 „ 7. Družbene knjige 10 „ — „ 8. Narodni kolek 3.527 „ 95 „ 9. Družbene razglednice 102.026 „ — „ 10. Družbena posestva 18.214 „ — „ 11. Obresti od naloženega denarja 37.036 „ 97 „ 12. Obrambni sklad 1.640 „ — „ 13. Ivana Vrhovnika sklad 100 „ — „ 14. Tomo Zupana sklad 675 „ — „ 15. Jubilejni sklad 1.683 „ 50 „ 16. Kočevski dinar 5.924 25 17. Zbirka mladine 844 „ 50 „ 18. Prodana brošura »Naši obrambni problemi« 9.122 „ 50 ., 19. Povrnjena posojila 2.400 „ — „ 20. Prejeto brezobrestno posojilo 60.000 „ — „ 21. Volila 10.490 „ — tl 22. Razni prejemki 188.213 „ — „ Dohodki znašajo torej leta 1936. skupaj . . 681.703 14 Prodano posestvo „ — Prehodni prejemki „ 57 Dvignjeni zneski, in sicer a) iz družbene glavnice . 185.289 Din 68 p b) iz dr. Josipa Georga sklada 620 „ — „ c) iz Ivana Vrhovnika sklada 6.000 „ — „ č) iz dr. Jakoba Pirnata sklada 3.351 „ — „ Skupaj . . . 195.260 tl 68 Skupaj . . .1,159.976 Din 43 IZDATKI. 1. Za slovensko šolstvo, prosveto in razne kulturne namene ...... . . 180.679 Din 89 2. Podpore šolam za knjige, učila, šolske odre, božičnice in narodno obrambne namene 50 3. Za šolstvo v Gradišču: a) za gradnjo šolskega poslopja . 152.071 Din 47 p b) za šolsko upravo in učila 11.087 „ 50 „ c) za hišno opremo šolskega upravitelja 2.500 „ — fJ č) za davke in zavarovalnino šolskega poslopja 452 „ 25 „ Skupaj . 166.111 „ 22 Odnos . 507.497 Din 61 4. Za brošuro »Naši obrambni problemi« 10.937 „ 50 5. Družbena posestva 23.591 11 50 11 6. Družbeni koledar 23.978 J? 30 11 7. Izplačane pokojnine 16.720 — 1* 8. Vrnjena posojila 2.692 93 9. Obresti od posojil 1.707 51 07 „ 10. Družbene razglednice 52.880 — 11. Razni stroški 34.821 „ 86 12. Družbena pisarna, in sicer a) plače uradnikom 49.200 Din — P b) plača strežnici, najemnina, kurjava, razsvetljava .... 15.300 „ — ,, c) potni stroški razni mfunkcijonarjem 3.949 „ — č) tiskovine, poštnina in razni pisarniški stroški 4.119 „ 75 „ Skupaj . 72.568 75 15 izdatki znašajo torej leta 1936. skupaj 747.395 „ 52 11 Prehodni stroški 194.517 57 Plodonosno naloženi zneski, in sicer a) na družbeno glavnico 160.190 Din 98 P b) na obrambni sklad 1.640 „ — „ c) na Ivana Vrhovnika sklad 6.100 „ — ,, č) na Tomo Zupana sklad 675 „ — ,, d) na jubilejni sklad 1.683 „ — ,, Skupaj . 170.288 98 Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1936. leta 47.774 „ 36 V Skupaj . 1,159.976 Din 43 p Račun družbene glavnice. Stanje dne 31. grudna 1935. leta 943.830 Din 07 p Prirastek leta 1936. 2,264.676 „ 43 11 Skupaj . 3,208.506 Din 50 p Odpadki leta 1936 n 15 11 Stanje dne 31. grudna 1936. leta 731.117 Din 35 p Račun obrambnega sklada. Stanje dne 31. grudna 1935. leta .... 262.388 Din 03 p Prirastek leta 1936 445.908 »J 60 1» Skupaj . 708.296 Din 63 p Odpadki leta 1936. . 437.659 11 60 11 Stanje dne 31. grudna 1936. leta 270.637 Din 03 p Račun zapuščinskega sklada Viljema Polaka. Stanje dne 31. grudna 1935. leta 50.522 Din 85 p Prirastek leta 1936. . . 24.397 18 11 Odpadki leta 1936................. Stanje dne 31. grudna 1936. leta Skupaj 74.920 Din 03 p 23.991 „ 50 „ 50.928 Din 53 p Račun dr. Ivana Tavčarja sklada. Stanje dne 31. grudna 1935. leta .... .... .... 105.465 Din 43 p Prirastek leta 1936 207.236 „ 66 „ Skupaj . . . 312.702 Din 09 „ Odpadki leta 1936 204.099 „ 43 „ Stanje dne 31. grudna 1936. leta 108.602 Din 66 p Račun zapuščinskega sklada dr. Josipa Georga. Stanje dne 31. grudna 1935. leta 170.663 Din 66 p Prirastek leta 1936 115.243 „ 81 „ Skupaj . . . 285.907 Din 47 p Odpadki leta 1936................................................................. ■ 118.968 „ 24 „ Stanje dne 31. grudna 1936. leta...................................................... 166.939 Din 23 p Račun Ivana Vrhovnika sklada. Stanje dne 31. grudna 1935. leta....................................................... 108.284 Din 56 p Prirastek leta 1936. ... 