GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ŠTEVILKA 3. — LETO L LJUBLJANA, iz. OKTOBRA 1934 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA OKOLKA 0 UGOTOVITVAH FINANČNE INŠPEKCIJE UGOTOVITVE KMETIJSKE INŠPEKCIJE -učna inšpekcija OLO je v z3dnjetn času opravila več pregledov poslovanja gospodarskih •^Banizaclj v okraju Ljubljana okolica. V naslednjem bomo opozorili podjetja predvsem na hekatere specifične pomanjkljivosti poslovanja, ki se aplo-»oo pojavljajo zlasti v manjših Podjetjih. Knjigovodstvo je še vedno ne-‘Skslrano, ne vodijo se zbirne 8>avne knjige (čl. 10 Uredbe o knjigovodstvu) niti niso teksti Posameznih temeljnlc In knjl-~eni podani dovolj jasno in se *oko največkrat ne more ugo-tovlH, kaj je knjigovodja hotel Preknjlžitl. Nadaljnja formalna pomanjkljivost je ugotovljena v opremljanju temeljnlc, ki jih ne podkujejo odgovorne osebe, navadno niti direktor ali uprav-oik niti računovodja. Podjetja ne vodijo saldakon-‘°v po posameznih upnikih in dolžnikih, temveč imajo n^jveč-krat samo zbirne kartice obveznosti in terjatev do kupcev in Upnikov, zaradi česar ni mogoče PN kontroli ugotoviti postavic Posameznih kupcev In dobavlte-l®v, ki so odprte. Podjetja ne ~odo mogla predložiti v potrdi-.®v zaključnega računa, če ne “odo razpolagala s potrdili o akladitvl saldov s posameznimi Poslovnimi zvezami. Zato naj ie *edaj začno z razčiščevanjem •»Idakontov. Odtegnjeni davki privatnikom ®he odvajajo sproti. Podjetja “odo morala na te zaostanke obračunati zamudne obresti, k; rcment)o plačni sklad. Osnovna sredstva so podjetja oolžnn vodlu p,, doiočliu čl. 55 fedbe o upravljanju z osnovno! sredstvi s pomočjo poeeb-lh evidenc In morajo vse spre-embe javljati banki. Pri tem Podjetja ne plačujejo obresti na novna sredstva« niti amortlza-Je °d onih cenovnih sredstev, * go sicer v podjetje že prišla n jih podjetje dejansko že upo-*’ tetudi niso še plačana, morda še niso knjižena. Podlem bo v takih primerih, pri regledu zaključnih računov, Ostala obveznost, ki je niso ^PoStevali, razen tega bodo načunane zamudne obresti po 'Potrebnem bremenile plačilni u od. Podjetja naj redno takoj rcjajo evidenco osnovnih sred-v> iz katerih mora biti raz-dno, od koga, kdaj ln kakšno ^novno sredstvo je nabavljeno. evidenci naj bodo tudi karakteristične oznake, kot so KW. s. število obratov na minuto 3(r| Posameznih strojih Itd. Zla-1 Pa mora biti točno označena Im nabavna vrednost oziroma s nava za amortizacijo prt onih edstvih, ki so že bila ocenje-v letu 1953, višina odpisov današnja dejanska vrednost. Ta evidenca mora biki vnesena v overjeno vezano knjigo — register; razen tega pa je priporočljivo, da za vsako osnovno sredstvo obstaja Sc poseben karton, na katerem se razen splošnih podatkov beležijo tudi vse spremembe In popravila, ki so bila izvršena. Obveznosti: Medtem ko podjetja po zaslugi banke še precej zadovoljivo plačujejo obveznosti iz naslova obresti na osnovna sredstva, amortizacije, davka na dobiček in deleža na dobičku, ki pripada okraju, so podjetja zelo neredna pri plačevanju prometnega davka od svoje proizvodnje kakor tudi pri odvajanju odtegnjenih davkov zasebnikom. Tudi prispevek za socialno zavarovanje se pogosto ne plačuje, kar je zlasti pri onih podjetjih, ki nepravilno Izplačujejo plače iz iztržkov. V bodoče bo finančna Inšpekcija taike n črednosti strože obravnavala In bodo razen zamudnih obresti, ki bodo bremenile plačilni sklad, taka podjetja morala plačati še kazen, ki bo prav tako bremenila plačilni sklad; pa tudi odgovorne osebe v podjetju bodo osebno kaznovane. Realizacija v podjetjih pogosto ni pravilno prikazana, zlasti v primerih, ko podjetja prejemajo plačila za dela, storitve in dobave vnaprej. Podjetja pr. tem nepravilno poslujejo, ko Izdajajo fakture, ki jih saldlrajo kot plačane in Jih knjižijo na računu realizacije, čeprav dobava ali delo še ni Izvršeno. Tako prikazujejo nepravilno realizacijo, kt ne daje pravega odraza poslovanja podjetja niti se zaradi tega ne more ugotoviti dejansko stanje ln pravilen obračun dobička podjetja. Prejete akontacije morajo podjetjfi nato knjižiti na poseben račun in jih preknjiževatl na realizacijo šele ob dejanski Izvršitvi naročila ln dobave. V bodoče bodo organi finančne inšpekcije nepravilne prikaze realizacije podjetij strože obravnavati ln krivce predlagali za kaznovanje. Podjetja v likvidaciji. Likvidacijski postopki podjetij, ki so prenehala, ne potekajo zadovoljivo. Postavljene likvidacijske komisije niso delavne ter ne pošiljajo niti poročil niti ne predlagajo začetnih in končnih likvidacijskih bilanc. Prizadetim občinskim ljudskim odborom Je finančna Inšpekcija poslala okrožnico št. VII-4217/2 od 14. sept. 1954 s pozivom, da bi dostavili podatke do 25. sept. 1954. Naročilu pa doslej večina ob-Mnckih ljudskih odborov ni ugodila. Zato ljudske odbore naprošamo, da člmprej pošljejo poročilo o stanju likvidacij ln predloge za pospešitev tega dela. Pripominjamo, da je nepravilno, da se posamezni ljudski odbori kakor tudi likvidacijske komisije zanašajo, da bodo likvidacije Izvršili okrajni inšpektorji. Finančna inšpekcija je upravičena pregledovati ln nadzirati delo komisij, ne more pa opravljati dela komisij samih. Zato naj likvidacijske komisije same poiščejo primerne osebe, ki bodo zmožne opraviti tehnična dela, ki so potrebna za uspešno Izvedbo likvidacijskega postopka ,V »Uradnem listu FLRJ« št. 12-123/52 je bila objavljena Uredba o gradbenem projektiranju. Dodatno k tej uredbi je bila v Uradnem listu • FLRJ št. 6-64/54 izdana Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o