100.874 „ 04 „ Skupaj . . . 209.158 Din 60 p Odpadki leta 1936 97.010 „ 66 „ Stanje dne 31. grudna 1936. leta...............................................................112.147 Din 94 p Račun Andreja Senekoviča sklada. Stanje dne 31. grudna 1935. leta................................................... 17.224 Din 17 p Prirastek leta 1936...................................................................... 32.526 „ 14 „ Skupaj . . . 49.750 Din 31 p Odpadki leta 1936 32.019 „ 17 „ Stanje dne 31. grudna 1936. leta 17.731 Din 14 p Račun Toma Zupana sklada. Stanje dne 31. grudna 1935. leta...................................................43.618 Din 46 p Prirastek leta 1936...................................................................... 85.038 „ 98 „ Skupaj . . . 128.657 Din 44 p Odpadki leta 1936.............................................................................. 83.072 „ 46 „ Stanje dne 31. grudna 1936. leta 45.584 Din 98 p Račun Aleksandra Hudovernika sklada. Stanje dne 31. grudna 1935. leta 10.499 Din 43 p Prirastek leta 1936..................................................................... 20.675 „ 29 „ Skupaj . . . 31.174 Din 72 p Odpadki leta 1936....................................................................... 20.363 „ 43 „ Stanje dne 31. grudna 1936. leta 10.811 Din 29 p Račun zapuščinskega sklada dr. Jakoba Pirnata. Stanje dne 31. grudna 1935. leta..................................................... 630.072 Din 63 p Prirastek leta 1936......................................................................... 348.197 „ 77 „ Skupaj . . . 978.270 Din 40 p Odpadki leta 1936 347.170 „ 40 „ Stanje dne 31. grudna 1936. leta 631.100 Din — p Račun sklada septembrskih žrtev. Prirastek leta 1936. Skupaj . Odpadki leta 1936................................................................. Stanje dne 31. grudna 1936. leta.......................................................... 33.294 Din 02 p Račun jubilejnega sklada. Stanje dne 31. grudna 1935. leta Prirastek leta 1936..................... Odpadki leta 1936................. Stanje dne 31. grudna 1936. leta Skupaj Račun družbenega posestva. Stanje dne 31. grudna 1935. leta . 32.335 Din 68 p , 62.835 »» 02 „ . 95.220 Din 70 p . 61.926 » 68 ., 33.294 Din 02 p . 38.502 Din 25 p . 75.846 » 28 „ . 114.348 Din 53 „ . 73.024 25 „ . 41.324 Din 28 p . 694.801 Din 41 p . 151.898 >> 59 „ Skupaj . 846.700 Din — p Družbe sv. Cirila in pokrovitelji: A, ki so ižza dne 1. septembra 1936 1. do 31. avgusta 1937 1. p0 § 4, družb, pravil plačali po 300 Din: 2341 Josip I. Kavčič, indust., Ljubljana. 2342 CM moška podružnica, Ptuj. 2343 CM ženska podružnica, Ptuj. 2344 Jakob Zupančič, gimn. direktor v p., Ljubljana. B, ki so plačali izza 1. septembra 1936 1. do 31. avgusta 1937 1. za CM obrambni sklad po 300 Din: 2655, 2656 Iv. Prekoršek, nar. posl., Celje. 2657 Dr. Jakob Rebernik, šef zdravstvenega doma, Celje. C, ki so plačali izza 1. septembra 1936 1. do 31. avgu> sta 1937 1. za Ivana Vrhovnika sklad po 300 Din: 8—12 Šetpetrska ženska CM podružnica v Ljubljani v počaščenje pok. g. Josipa Turka. 50-letni jubilej imajo v l. 1938 naslednje CM podružnice : 1. Krško, moška; ustanovljena 24. III. 1888. 2. Sv. Lenart v Slov. goricah; ust. 13. X. 1888. 3. Maribor, moška; ustanovljena 10. I. 1888. 25-letni jubilej imajo v l. 1938 naslednje CM podružnice: 1. Sv. Ana na Krembergu in Marija Snežna; ustanovljena 30. VII. 1913. 2. Sv. Barbara, Št. Janž, Sv. Martin in Vurberg; ustanovljena 17. III. 1913. * 3. Globoko (za Artiče, Pišece in Sromlje); usta- novljena 26. VI. 1913. 4. Grobelno (za Slivnico, Sv. Štefan in Št. Vid); ustanovljena 30. VII. 1913. 5. Hrastnik, ženska; ustanovljena 2. II. 1913. 6. Sv. Jurij ob Ščavnici; ustan. 20. VI. 1913. * 7. Mariborska železničarska; ustan. 3. I. 1913. * 8. Šmartno ob Paki, Letuš in okolica, moška; ustanovljena 26. V. 1913. 9. Šoštanj in okolica; ustanovljena 8. IV. 1913. 10. Sv. Trojica, Sv. Anton, Sv. Benedikt; ustan. 23. VIII. 1913. *11. Vojnik in okolica; ustanovljena 8. IV. 1913. Z * zaznamovane spe. m DRUŽBENA IMOVINA dne 31. grudna 1936 1936. leta A. AKTIVNA IMOVINA. I. Posestva. a) Posestvo v Trstu................... b) Posestvo v Velikovcu ...... c) Posestvo v Velikovcu........... č) Posestvo na Savi........................ d) Posestvo v Rožnem dolu pri Črnomlju e) Posestvo v Ljubljani.................... f) Posestvo v Ljubljani.................... g) Posestvo v Gradišču..................... 300.000 Din 25.000 „ 5.000 „ 50.000 „ 2.500 „ 200.000 „ 200 „ 264.000 „ II. Šolski inventar in učila.................. III. Inventar družbene pisarne................. IV. Inventar narodno-obrambnega muzeja . . V. Zaloga družbenih knjig . . •............ VI. Terjatve :................................. VII. B r e z o b r e s t n a posojila ...... VIII. Družbena glavnica. a) Vložne knjižice Poštne hranilnice v Ljubljani št. 132.768 pr. 84.038,— Din; št. 139.706 pr. 70.000,— Din; št. 139.707 pr. 55.000,— Din; št. 139.708 pr. 65.000,— Din; št. 139.709 Skupaj . 846.700 Din — 11.953 „ 30 7.425 „ — 11.122 „ 65 3.240 „ — 168.989 „ 50 13.750 „ — pr. 25.000.— Din; št. 139.710 pr. 35.500 Din; skupaj . . . 334.538 Din — P b) Vložni knjižici Posojilnice v Mariboru št. 18.817 pr. 13.685.—; št. 12.643 pr. 23.456.— Din; skupaj 37.141 „ — „ c) Vložne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske št. 9496 pr. 20.010,— Din; št. 186.529 pr. 196.861.05 Din; št. 203.093 pr. 33.093.71 Din; skupaj 249.964 „ 76 „ d) Vložna knjižica Jadranske pod. banke št. 6591 pr. . . 48.857 „ 63 „ e) Vložna knjižica Prve hrvatske štedionice št. 5511 pr. . . 16.090 „ t’ f) Vložna knjižica Obč. posojilnice v Krškem št. 12.350 pr. 4.010 „ 74 „ g) Vložna knjižica okrajne posojilnice v Ormožu št. 55 pr. 217 „ 72 „ h) Vložna knjižica Posojilnice v Brežicah št. 5548 pr. 9.990 „ — „ i) Vink. 4% avstr, kronska renta pr 5.425 „ »» j) Vink. 4.2°/o avstr, papirna renta pr 2.000 „ »> k) Vink. 4% avstr, srebrna renta pr 11.250 „ »» 1) 3 delnice Ljub. kreditne banke a 100 Din nom. vrednosti 150 „ »» m) Intab. terjatvi pri Mestni občini ljubljanski pr. 5.232 Din 50 in pr. 6.250 Din, skupaj 11.482 „ 50 „ Skupaj . . . 731.117 Din 35 p Ciril-Metodov obrambni sklad. a) Vložna knjižica Mestne hran. ljubljanske št. 186.518 pr. 8.914 Din 60 p b) 6% obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . . . 220.000 „ » c) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski 41.722 „ 43 „ Skupaj . . . 270.637 Din 03 p Odnos . . . 2,064.934 Din 83 p X. Zapuščinski sklad Viljema Polaka. a) Vložni knjižici Mestne hranilnice v Ljubljani, št. 958 pr 26.500 Din; št. 486.519 pr. 4.533 Din 18 p; skupaj; . b) Vložna knjižica Posojilnice v Radovljici, št. 6221 pr. . c) 6% obveznice posojila mestne občine ljubljanske . . č) Obveznice bosansko-herceg. železn. posojila v nominalni vrednosti izžrebana.................................. d) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski .... XI. Dr. Ivana Tavčarja sklad. a) Vložna knjižica Mestne hranil, ljubljanske št. 186.520 pr b) 6% obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . . XII. Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga. a) Vložna knjižica Mestne hranil, ljubljanske št. 186.521 pr b) Vložna knjižica Posojilnice v Celju št. 20.621 pr. . . c) 6% obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . . č) 87 delnic Ljubljanske kreditne banke nom. 100 Din d) Intabulacija terjatev pri S. S....................... XIII. Ivana Vrhovnika sklad. a) Vložni knjižici Mestne hranil, v Ljubljani, št. 179.784 pr. 64.031.81 Din; št. 186.522 pr. 3.116.13 Din; skupaj . . b) 6% obveznice posojila mestne občine ljubljanske . . . XIV. Andreja Senekoviča sklad. a) Vložna knjižica Mestne hranil, ljubljanske št. 186.523 pr b) 6% obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . . XV. Tomo Zupana sklad. a) Vložna knjižica Mestne hranil, ljubljanske št. 186.524 pr. b) 6% obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . . , XVI. Aleksandra Hudovernika sklad. a) Vložna knjižica Mestne hranil, ljubljanske št. 186.525 pr. b) 6% obveznice posojila Mestne občine ljubljanske . XVII. Zapuščinski sklad dr. Jakoba Pirnata a) Vložne knjižice Ljubljanske kreditne banke: št. 14.897 pr. 76.350,— Din; št. 14.898 pr. 76.350 Din; št. 14.899 pr. 76.360— Din; št. 14.900 pr. 76.360.— Din; št. 14.901 pr 54.665.— Din; št. 14.904 pr. 7.745.80 Din; skupaj b) Vložna knjižica Mestne hranilnice št. 186.526 pr. . c) 6% obveznice posojila mestne občine ljubljanske . d) Intab. terjatev pri S. D. v S. 75.000.— Din; pripadki 29.579.47 Din; skupaj ........................ e) Terjatev pri I. K................................. 31.033 Din 18 p 2.127 „ 85 , 10.000 „ — , 500 „ — , 7.267 „ 50 , Skupaj . 8.602 Din 66 p 100.000 „ — „ Skupaj . 11.316 Din 73 p 3.272 „ 50 „ 50.000 „ — „ 4.350 „ — „ 98.000 „ >» Skupaj . 67.147 Din 94 p 45.000 „ >> Skupaj . 2.731 Din 14 p 15.000 „ — „ Skupaj . 5.584 Din 98 p 40.000 „ »» Skupaj . 811 Din 29 p 10.000 „ »» Skupaj . 367.830 Din 80 p 5.583 Din 47 p 145.000 „ — „ 104.579 „ 47 „ 8.106 „ 26 „ 50.928 Din 53 p 166.939 Din 23 p 17.731 Din 14 p 45.584 Din 98 p 10.811 Din 29 p Skupaj 631.100 Din — p Odnos . . . 3,208.780 Din 60 p XVIII. Sklad septembrskih žrtev. a) Vložna knjižica Mestne hranil, v Ljubljani, št. 186.527 pr. 3.294 Din 02 p b) 6% obveznice posojila mestne občine ljubljanske . . . 30.000 „ — „ Skupaj . . . 33.294 Din 02 p XIX. Jubilejni sklad. a) Vložna knjižica Mestne hranil, v Ljubljani, št. 186.528 pr. 6.324 Din 28 p b) 6% obveznice posojila mestne občine ljubljanske . . . 35.000 Skupaj . . . 41.324 Din 28 P XX. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1936. leta . . . . . 47.774 JJ 36 „ Skupaj . . .3,331.173 Din 26 P B. PASIVNA IMOVINA. 1. Posojila pri denarnih zavodih . . 80.651 Din 88 P 2. Neporavnani računi . . 1.002 „ 46 »> 3. Pokojninski sklad n — ?> Skupaj . . . 281.654 Din 34 P C. ČISTA IMOVINA. Ako od aktivne imovine . .3,331.173 Din 26 P odštejemo pasivno imovino . . 281.654 >> 34 >> dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1936. leta . . 3,049.518 Din 92 P Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna 1935. 1 . . 3,050.484 Din 11 P s čisto imovino z dne 31. grudna 1936. leta . . 3,049.518 „ 92 » vidimo, da se je čista imovina v letu 1936. zmanjšala za : . . . . . . 965 Din 19 P Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: Prvomestnik: Blagajnik: Inž. Janko Mačkovšek 1. r. Avgust Ludvik 1. r. Za nadzorstvo: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r. Navodila za ustanovitev CM podružnic Za ustanovitev podružnice je potreba, da se pridobi vsaj 20 oseb, ki so pripravljene stopiti kot člani nameravane podružnice. Ko je število dopolnjeno, predloži pripravljalni odbor po čl. 2. zakona o društvih, shodih in posvetih po pristojnem sreskem načelstvu (upravi policije v Ljubljani, Mariboru ali Celju) banski upravi prijavo (vlogo) in priloži 5 izvodov pravil za podružnice skupno z izjavo vodstva, da soglaša z ustanovitvijo. Prijava