gradbenem projektiranju. Po teh uredbah smejo projekte izdelovati projektivna podjetja, biroji ter gradbena podjetja in privatni pooblaščeni projektanti, če imajo svoje projektivne biroje. Vsa projektivna podjetja oz. biroji smejo projektirati samo po pooblaščenih projektantih, ki za izdelane projekte tudi odgovarjajo. V Uradnem listu FLRJ št. 41-515/54 je bil objavljen Pravilnik o projektantih, pooblaščenih za gradbeno projektiranje. Ta Pravilnik določa pogoje za pridobitev pooblastila in da smejo projektirati le pooblaščeni projektanti, ki so vpisani v seznam projektantov pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS. V prehodni dobi, t. j. v času 6 mesecev od dneva uveljavitve citiranega Pravilnika (do 29. III. 1955), smejo projektirati vsi tisti, ki so bili na dan uveljavitve Pravilnika zaposleni v projektivnih podjetjih ali birojih ali pa so projekti- SKLEPI sprejeti na 9. seji sveta za komunalne zadeve OLO 8. oktobra 1954 Sprejet je osnutek plana okrajnih investicij za komunalno dejavnost za leto 1955. Gospodarskemu svetu se predlaga, naj sredstva za negospodarske investicije ne odvzame občinam ob koncu leta, pač pa naj se le-ta uporabijo za objekte, ki so v gradnji za prihodnje plansko leto. Pripraviti je treba poročilo in zbrati razloge za »nižanje stanovanjskih tarif, ker niso povsem v sorazmerju s tarifami drugih okrajev in mest, zlasti pa so previsoke v primerjavi s s^n^vanjsko tarifo MLO Ljubljana. Kmetijska inšpekcija je v avgustu in septembru t. I. pregledala poslovanje večjega števila kmetijskih zadrug in posestev v pogledu gospodarjenja, oskrbe sadovnjakov in kmetijskih strojev ter evidence ln stanja zaščitnih sredstev, pri čemer je v več primerih naletela na zelo slabo stanje. Inšpekcija je ugotovila, da so gospodarski objekti kakor tudi stanovanjske zgradbe slabo rali kot zunanji sodelavci projektivnih podjetij in birojev. Ti smejo opravljati ta dela še naprej, če izpolnjujejo pogoje iz 1. člena Pravilnika in če se v 6 mesecih po njegovi uveljavitvi vpišejo v seznam projektantov. Pooblaščeni projektant je lahko, kdor dokaže: 1. da je državljan FLRJ, 2. da je dokončal gradbeno ali arhitektsko fakulteto oz. gradbeni ali arhitektski oddelek tehniške fakultete ali njemu enake šole oz. gradbeni ali arhitektski odsek srednje strokovne šole, 3. da je opravil predpisani strokovni Izpit, 4. da je opravljal po končanem šolanju delo svoje stroke, 5. da ni pod skrbništvom, 6. da zoper njega ni bila izrečena kazen omejitve državljanskih pravic oz. kazen prepovedi opravljanja poklica. Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica v Ljubljani je do sedaj dopuščal, da so lahko projektirali razni projektanti, ki po določbah Uredbe o gradbenem projektiranju ln Pravilnika o projektantih, pooblaščenih za gradbeno projektiranje, ne bi smeli. To je dopuščal iz razloga, ker so bila projektivna podjetja In biroji preveč zaposleni, ker niso mogli sprejemati oz. izvrševati vseh naročil in ker bi bila z drugačno prakso za-virnna gradbena dejavnost. V zvezi s Pravilnikom o projektantih, pooblaščenih za gradbeno projektiranje, opozarjamo vse dosedanje projektante in investitorje, da bomo v bodoče zahtevali, da bodo vsi projekti zn objekte, pri katerih investitorji niso privatne osebe, temveč ustanove, podjetja. zadruge itd., izdelnni po nooblnščenih projektantih v smislu določb že navedenega Pravilnika. 7.a projekte stann-vanlskih hišic in gospodarskih r>os1oT>ij, r>rl katerih so investitorji privatne osebe, ne bo zahtevano, da so nrolekti izdelani no pooblaščenih nro-lektantih In ho za Izdelavo takšn'h nroirVi.,v j7dano še posebno navodilo. oskrbovane, kar zmanjšuje dobo trajanja, obenem pa je podana možnost izbruha bolezni tako pri živini kot pri ljudeh, posebno še, ker tudi ni dovolj poskrbljeno za konserviranje gnojnice. Tako stanje je na zadružnem posestvu Preska, kjer s stavb odpada omet, notranjost stavb pa že več let ni bila pobeljena, po dvorišču ln čez cesto pa zaradi premajhne kapacitete gnojne jame teče gnojnica. Za spoznanje boljše stanje Je na zadružnem posestvu Črnuče, ki pa je zaradi bližne javne ceste še tem bolj vidno. Pregled na novo urejenih sadovnjakov je pokazal, da so leti v večini pomanjkljivo oskrbovani, predvsem kar zadeva rahlanje zemlje ln zatiranje bolezni ter škodljivcev v prvem letu po sajenju. Tako sta bila na primer nasad posetva OZZ Šmartno pri Litiji in del nasada OZZ Boštanj pri Grosupljem med letom samo enkrat škropljena. Na posestvu Pšata-Križ duše In zasenčujejo pritlični nasadi vmesne kulture (pesa, krompir In fižol), medtem ko škropljenje proti zgoraj navedenim škodljivcem in boleznim ni bilo niti enkrat opravljeno, čeprav se nasad prišteva k intenzivnemu obdelovanju. Razumljivo je, da s takim načinom oskrbovanja mladih nasadov ni mogoče pričakovati uspehov, ki so bili z ureditvenim načrtom predvideni. Pereč problem je tudi stanje kmetijskih strojev, ki so večinoma podvrženi okvaram zaradi nezadostnih oziroma neprimernih remiz ln slabega oskrbovanja. Tako ima n. pr. KZ Ivančna gorica del strojev nameščenih pod odprtim nadstreš-jem, kjer so pod vplivom vlage podvrženi rjavenju. Na zadružnem posestvu Preska so itroji slabo oskrbovani. Pri KZ Črnuče pa Je oskrbovanje strojev zaradi pomanjkanja re-mlze odvisno od prizadevanja posameznih proizvajalcev oziroma članov zadruge. Pri KZ je tudi skrajno malomarna evidenca ln shranjevanje krnečih sredstev aa zatiranje bolezni ln škodljivcev na rastlinah. Navzlic zadostnim navodilom s strani tajništva za gospodarstvo OLO v pogledu vodenja evidence (okrožnica o zatiranju