mora biti kolkovana z 20 + 10 din, izjava s 4 din in pravila vsak izvod s 4 din. Vlogo in pravila morajo podpisati vsaj trije izmed pripravljalnega odbora. Po čl. 4 odstavek 3 cit. zakona stopi društvo po preteku 6 tednov, ako ni bila izdana prepoved, v življenje. Po čl. 6 istega zakona se po odobritvi vrši občni zbor, na katerem se izvoli društvena uprava. Sreskemu načelstvu je treba s pismeno vlogo sporočiti seznam odbornikov, na-značiti njih poklic in bivališče. Podružnični odbor obsega: predsednika, podpredsednika, tajnika in njegovega namestnika, blagajnika in namestnika ter vsaj 3 odbornike. Izvoliti je treba tudi dva pregledovalca računov. Občni zbor je treba priglasiti sreskemu načelstvu vsaj 8 dni poprej. DONESKI PODRUŽNIC LETA 1936. i Članarina, pokrovitelj- Za Nab - Obrambni Tomo Jubilejni Kočevski prodane >tc J* Ime podružnice nine, darovi, veselice, i. t. d. ralniki sklad Zupana sklad sklad dinar Skupaj družbene razglednice H Din P Din P Din P Din P Din P Din P Din P Din P\ 1. Ljubljana : šentp. ž. . . 18.309 25 18 309 25 _ __ 2. Ljubljana: šentj.-trn. m. 15.844 50 — — — _ — _ — — — — 15.844 50 — — 3. Maribor in okolica: ž . 14.965 — — — — — — — 14.965 — — —■ 4- Maribor: m 14.243 75 — — _ — _ — — — 14,243 75 — — 5. Ljubljana: šentpelr. m. 8.77575 8 775 75 — — 6. Ljubljana : mestna ž. . 8.515 — — — — — — — — — 8.515 — 890 — 7. Celje : z 6.488 15 — — — — — — — 1.000 — 7.488 15 3.005 - 8. Ljubljana: šentjlrn. ž. 6.830 50 227 25 — — — — — — __ 7.057 75 — — 9. Celje: m 5.0841— — — 1.340 — — — — 489 75 6.913 75 600 — 10. Muta 6.531150 — — _ — — 50 — — 6.581 50 150 — 11. Ptuj: m 5.125 — — — — — — 200 — 5.325 300 12. Ptuj: ž. ...... . 5.125- — — — — _ — 200 — 5.325 _ — 13. Kranj: m. in ž 2.410- — — — _ 675 — 100 — 2.012 — 5.197 2.362 50 14. Slovenjgradec in ok.: m. 5.140 25 — — _ — — — — 50 — 5.190 25 — — 15. Sava, Javornik in K. Bela 4 397 '60 4.397 60 150 — 16. Kamn ca pri Matiboru . 4.01055 — — — — — — - — — 4.010 55 150 - 17. Ljubljana : I. ljublj. m. . 3.228 — — — — _ — _ — — 3.228 — 625 — 18. 19. Trbovlje in ok.: m. . 4 Trbovlje m ok.: ž. . / 2.86675 1 2.866 75 900 — 20. Beograd 2.487'— — — — — 144 214 - 2.845 — 2 731 — 21. Rogaški okraj 2.458 — — — — — — — — 300 _ 2.758 — 412 5u 22. Liubljana: akademska. 2.500 — — — — — — — — 2.500 — — — 23. Litija in Šmartno . . . 1.762 - _ — — — — 500 — 200 — 2.462 — 600 — 24. Novo mesto: ž 1.926 _ — _ — — — — 300 — _ 2.226 — 1.440 — 25. Split 2.000 — — — — — — — — 200 — 2.200 — 1 162 50 26. Slovenjgradec m ok.: ž. . 1.815 50 — _ — — — — — — 50 __ 1,865 50 600 — 27. Hrastnik in okolica: ž. . 1.5š2 _ — — — — — — _ — — 1.592 — 450 —; 28. Liubljana: Šiška ž. . . 960 — — _ — - — — 261 — — 1.221 — — — 29. Novo mesto: m. . . . 94675 — — — — — 200 — — — l.t46 75 — —- 30. Ljutomer 1.136 67 — _ — — — — — — — 1.136 67 — — 31. Slovenska Bistrica . . 1.136 __ — _ — — — — — — — 1.136 — 600 -- 32. Gornji grad 857 50 211 1.068 50 301 50 33. Gornja Radgona . . . 863 — — — — — — — — — — — 863 _ 600 34. Domžale 730 — — — — — — — — _ — — 730 — — —i 35 Jesenice : m. in ž. . . 730 - — — — — — — — — — — 730 — 900 —: 36. St. Pavel pri Preboldu 695 _ — _ — — — - — — — — 695 — 300 — 37. Kamnik: ž. . * . . . 433 — — _ — — — — — 238 75 671 75 300 —! 38. Hrastnik: m 616 — — — — — — — 50 - 666 — 675 i ! 39. Ribnica na Pohorju . . 542 — 113 — — — — — — — — 655 — 675 1 40. Ormož: ž 590 — — — — - — — — 50 — 640 — ZbO I 1 41. Bled 560 _ — — — — — — — - — — 560 — 375 j 42. Kamnik in okolica: m. 313 50 — 238 75 552 25 — 43. Cerknica 546 — 546 — 187 50 44. Brežcu 528 50 528 50 375 — 45. Ribnica (Dol): ž . . . 504 — — — — — — — — — — 504 — 6U0 — 46. Žalec 500 — — — — - — — — — — 500 — — — 47. Poljane pri Prevaliah . 500 — — — — — — — — — — 500 — — i 48. Ruše in okolica .... 471 — — — — — — — — — — 471 — 545 1 49. Dol pri Hrastniku. . . 460 — — — — — — — — — — — 460 — 150 —i 50. Boljskava — Prageisko 456 — — — — — — - — — — — 456 — 44u 50, 51. Tržič in okolica . . . 447 25 447 25 582 75 52. Kočevje 372 — — — — — — — 75 — — 447 s 50 ; 53. Unec — Rakek .... 433 — — — — — - - — — — 433 — 786 —j Odnos . . . • 170.758|22 | 340 |25 1.340 675|- 1.630|— 6.704|25| 180 447 72 25.571 75 >G0 -s: Ime podružnice Članarina, pokrovitelj-nine, darovi, veselice, 1.1. d. Nabi- ralniki Obrambni sklad Tomo Zupana sklad Jubilejni sklad Kočevski dinar Skupaj Za prodane družbene razglednice H Din P Din P Din P Din P Din p Din p Din P Din P Prenos . . . 170.758 22 340 25 1.340 675 _ 1.630 — 5.704 25 80.447 72 25.571 75 54 l.jubliana: Šiška m. . . 423 — — — — — — — — 423 — — — 55 Snštmj 407 407 — — 56 Borovnica 400 sr 4' 0 50 — — 57 Lašk > 400 - 400 825 — 58 Vransko 400 400 420 — 56 Sv Le iart v S!ov. gor 236 — — — — — — — 160 — 3 — — 60 v/elike Lašče 380 — — — — — — — — — 380 30f — 61 Krško: ž 372 — — — — — — — — — — 372 525 67 Bizeljsko 334 — — — — __ 27 — — - 361 — 260 50 68 G^Hšče 342 — — — — — — — — - 342 — - 64 7eleziiki 338 — — — — — — — — — — 338 — 150 — 65 Gabeije pri Celju . . . 300 — 3 0 225 — 66 Št lij v Slov. poticah . 300 — — — — — — — — — — - 300 - 67 Tolsti vrh pri Guštanju 300 — — 300 52 50 68 L K" ec • . 290 — — 290 150 — 69 Zg. Sv. Kungota . . . 280 — 280 — — 70 Svefina 275 — 275 — — 71 Sodražica 266 _ — - 266 460 — 7? Črnomelj 265 50 265 50 402 — 73 Sv. Jurij ob Ščavnici . 255 — — — — — — — — — — — 255 — — - 74 Krško: m 250 — — — - — — — — — — 250 — — - 75 Radeče in okolica . . . 237 — — — — — — — — — — — 237 50 450 — 76. Cerklje pri Kraniu . . 218 50 — - — - — — _ — — — 21s 300 - 77 Dol. Lendava .... 200 — — - — - — — — — — — 200 — — - 78. 79 Moravč- Sp Sv Kungota . . . 200 200 — — _ __ — z — — — 200 2 0 — 75 7 D 80. 81. Vrhnika Kostanjevica 186 180 186 225 — 87 Sevnica 174 174 — 900 83 Metlika 121 50 — — — — — — — 50 - 171 50 150 — 84 Grobi 1 to, Slivnica . . 170 170 — 288 — 85. Sv. Trojica v Slov. gor. 156 — — - — — — — —, — — 156 — — — 86. Petrovče 150 — — — — — — — — — — — 150 — — — 87 Sladki vrh 150 15) - 75 — 88 Sv. Barpara 126 — — — — — — — — — — 126 — - 89 Limbuš 125 — — — — — — — - — — 125 — 15( — 90. Mokronog 125 — — — — — — — — — 125 — 75 - 91. Kočevska reka .... 120 — — •— — — — - — — 120 — — — 93. Št. Jernej, Dolemsko . 115 — — — — — — — — - 115 — 300 — 93 Zidani most 105 — — — — — — — — 105 — 600 — 94 Sv. Trije Kralji .... 100 — — - — — — — — — - 100 — 300 — 95 Fram ’ 100 — — 100 — — ■o. Sv. Lovrenc na Pohorju 100 — — — — — — — — — — — 100 — 675 — 97. Sv. Jurij ob Pesnici . . Škofja L ka 95 50 95 50 74 50 98. 85 85 — — 9. Logatec 84 — — — — — — —1 — — 84 — 100. Loški potok 80 — — - — — — — -i — - 80 — 101. Št. Rupert, Dolenjsko . 48 — — — — — — — 26 50 — — 74 50 — 102. Sv Jettej nad Muto . . 61 50 - 61 50 — 103 Sv. Duh na Ostrem vrhu 60 — — - — - 60 — — 104 Pertoč i 42 — — — — — - — — 42 — — 105 S>. Ana v Slov. goricah 33 33 — — 106. Velike Polane .... 10 — — — — — — — 5 — 15 — ' — Skupaj . . . 181 530|22| 340 |25| 1.340 675 1 683 50|| 5.919 25 191.488|22 34.054)25 Uprava Družbe sr. Ciril a in Metoda a) Vodstvo Po volitvi na 48. veliki skupščini v Kočevju. 1. Častna predsednica: Franja dr. Tavčarjeva, dvorna dama v Ljubljani (izvoljena 1934). 2. Prvomestnik: ing. Janko Mačkovšek, mestni gradbeni nadsvetnik (izvoljen 1937 za dobo 3 let). 3. Namestnik prvomestnika: dr. Simon Dolar, gimn. ravnatelj v Kranju (izvoljen 1935). 4. Tajnik: Mirko Gruden, bančni ravnatelj v pok. v Ljubljani (izvoljen 1937). 5. Namestnik tajnika: Ivan Kolar, profesor v Ljubljani (izvoljen 1935). 