koloradskega hrošča) doslej ni niti ena od kontro-r tiranih KZ vpeljala evidence, tako da jc pregled nad stanjem mogoče dobiti le na podlagi pregleda dejanskih zalog, nabavo iz faktur in Inventure, uporabo pa na podlagi primerjave enega in drugega. V kolikor pa le obstaja evidenca, je zelo površna 'n ni kooirtinirana. kar se vidi v naslednjem prikazu: POJASNILO K PRAVILNIKU 0 PROJEKTANTIH, POOBLAŠČENIH ZA GRADBENO PROJEKTIRANJE Zaščritna sredstva S-tanje zadčit. sred. ob pregledu po evid. kg upom »a dejansko kg Brezovica Bakreno apno 120 7 ( Ob kotroli Brezovica Glodarin zrnca 10 7 1 ni bil najden Brezovica Sindan prah 10 Vrhnika Rumesan 140 60 Vrhnika Teh. pantakan — 25 Iv. gorica Drevosan — 100 Iv. gorica Sumbarit — 60 /Po zatrjevanji Krka Perfektan 50 — / KZ ni bil Horjul Svinčeni arsenit — 74 [ uporabljen Horjul Bakreno apno — 40 Vir Kreoran — 159 Za primer, kako slabo je sodelovanje med ObLO in KZ, naj omenimo stanje v občini Vrhnika, kjer je bilo po poročilu LOMO porabljenih za zatiranje koloradskega hrošča le 4 kilograme tekočega pantakana za ves teritorij občine, medtem ko je znašala poraba na osnovi pregleda 48 kg (samo pri KZ Vrhnika), regresni zahtevek s strani ‘zadruge pa je bil izkazan za celih 180 kg. Podoben primer je v Horjulu, kjer je bilo po poročilu občine porabljenega samo 1 kg lindan olja, po poročilu KZ pa 5,5 kg (samo KZ Horjul). Se slabše kakor evidenca je shranjevanje škropilnih sredstev. V večini primerov so škropila in zaprašila shranjena v neprimernih prostorih in so nezadostno označena, s čimer je dana možnost okvare, nepravilne uporabe, slabe učinkovitosti ali celo zastrupitve. Tak primer je n. pr. pri KZ Horjul, kjer so škropiva in zaprašila shranjena v dveh vlažnih kleteh in so pomanjkljivo označena. Enaki primeri so ugotovljeni v Ivančni gorici, Brezovici in Radomljah s to razliko, da so škropiva shranjena v bližini živil, kar še celo nudi možnost zastrupitve. Vse navedene ugotovitve, ki so sicer nakazane le v nekaterih primerih, naj služijo v opozorilo vsem KZ in posestvom, da obstoječe neprevidnosti takoj odpravijo. Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica je na sejah zbora proizvajalcev dne 22. 5. 1954 In okrajnega zbora dne 26. 5. 1954 ter po vskladitvi stanovanjskih tarif s tarifami drugih okrajev in mest sprejel ODLOK 0 STANOVANJSKI TARIFI TER DELITVI NAJEMNIN NA SKLADE IN NJIHOVI UPORABI 1. člen Najemnina za stanovanjske prostore se določi glede na število točk, površino in okoliš, V katerem je stanovanje. Gena posamezne točke na 1 m$ stanovanjske površine se določi: a) v prvem okolišu (za stanovanja v mestih, industrijskih in gospodarskih središčih oziroma strnjenih naseljih, ki predstavljajo zaokroženo celoto) 0,30 din b) v drugem okolišu (za stanovanja, ki niso uvrščena v skupino pod a) in c) . . 0,25 din; c) v tretjem okolišu (za stanovanja, ki so oddaljena od komunikacijskih naprav nad 2 km ....................0,20 din; 2. člen Pri Izračunavanju najemnine po prednjhm členu se ne upošteva površina sob nad 30 m8, kuhinj nad 20 m* in površina hodnika v stanovanju nad 20 m8. 3. člen Uživalci stanovanj plačujejo za uporabo zelenjadnih vrtov pri hišah poseben letni prispevek od din 1.— do 3.—, za sadna drevesa pa po donosnosti. Po prednji tarifi določi prispevek hišni svet, oz: hišni lastnik s pogodbo. Prispevek se obravnava enako kot najemnina in se razdeli v sklade po istih načelih. 4. člen Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, se pred razdelitvijo najemnine v sklade izplača dol mesečne najemnine od hiše: 1. do 10.000,— din . . . to % 2. od 10.000 do 50.000 din 7 ♦/<*, toda ne manj kot 1.000 din 3. nad 50.000 ...........5 % toda ne manj kot 3.500 din, a ttajveč din 6.000. 5. člen Zasebnemu lastniku, ki nima drugih sredstev za preživljanje, lahko določi svet stanovanjske skupnosti po predlogu občinskega sveta za zdravstvo in socialno politiko višji del mesečne najemnine, kot je določen v prednjem členu, vendar ne nad 50 % najemnine od hiše. Zoper določitev dela najemnine, ki gre zasebnemu lastniku po tem členu, je dopustna pritožba na komisijo občinskih odbornikov. 6. člen Najemnina se razdeli: a) 50 % v amortizacijski sklad b) 15 % v sklad za hišno upravo c) 35 o/o v sklad za vzdrževanje hiš 7. člen Uprava stanovanjske skupnosti odvaja mesečno iz amortizacijskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš pri ljudskem odboru mestne občine oziroma občinskemu ljudskemu odboru 20 % tistega dela najemnine, ki se plačuje v amortizacijski sklad. 8. člen Od . najemnine za poslovne prostore v hišah, ki so last splošnega ljudskega premoženja, družbenih in zadružnih organizacij, ter v zasebnih hišah, kr 60 vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja uprava stanovanjske skupnosti v sklad *a zidanje stanovanjskih hiš 50 e/e najemnine za poslovne prostore, ostalih 50 % pa se razdeli v sklade po 6. členu tega odtoka. 9. člen Zasebni lastnik hiše, v kateri so poslovni prostori, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, odvaja v sklad za zidanje hiš 70% od najemnine za poslovne prostore. 10. člen Dosedanji že obstoječi celotni sklad za vzdrževanje hiš se razdeli v nove sklade le za hiše, ki so vključene v stanovanjsko skupnost in sicer: a) 80 % v amortizacijski sklad b) 20% v sklad za vzdrževanje hiš. Lastniki hiš pa, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, črpajo še nadalje (70 %) razpoložljiva sredstva obstoječega sklada za vzdrževanje hiš po določilih odloka OLO Ljubljana-okolica o delitvi sklada za vzdr- ževanje hiš (Uradni list LRS št. 102/53). Se razpoložljiva sredstva in občinam oz. mestnim občinam namenjeni sklad (30 %) po omenjenem odloku pa preidejo v nov sklad za zidanje stanovanjskih hiš. 11. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din tisti hišni lastnik in člani hišnega sveta, ki določijo višjo ali nižjo najemnino, kot jo odloča odlok o stanovanjski tarifi, ki izplačajo hišnemu lastniku višji ali nižji znesek, koi ga določa v 4. in 5. členu odlok o stanovanjski ta- rifi ter delitvi najemnin na sklade in njihovi uporabi. Enako se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din tisli zasebni lastnik in člani hišnega sveta, ki odvedejo nižji znesek, kot je to določeno v 6., 7., 8. in 9. členu odloka o stanovanjski tarifi ter delitvi najemnin na sklade In njihovi uporabi. 12. člen Najemnina po tem odloku se bo plačevala od 1. avgusta 1954, 13. člen jave v »Uradnem listu LRS. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora; -qo BAaup po bC[oa no;po bx Berčič Miha, 1. r. 4ESTN LJUDSKI 03333 LJUBU/UM VABILO NA 45. SKUPNO SEJO MESTNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV Na podlagi 89. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin sklicujem 45. skupno sejo mestnega zbora in zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bo v petek, 15. oktobra 1954 ob 16.30 uri v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani. Predlagan je naslednj. dnevni red: 1. Razprava in sklepanje o poročilu Sveta za gospodarstvo MLO o odvzemu presežka dobička gospodarskim organizacijam. 2. Razprava in sklepanje o poročilu Sveta za gospodarstvo MLO '.ekaterih spremembah rebalansa družbenega plana za leto 1954 po predlog" zborov volivcev. 3. Razprava in sklepanja o odločbi o izdaji dovoljenja za konstituiranje gospodarske organizacije »Pleskarstvo — Šiška«, Ljubljana, Aljaževa ulica 35. 4. Razprava in sklepanje o odločbi o pripojitvi gospodarske organizacije »Modna oblačila« h gospodarski organizaciji »Obrtnik«, Ljubljana. 5. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pra- '-o pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Mo1 2 3 4 ’,itno odsotnost javite skupščinski pisarni MLO — telefon f ''-fS, Kresija, soba 8. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Predsednik MLO: dr. Marijan Dermastia IZ ZAPISNIKA 44. skupne seje mestnega odbora in zbora proizvajalcev 1. oktobra 1954 Sejo vodi dr. Marijan Dermastia, predsednik MLO. Zapisnik seje vodi Silvo Si-vic, tajnik MLO. Za overifelja zapisnika sta izvoljena odbornika: Stane Vrhovec in Zdravko Rakušček. Seja je sklepčna, ker je od 70 odbornikov mestnega zbora prisotnih 54, od 60 odbornikov zbora proizvajalcev pa 42. Zapisnik 43. skupne seje je soglasno sprejet. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. Razprava in sklepanje o poročilu mandatno imunitetne komisije. 2. Razprava in sklepanje o odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o dopolnilnih plačah ,.ea prosvetne ustanove, 8. Beeprava in sklepanje o dopolnilnih plačah Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani. 4. Razprava in sklepanje o sklepu o pavšalni odškodnini za opremo in pripomočke pri terenskem delu za uslužbence MLO. 5. Razprava in sklepanje o sklepu o pavšalni odškodnini odbornikom MLO ter članom svetov in komisij. 6. Razprava in sklepanje o dodatnem odloku o sistematizaciji službenih mest, pripadajočih dopolnilnih plačah In funkcijskih dodatkih za uslužbence MLO. 7. Razprava in sklepanje o odločbah o ukinitvi Srednje veterinarske šole v Ljubljani in o ustanovitvi Osnovne šole na Poljanah v Ljubljani 8. Personalne zadeve. Poročilo mendatno-tmunhetfie komisije Tovarišica Draksler Marijana, predsednica mandatno-imunitet-ne komisije mestnega zbora MLO Ljubljana, je podala po- ročilo v imenu mandatno-lmu-nitetne komisije o neopravičenih izostankih odbornikov s sej MLO v razdobju od L I. 1954 do 42. skupne seje MLO Ljubljana. V tem razdobju jc bilo torej 39 sej MLO in sicer 23 skupnih, 13 sej mestnega zbora in 3 izredne seje. Neopravičenih je bilo do 5 sej 28 odbornikov, do 10 sej 13 odbornikov, nad 10 sej pa 5 odbornikov, medtem ko 23 odbornikov ni imelo nobenega neopravičenega izostanka. Največ neopravičenih izostankov s sej je imel Keber Jože in sicer 33, nato SkrjanO Ivan 16 in Trtnik Tone 13. Nadalje je poročala Dralcslar Marjana, da je še nekaj članov, id so večinoma opravičeno Izostali s sej, vendar pa so manjkali na več kakor polovici vseh sej. Več kot 20 sej se torej niso udeležili naslednji odborniki: Arko Nika, Avšlč Jaka, Bebler dr. Damjana, Klanjšek Ada ib Pozaršek Franc. Predsednik mandatno-imunl-tetne komisije zbora proizvajalcev MLO Ljubljana, Baznik Albin, pa je poročal, da je bilo v navedenem razdobju vseh sej 55 in sicer 23 skupnih, 19 sej zbora proizvajalcev in 3 izredne seje. Neopravičenih je bilo do 5 sej 29 odbornikov, do 10 sej 9 odbornikov, nad 10 sej p8 5 odbornikov, medtem ko 12 odbornikov ni imelo nobenega neopravičenega Izostanka. Največ neopravičenih izostankov sta imela Delač Ivan in Strojine Franc in sicer 23, nato Golob Roman 18, Breskvar Avgust 13, Dragar Bogomir 11 ter Pečar B’ranc in Sintič Božo 10. Predsednika mandatno-imunl-tetne komisije mestnega zbora in zbora proizvajalcev sta predlagala MLO Ljubljana, da bi bilo treba za tiste odbornike, ki imajo največ neopravičenih izostankov, predlagati zfoorono volivcev volilnih enot, kjer s» bili imenovani odborniki izvoljeni, da jih odpokličejo, v kolikor na seji ne bi pojasnili vzrokov svojih izostankov. Nadalje sta tudi predlagala, naj tisti odborniki, ki so preveč obremenjeni z drugimi funkcijami in ki ne morejo teh funkcij opustiti, zaprosijo ljudski odbor za razrešitev odbomišklh dolžnosti, kajti ne more sc vei dopuščati, da bi bile seje zaradi teh izostankov nesklepčne, kakor se je v nekaj primerih že dogodilo. Končno sta tudi predsednika mandatno - imunitetnih komisij predlagala, naj odborniki v bodoče vzroke svojih izostankov bolj konkretno navedejo v svojih opravičilih, kajti mnoga dosedanja opiavičlla so bila do sedaj presplošna In premalo utemeljena. Poročilo je bilo v celoti soglasno sprejeto. Mostni ljudski odbor je nato soglasno sprejel: I. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dopolnilnih plačah za prosvetne ustanove. U. Odlok o dopolnilnih plačah Mestne hranilnice ljubljanske Ljubljana. III. Sklep o pavšalni odškodnini za opremo in pripomočke Pri terenskem delu za uslužbence MLO. IV. Sklep o pavšalni odškodnini odbornikom MLO ter čla-članom svetov in komisij. V. Dodatni odlok o sistematizaciji službenih mest, pripadajočih dopolnilnih plačah ln funkcijskih dodatkih za uslužbence MLO. VI. Odločbi o ukinitvi Srednje veterinarske šole v Ljubljani In o ustanovitvi Osnovne i šole na Poljanah v Ljubljani. Razrešeni so bili: Miran Bertok, direktor »Teh-d°-Impex«, na lastno željo; ranc Jurca, direktor stanovanjskega urada, ker so posli tesa urada preneseni na komisijo za stanovanjske zadeve. Imenovani pa so bili: Ivo Lapajne, za direktorja Uradnega lista LRS; Slavko Ljubič, za tajnika komisije za stanovanjske zadeve; Anton Bidovec za v. d. šefa Stanovanj- Personalne zadeve ske uprave I. (Ljubljana); Dušan Cuk, za šefa Stanovanjske uprave II. (Litostroj). Dnevni red je izčrpan ln predsednik zaključi sejo. Vodja zapisnika: Silvo Slvic, 1. r. Predsednik: dr. Marijan Dermastia, 1. r. Overitclja zapisnika: Stane Vrhovec, 1. r. Zdravko Rakušček, 1. r. SKLEPI SVETOV MLO Svet za stanovanjske zadeve MLO je na svoji seji 5. X- 1954 sklepe mC<* drugimi naslednje Ker bi naprave za žarilno ogrevanje v stavbi, ki jo je za-graditi Slovenija-impex, rale preveč deviz, bo zgradba VPremljcna s toplovodno kurjavo. Namesto peči za ogrevanje v x . v kopalnicah v bloku a °™Iak®ve ulice, ki je v do-™3vi, bodo nabavljeni elek-vn ir kojlerji domače izdela-?' v Isti stavbi bo vgrajena ■vv°fn,a napeljava do vežnih iat do vhodnih vrat vseh stanovanj. .Ker je Urad za regulacijo u-Pel v prvi fazi proučiti in pri-> rayiti šeie nekatere površine JLbljane, ki bi bile sposobne h;'adnjo malih stanovanjskih „ . sklene Svet: Drobna R a. - v st°novanja nekate-gpR^iavnih prostorov v dru-tovi n?dstro.pju Nn-Ma v Wol • jinhci st. 1. ftj j vst°k Francu, Rus Rtidol-dodeli'3n6i ln Rus Stanetu se Pni, i zaprošene stavbne NL?, *» Rrndnjo hišic, v oir,S. njim prosilcem so bili llj,lnV ru določene vsote 15 ml-dl(ini>v dinarjev odobreni krc-hialiv0 dograditev že začetih alJh gradenj: 100.000 1. Devetak Ludvik, Smartinska 21 . 2. Gobec Tončka, Jarška cesta 6 . . . 150.000 3- Jančar Alojzij, Cesta dveh cesarjev 227 .......... 100.000 4. Jurajevčič Matija, Goce Delčeva 32 . . 200.000 5. Kasagič Drago Vevče 34 ......... 100.000 6. Kočevar Miroslav in Cero Leopold Kneza Koclja 33'. . 350.000 7. Kregar Stane, Poljane 17, p. Šentvid . . 300.000 8- Kumar Andrej, Ježica 68 1,500.000 9- Lapajne Franjo, Rož. dolina c. VI/4 10. Mandeljc Drago, Albanska 4 a ... 11. Novak Ivan, Tacen 123 ....... 123.000 12. Munih Jože. Za vasjo 6 350.000 13. Rupnik Pavel, Tržaška 40 b ........... 60.000 j 14. Senčar Lado, Bo- 500.000 100.000 15. Sobočan Mariin, Hajdrihova 2 . . . • 80.000 16. Zajc Franc ln Marija, Polje 6 . . . 200 000 17. Merklin Ludvik, Titova 53 ...... 300.000 18. Senica Matko, Knezova 18 ......... 200.000 19. Praznik Stanislav. Daljna vas 25 ... . 300.000 20. Piškur Ladislav In Nuša, Stožice 110 c 200.000 21. Jamar Mirko, . Cankarjeva 4 . . . . 300.000 22. Ing. Umek Anton, Zibertova T ... . 1,600.000 Skupaj . . . 7,310.000 Svet na socialno varstvo le. na svoji seji 4. oktobra med" drugim obravnaval sklepe republiškega Sveta za zdravstvo in socialno politiko v zvezi z delom biroja za zaposlovanje državljanov in razpravljal o delu Biroja za posredovanje dela v Ljubljani. Svet je predvidel anketo oziroma statistični popis zaposlenih v posameznih poklicih, upoštevajoč starostno strukturo zaposlenih in podobne podatke. Nato bo analiziral vprašanje zaposlitev in posebej obdelal razloge, zakaj niso vsi dela sposobni vključeni v delo. Svet bo dal predloge za boljšo ureditev posredovanja dela. Svet predvideva ustanovitev poklicne posvetovalnice za iz- rešitev in zahteval vedno več časa referentov za stranke, referentom pa puščal vedno manj časa za pismene rešitve, ki stranko ali zadovoljijo, ali pa ji dajo možnost pritožbe na II. instanco, alti se z rešitvijo ne zadovolji. Čeprav je bil upravni aparat MLO že povečan — saj so se tudi naloge ljudskega odbora v zadnjih 3 letih gotovo potrojile — bi s samim zvišanjem števila uslužbencev ne bilo kaj prida pomagano pri opisanem stanju stvari Treba je bilo najti mpžnost in čas, da referenti rešujejo vloge, pripravljajo predloge in obrazložitve za seje komisij in svetov odbornikov, da s tem zmanjšajo zaostanke in da stranke hitreje prejmejo odločbe, rešitve in odgovore na svoje vloge. S tem odpade potreba, da številne stranke hodijo od vrat do vrat Kresije, urgirajo za rešitev in zopet in ponovno prihajajo v urad, pri tem pa porabijo svoj ln referentov dragoceni čas. Zato so bili določeni 3 dnevi v tednu (ponedeljek, sreda in petek), ko referenti sprejemajo stranke od 9. do 14. ure, in trije dnevi (torek, četrtek in sobota), ko referenti rešujejo vloge strank, pripravljajo predloge ln sklepe za seje ko- udeležujejo hinjčeva 11 predloge, kako izučiti in laže' zaposliti večje število invalidov. Svet bo tudi predlagal n^r -tere personalne spremoflSbe upravnega odbora Biroja za posredovanje dela v Ljubljani. Hkrati bo predlagat, da se biro spremeni v Zavod s samostojnim finansiranjem. Za mestno skupščino bo Svet pripravil poročilo o delu ln predlog o reorganizaciji Biroja za posredovanje dela v zvezi z drugimi predlogi, ki so zgoraj nakazani. Posebej je svet obravnaval možnost, kako vključiti v strokovni uk mladino, ki nima -1 gimnazij in kako izboljšati ali I povečati strokovne šole in va- 200.900 1 jenske domove. Zakaj so bile določene uradne ure za stranke samo trikrat tedensko? S sklepom Mestnega ljudskega odbora ria skupni seji odbornikov mestnega zbora in zbora proizvajalcev 16. julija 1954 so bili določeni le 3 dnevi v tednu za sprejem strank. Glede na ta sklep so bili nato kot uradni dnevi za sprejem strank določeni ponedeljek, sreda ln petek od 9. do 14. ure. V tem času morajo biti na svojem mestu vsi referenti ali namestniki, ki imajo opraviti s strankami. Seje ali komisije morajo odložiti na druge 3 dneve v tednu. Ob dnevih, ko ni sprejema,strank, smejo uslužbenci sprejeti samo one stranke, ki so jih zaradi zaslišanja, pojasnil, poizvedb ali vmesnih rešitev Izrecno ln pismeno povabili za določeno uro. Zakaj ta novost In strogost, ki se na prvi hip zdi krivična za stranke in celo nedemokratična, češ saj ni državljan tu zaradi uradnikov, ampak so vendar upravni uslužbenci tu zaradi državljanovi Ravno zato, ker so upravni iMilužbenel tn zaradi državljanov in ker je v Interesa državljanov, da se njihove zadeve hitro, pravilno ln zako- nito rešujejo, je bil ta ukrep potreben. Na 38. skupni seji 16. julija 1954. je MLO pretresal in obravnaval poročilo o delu administracije MLO in je med drugim dognal: 1. Referenti ne pridejo do mirnega in hitrega, pravilnega reševanja problemov in vlog državljanov, organizacij itd., ker vsak dan in ves čas uradnih ur sprejemajo stranke. To je seveda samo eden od vzrokov, toda važen razlog, zakaj stranke ne prejemajo pravočasnih rešitev na svoje vloge. Saj referentu ne ostane skoraj nič časa, da bi vložene vloge sploh prebral, proučil ln našel pravilno rešitev, odločitev, odgovor itd. (Ni pa mogoče zahtevati, da bi referenti vsak dan delali v brezplačnih nadurah.) Ker stranke ne prejmejo rešitve pravočasno — vseh vlog strank pa je na mesec povprečno 4000 — postanejo upravičeno nestrpne in prihajajo urgirat na ljudski odbor in to zopet ob vsakem času. Tako se je s časom ustvaril začarani krog dveh dejstev, ki jc stalno zmanjše-val ekspeditivnost in kvaliteto sej, ki obravnavajo vloge strank in širše zadeve, opravijo potrebne komisijske oglede, razprave itd Sistem treh dni v tednu za stranke in treh dni za interno delo jc omogočil, da je bil v času od 15. avgusta do 1. oktobra zaostanek rešitev zmanjšan od ca 1800 na ca 900 Ni dvoma, da bo vgčina zaostanka do konca leta padla na minimum, ki pa je neogiben, ker nekatere vloge potrebujejo po značaju vsebine in nujnosti postopka (vmesne poizvedbe, priprave in sklepanje na komisijah in svetih, vmesne rešitve itd.) dalj časa za rešitev. Tedaj bodo tudi bistveno zmanjšane, če ne hoda celo odpadle, urgence za rešitve, ki večinoma le zavlačujejo izdajo rešitev. Tedaj bo tudi naval strank in zamudno čakanje močno popustilo. Gotovo imajo le trije uradni dnevi za stranke v prvih mesecih tudi neprijetne posledice za stranke, kajti v teh ‘‘treh dneh se naberejo vse stranke, ki so se sicer poraz-(fclile na vseh 6 dni v tednu. Ker večina strank prihaja med 9.—11. uro, je v tem času velik naval, medtem ko od 12. do 14. ure strank skoraj ni. Toda ta boleči ukrep je le prehoden. V nekaj mesecih bo manjši naval strank že iz zgoraj navedenih razlogov. Pa tudi na druge načine namerava MLO izboljšati poslovanje: 1. Brž ko bo uspel pridobiti nekaj praznih prostorov, kamor bi se preselila skladišča, ki sedaj zasedajo pritlične prostore Kresije v Mačkovi (bivši Lingarjevi) ulici, bo v te prostore ali v neposredno bližino namestil oni dal finančne uprave, v katerem imajo stranke največ opravka in bo tam z neposrednim vhodom s ceste lahko imel vsakodnevno (»šaltersko«) službo za stranke. 2. Ker je velik del strank, ki iz nepoučenosti hodijo po najrazličnejše informacije na MLO in tu tavajo od vrat do vrat, bo MLO vpeljal v kratkem informacijsko pisarno pri vsakem oddelku MLO, kjer bodo stranke ob uradnih dnevih dobile splošne informacije o načinu postopka, o načinu priprave svojih vlog in prošenj in podobno. S tem bodo delno razbremenjeni strokovni referenti, stranke pa bodo vedele, kam se v konkretnih primerih obračati 3. Ker se je delo izpostav ob izdajanju potrdil za otroške dodatke izkazalo primerno, saj je strankam skrajšalo pot do urada in jim prihranilo precej časa. bo MLO razmislil, kako bi tudi v bodoče za določena opravila (izdajanje raznih potrdil in podobno) nudil strankam možnost, da ob določenih dneh bliže svojemu bivališču opravijo nekatere posle brez čakanja Ti ukrepi bodo ob sočasnem izboljševanju strokovnosti uslužbencev in stalnem izbolj-šavanju sistema dela gotovo pripomogli, da bo mnogim strankam sploh prihranjeno, da bi osebno hodili v urade MLO, ostalim pa omogočeno, da bodo v uradnih dneh za stranke brez mučnega čakanja opravili potrebno pot na MLO. Da bo mogoče dosledno izvesti izdane ukrepe — v korist strankam — -uorajo seveda vsi uslužbenca MLO od vratarja do referenta in šefa dosledno odklanjati sprejem strank ob času, ki ni določen za