6. Blagajnik: Avgust Ludvik, višji svetnik drž. železnic v pok. v Ljubljani (izvoljen 1935). 7. Odborniki: Josip Breznik, direktor ženske realne gimnazije v Ljubljani (izvoljen 1936). 8. Nilka Potočnikova, soproga žel. nadinšpek-torja v pok. v Ljubljani (izvoljena 1936). 9. Ivan Prekoršek, nar. poslanec v Celju (izvoljen 1935). 10. Dr. Jakob Rebernik, šef zdrav, doma v Celju (izvoljen 1935). 11. Ivan Robnik, strokovni učitelj v p. v Mariboru (izvoljen 1937). 12. Viktor Rohrmann, veletrgovec v Ljubljani (izvoljen 1937). 13. Miroslav Senekovič, banski svetnik v Ljubljani (izvoljen 1937). 14. Fran Štrukelj, ravnatelj Učiteljske tiskarne v Ljubljani (izvoljen 1937 za 1 leto). 15. Ivan Tomažič, sres. šol. nadzornik v p. v Mariboru (izvoljen 1937). 16. Andrej Uršič, akademik v Ljubljani (izvoljen 1936). 17. Dr. Ivan Vašič, odvetnik v Novem mestu (izvoljen 1936). Ožji odbor: gg. ing. Janko Mačkovšek kot prvomestnik, dr. Simon Dolar, Mirko Gruden, Avgust Ludvik, Nilka Potočnikova in Andrej Uršič. b) Nadzorništvo 1. Evgen Lovšin, ravnatelj »Rude in kovine« v Ljubljani. 2. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in podžupan v Ljubljani. 3. Matija Rode, viš. kontrolor Mest. hranilnice v Ljubljani. 4. Albert Sič, profesor v pok. v Ljubljani. 5. Jakob Zupančič, real. ravnatelj v pok. v Ljubljani. c) Razsodniitvo 1. Matija Marinček, notar v Novem mestu. 2. Dr. Ferdo Lašič, odvetnik v Mariboru. 3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu. 4. Dr. Matej Senčar, odvetnik v Ptuju. 5. Dr. Janko Žirovnik, odvetnik in predsednik odv. komore v Ljubljani. č) Pisarna Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Vodja: ing. Janko Mačkovšek. Uradniki: Knjigovodja: Emanuel Josin. Pisarniški tajnik: Fran Škulj. Uradnica: Franja Benedikova. ilHIIIUHIIlll!!.1! TISKARNA LITOGRAFIJA KNJIGOVEZNICA OVOJNI TISK REKLAMA PLAKATIRANJE ISKARNA D. D. MARIBOR 9Modna ntanufafctMa Stanje Mlaje* na Glavnem trgu se priporoča! MARIBORSKA Najučinkovitejše Radio termalno kopališče 38°C (kapaciteta term. vode 3,000.000 litrov na 24 ur) zdravi sigurno revmatizem sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni, organične motnje srca in krvnega obtoka, razne poškodbe, zlomljenih kosti itd. — Od 35. marca do 15. junija in od 1. septembra do 31. oktobra 10 dnevno pavšalno zdravljenje I. razr. (soba, prehrana, kopelji s perilom, enkratni zdravniški pregled in vse takse) Din 600.—, 20 dnevno Din 1.100.—. Pojasnila in prospekte daje uprava. 9ll!IIIUIIIttlllUUIIIIUUIiHlllllllllllllllllllllllllllllllli!lllllllllllllllllll|lll||||l||tl||||tlHlill)HHIIIIHIIIIIIIilllllll|j|liilillHllllillllllllllllllll!il(llll!llllllllllll|i||IIIU!illllll LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI T Y RŠ E VA CESTA ŠT. 1 DELNIŠKA GLAVNICA DIN 30,000.000- Obrestuje vloge na tekoči račun in na knjižice najugodneje. — Kupuje in prodaja devize, valute in efekte vseh vrst. — Eskontuje in vnov-čuje menice in devize na tu- in inozemska mesta. — Sprejema vsa borzna naročila na tu- in inozemske borze in jih izvršuje najugodneje. — Daje vsakovrstne predujme na blago, efekte itd. — Dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji. — Daje informacije v vseh v bančno stroko spadajočih zadevah Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana — Telefon štev. 2861, 2413, 2502, 2503 — Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 10.509 Podružnice: Celje, Kranj, Maribor, Novi Sad, Ptuj,v Rakek, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb rSct damo in gobpcda vedno najnovei&e v etitni konfekciji m Hrojabki baton v hibi! Veležganjarna M. Rosner & Co. nasl. Viktor Meden v Ljubljani kupuje slive in drugo sadje za žganjekuho Izdeluje po ugodnih