nepozvane stranke. Prosimo vse volivce, da nam pomagajo pri tej nalogi, kakor tudi da tajniku MLO ali Uradu za prošnje ln pritožbe prijavijo vse primere, ako bi se kak uslužbenec bodisi pregrešil proti sprejetinV ukrepom, b* diši ponašal nevljudno, zlasti, če k temu ni b.zvan POROČILO KOMISIJE ZA INVESTICIJE 0 PRIPRAVAH ZA RAZŠIRITEV GRADBENE DEJAVNOSTI v območju mesta Ljubljane sprNJo predvidene povečane Investicijske dejavnosti v letu 19E5 Na področju mesta Ljubljane deluje v glavnem 9 večjih gradbenih podjetij, 3 srednja, remontna podjetja, ter gradbena operativa pri 5 ustanovah z lastnim finansiranjem. Razen tega deluje še približno 12 privatnih gradbenih obrtnih podjetij, od katerih Ima vsako le okrog 5 zaposlenih ljudi. Skupno zaposluje celotna gradbena operativa na področju mesta, po podatkih podjetij za mesec julij, ca. 3860 gradbenih delavcev (brez uslušSjrncov). Ta operaOiva Ima v letošnjem letu pogodffeno prevzetih gradbenih del za 3 milijarde 900 milijonov dinarje* ali približno en mili>on vrednosti investicij na 1 zaposlenega. Tl podatki soglašajo v gla-*-nem tudi s podatki Iz leta ko je bilo vgrajeno c» 950.806 dinarjev investicijske vro.inoeti nn 1 zaposlenega. Število 3860 zaposlenih pp se nanaša na mesec julij 1964, 3w Je bila gradbena sezona že v teku. V mesecu marcu je gradbena operativa zaposlovala le 2505 delavcev, aprila 2771, v maju pa 3171. Iz navedenega vidimo, da je bilo povprečje v prvih 3 mesecih sezone znatno pod normalo v primerjavi s številom, ki bi ga morali doseči, če bi hoteli v teh, za gradbeništvo ugodnih mesecih izvršiti vsa ona dela, ki bi jih sicer mogli izvršiti. 2e iz tega nam je jasno, da. smo glede na gradbeno sezone v velikem zaostanku, zaradi, česar je izvajanje investicij, v XI. polletju kritič-nejše. Potrebni bodo novi napori ter izdatno sodelovanje vseh zainteresiranih forumov, da bo plan v II. polletju izpolnjen v celoti, posebej pa še v tistih postavkah, ki bodo ojačane z novimi finančnimi sredstvi. Za tako zakasnitev imamo več argumentov. Predvsem moramo Iskati vzroke te zakasnitve v poznem sprejemanju proračuna ln iz tega izvirajoči negotovosti v gradbeni operativi, ki bi sicer v začetku gradbene sezone najela več delovne sile, kot pa jo Jer. Spomladi namreč vlada večji priliv delovne sile v podjetja, toda že v mesecu maju običajno pojenja. V tem času si vsakdo že najde primerno zaposlitev ter jo pozneje med letom le redko menja. Večjega števila delovne sile pa podjetja čez zimo niso mogla zaposlovati, ker ni bilo dovolj dela v zaprtih prostorih. Drugi objektivni razlog za zakasnitev investicijske dejavnosti pa je bilo letošnje vreme. Večina gradbenih del, ki so v teku, je izpostavljena neposrednim nalivom, zaradi česar je bilo le malo dela v pokritih prostorih. Običajno se stremi vedno k takemu razporedu gradbenih del, da je možno ob slabem vremenu izvrševati notranja dela. Na nesrečo Je v našem planu le malo takih del, h katerim bi mogli ob slabem vremenu, ki je letos vladalo po cele tedne, premestiti delovno •llo ter smotrneje izvrševati investicijska dela. Pri ugotavljanju letnega povprečja investicijskih del na enega zaposlenega, pa pridemo še do drugih vzrokov, ki dajejo misliti, zakaj so rezultati doslej sorazmerno nizki. 8-uml delavnik, odobren kot osnovni delovni čas v gradbenih podjetjih ln pri storilnosti, ki ni v ničemer stimulirana, je razlog, da Je delavstvo našlo sredstva in pota, da se zaposli povsod drugje, samo ne na naših gradnjah. V tem je eden poglavitnih vzrokov, da Je bil plan v letu 1953 ln v I. polletju 1954 slabo izpolnjen. Pri Izvajanju plana tako v letu 1953 kakor v I. polletju letošnjega leta je bila izpolnitev glede na zaposleno delovno silo vsaj za 15»'« pod običajno storilnostjo. Temu pa je bil vzrok, ker gradbena operativa ob upoštevanju veljavnih uredb ni znala najti možnosti, da bi plačevala delavce po učinku dela. mesto po dejansko izvršenih urah. Jasno Je zato. da so vsi, predvsem strokovni kadri. t. J zidarji in tesarji, iskali zaposlitve pri tako imenovanem »fušu« ter odšli na ta način za boljšim zaslužkom. Delo na naših gradiliščih pa se Je izvajalo stihijsko, brez pravega učinka, kar je imelo za posledico, da je bila vgrajena vrednost sorazmerno nizka . Tem vzrokom se prldruž liejo Se neka1er: prav tako važni vzroki, ki pa jih podjetja v resnici niso mogla sama urediti . To je predvsem vprašanje nastanitve delavcev in vprašanje terenskih dodatkov. Za nastanitev delavstva v provizornih barakah računamo na 1 zaposlenega ca. 25 do 30 tisoč dinarjev stroškov. Za nekoliko boljša in trajnejša delavska naselja pa moramo predvidevati znatno višje stroške na 1 zaposleno osebo. Teh finančnih sredstev pa podjetja niso Imela na razpolago v dovoljnl meri. Za nastanitev je bilo predvideno le toliko bivališč, kolikor je znašala maksimalna obremenitev v letu 1953, t. j, ca. 2700 enot. Ker pa je število zaposlenih v letošnjem letu spričo povečanega investicijskega plana poraslo, so podjetja prišla v stisko za nastanitev novih delavcev in zidarjev. V I. polletju je bilo opaziti med drugim tudi to, da je bil priliv delavstva — ln to nekvalificiranega — znatnejši kot pa priliv tesarjev in zidarjev. Le-ti so namreč tudi v neposredni bližini svojega doma sorazmerno dobro plačani in imajo velike možnosti za zaposlitev na deželi. Na splošno vemo, da vlada veliko pomanjkanje zidarjev ln tesarjev vsepovsod ter je strokovne delovne sile v Sloveniji samo določeno število. Ce torej hočemo to delovno silo dobiti od drugod, bi ji morali nuditi nekaj več v dodatkih ali po v boljših življenjskih ln