cenah najboljše likerje: pelinkovec, planinec grenčica, vanille, rum, konjak medicinal, brinjevec, janeževec, slivovko, sadjevec, tropinovec. PREVAŽANJE MASARYKOVA C. 9. TELEFON ŠT. 21-5T OCARINJENJE VILHARJEVA C. 33. TELEFON ŠT. 24-59 vseh uvoznih, Izvoznih In tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno In po naj-nižjl tarifi RAJKO TURK LJUBLJANA - MASARYKOVA 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse Informacije brezplačno. (Heits/ca po d* d* v 'Celju v lastni hi si - - - Šfctarodni dom Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000.— Kupuje in prodaja devize in valute Izdaja uverenja za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno varnost in ugodno obrestovanje (Podružnici s %Marihor, Šoštanj žcbuivMUiIče Akratoterma 36" C, radioaktivne naravne ogljikovo-kisle kopeli. Izborni zdravilni učinki pri boleznih srca, živcev, ženskih boleznih, boleznih ledvic, mehurja, oslabelosti, kroničnih želodčnih in črevesnih katarjih. Zdravilni pripomočki: naravne, termalne, ogljikovo-kisle kopeli, kopeli v vročem zraku, solnčne in zračne kopeli, termalni, železnati pitni vrelec, diatermija, višinsko solnce, masaža, enterocleaner (črevesna kopel), dijetetično zdrav Ijenje. Specijaliteta: zdravljenje s kozjim mlekom in joghurtom. Krasen park, divna okolica s smrekovimi in jelkovimi gozdovi, lepe številne izletniške točke. Koncerti opernega orkestra, kino, prvovrstna kuhinja, dijetetična kuhinja. V spomladanski in jesenski sezoni kompletno 20 dnevno zdravljenje za znižano ceno Din 1.100.— do Din 1.650.— (avtobus Celje — Dobrna in nazaj, stan, hrana, kopeli, zdravnik in takse). SEZONA OD 15. APRILA DO 31. OKTOBRA. Železniška postaja Celje, avtobusna zveza štirikrat dnevno. Prospekti pri upravi zdravilišča in v vseh pisarnah »Putnika«. TELEFON INTERURBAN ŠT. 1, BRZOJAV ZDRA VILIŠČE DOBRNA. Kmetovalec, pomni! Kakršna setev, takšna žetev! Dobra setev, dobra žetev! Brez gnojenja ni dobre setve! Za slovensko zemljo so najboljša sledeča gnojila: apneni dušik, apnena sečnina, nitrofoskal I, nitrofoskal II, nitrotoskal III in nitrofos. V teh gnojilih ima kmetovalec dovolj izbire, da izbere za svojo zemljo in posevek najboljše gnojilo. Naročajte pri Tvornici za dušik d. d. Ruše v Rušah, po svojih zadružnih organizacijah. ZALOGA STEKLA, PORCELANA, SVETILK LJUBLJANA - MESTNI TRG priporoča bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov Osobito priporoča cenjenemu občinstvu v nakup VALJČKE ZA SVETILKE v korist Družbi sv. Cirila in Metoda CENIKI NA RAZPOLAGO ..Kdor za prihodnje dni ne skrbi, življenja vreden ni." (A. M. Slomšek) 3-57« Res, ni mogoče vzpričo slabih zaslužkov zbrati na enkrat velikih prihrankov za stare dni. Toda mesečno ali četrtletno redno vlaganje v hranilnico, četudi majhnih prihrankov, pa omogočuje zagotovitev bodočnosti tudi še sedaj. Poizkusite, videli boste! // Od obrestujemo vloženi denar. // Nad 10.000 vlagateljev zbira svoje prihranke pri nas. // Tudi kratkoročna posojila lahko najamete pod ugodnimi pogoji. // Za vse naše obveznosti jamči cela naša banovina. ranilnica dravske banovine prej Kranjska hranilnica, Ljubljana - Knafljeva ulica 9. ZR LOS R 5TEKLR porcelana, zrcal, sueti 1 k, raznih okuirou, šip itd. Staubinsko in umetno steklarstuo RU6U5T R6N0LR LTUBLTRDR, TYR5EUR C. 10 Obleke, klobuke, perilo, kravale, čevlje nogavice i. t d. kupite le v konfekcij ski trgovini MARIBOR GLAVNI TRG ŠT. 2 Prav tako skrbno kakor v starih časih se navzlic mehanizaciji izvršujejo tudi danes Vaše tiskovine. V brezhibni obliki izvršujemo vsa knjigotiskarska dela od najpriprostejših do najfinejših. Moderni črkovni material Vam jamči za okusno izdelavo. Zahtevajte za Vaša tiskarska dela naše ponudbe. Narodna