delovnih pogojih. Normalna doba za Izvršitev investicij v gradbeništvu traja na leto ca. 10 mesecev, t. J. približno od 1. marca do 31. decembra, kakor pač vremenske razmere to dopuščajo. Ce vzamemo linearno povprečje, se vgradi mesečno ca. 10 do 11«/, celotne mase. Ta procent pa ni enakomeren, temveč v poletnih mesecih, še bolj "pa v Jesenskih raste, medtem ko je na začetku in ob koncu sezone pod povprečjem. Iz tega razloga moramo pri pregledu izvajanja investicij v I. polletju ugotoviti, da so rezultati še primerni. Ce pa kalkuliramo, da smo nekako 3 mesece v zakasnitvi, vidimo, da bo za Izpolnitev celotne naloge preostalo le 7 in pol mesecev, t. J. nekako 13.5»/, na mesec Posamezne Investicijske postavke pa so se s pravkar obravnavanim rebalansom še povišale ter se Je zaradi tega naloga naše operatlve znatno povečala. Da bi se ugotovilo stanje v operativi, je Uprava za investicije že v mesecu juliju izvedla anketno posvetovanje, katerega so se udeležila vsa gradbena podjetja. Po debati sodeč je bilo' v mesecu juniju le Se prav malo kapacitet na razpolago ter je bilo že takrat težko dobiti izvajalce, razen za ona dela, ki so bila že v maju, oziroma v mesecu Juniju preliminarno pogodbeno vezana. Kot že omenjeno, v I. polovici 1. 1954 ni bilo perspektiv za večji zagon gradbenih del, ker so bila finančna sredstva še neznana. Druga leta so izv-i^M prevzemali več del, kot jih je zmogla operativa dogotoviti v pogodbenih rokih V letošnjem letu, ko je MI.O zaostril pogodbene odnose, s katerimi je bila zaradi penalov garantirana terminska Izvršitev, pa podjetja niso prevzemala več del, kot so jih bila sposobna izvršili z obstoječo delovno silo. To se jo nedvomno pokesalo pri sestavah pre'!mlrvvrih coiodb ln pri določanju pr r'ov, ko ” "Sn ' gradbena operativa naenkrat j poetala pozorna ter je ponudbe previdneje sprejemala ali pa celo odklanjala. To je imelo za posledico, da smo bili pravočasno opozorjeni, da je obstoječa operativa premajhna ali preslaba, da bi izpolnila dane in še nove naloge. Zakon ponudbe in povpraševanja je naenkrat začel delovati v korist izvajalcev, ne pa v korist MLO kot investitorja. Na omenjeni anketi so bila ugotovljena tudi vsa ostala ozka grla podjetij, ker je za MLO kot funkcionalni organ važno, kako delujejo zakoni gospodarstva, da lahko temu primerno ukrepa na svojem območju. Vse te probleme, ki smo jih pravkar navedli, pa je pozneje obravnavala tudi Komisija za investicije pri MLO, ki je navedena dejstva preverila skupno z odgovornimi voditelji podjetij na posebnem zasedanju III. redne seje 31. avgusta letos, kjer se je obravnavalo predvsem kritično stanje, ki je nastalo v II. polletju izvajanja Investicij. Tudi v tem primeru je debata pokazala, da je situacija nadvse resna ter da so potrebni večji skupni napori, da se omogoči izvedba predvidenih del In dobav v letošnjem letu v obsegu, ki se postavlja s pravkar obravnavanim rebalansom plana v letu 1954. Pokazalo se je namreč, da bo potrebna takojšnja akttvizaclja podjetij za povečanje storilnosti. Že s samim prehodom na plačevanje po učinku, bo možno vsaj za 15°/o povečati učinek dela pri Istem kadrovskem staležu. To je bila doslej spričo uredbe o obdavčenju plačilnega sklada precej toga ureditev, ki pa jo bodo morala podjetja prilagoditi novim potrebam. Predvsem se bo moralo omogočiti, da bodo mogli delavci delati vsaj 10 ur na dan ali pa tudi več, če bodo to sami hoteli. S tem seveda Se ni rešen osnovni problem plačevanja po učinku, kjer je osnova storilnost. Tu se dajo neke stvari korigirati, kar pa morajo izvršiti podjetja sama. Danes mnogi dokazujejo, da načelno ni možno plačevati po normah. To ne drži. Odvisno pa Je od tega, kako je sestavljen tarifni pravilnik. Ona podjetja, ki so pravilno postavila norme, lahko le-te tudi plačujejo ln tudi nimajo posebnih težav. Preseganje norm pa v povprečju ne sme variirati čez 20«/*. Zaradi tega preseganja pa so nekatera podjetja prišla v nemogoč položaj ter so Imela velike razlike med povprečnim plačilnim skladom in pravilnikom. Vsa taka podjetja morajo to sama popraviti ter se približali določenemu procentu. Možno je najti tudi druge oblike. Vsekakor pa drži, da se da izvesti v okviru obstoječih uredb tudi plačevanje po učinku, ne da bi se kakorkoli prizadelo plačilni sklad za predvidene investicije. Tudi plačevanje nadurnega dela bo rešeno vzporedno s tem problemom, kar pa bo Imelo za posledico, da bodo p riši • do veljave vse doslej skrite rt -orve strokovne delovne sile. V mislih imamo predvsem dejstvo, da se v popoldanskem čt'3U večina tesarjev in zidarjev zaposluje na črnih gradnjah ali kekor pravimo temu »na fušu«, mesto na gradtliščlh družbenega plana. S spremenjenim plačevanjem se bo pričelo avtomatično dvigati razpoloženje gradbene organizacije ter pobijati nerealne zaslužke na popoldanskih gradnjah. Odpraviti te razvade bo vsekakor težka naloga ter bo treba navezati stike s sindikalnimi funkcionarji in delavskimi sveti, s pomočjo katerih se bodo te anomalije razkrile in počasi preprečile. V skrajnem primeru bo treba namreč organizirati pravo družbeno kontrolo in pripraviti frontalno akcijo proti takim pojavom. Treba bo na kraju samem ugotavljati take primere po komisijah državljanov ter primer za primerom izročati našim izvršnim organom. Znano je tudi, da moramo le prečestokrat takemu delavcu, ki zboli pri privatniku v popoldanskem času, ali pa se ponesreči, plačevati iz rednih skladov socialnega zavarovanja oskrbnino, čeprav se je ponesrečil pri delu, pri katerem ni bil socialno zavarovan. Ze po podatkih socialnega zavarovanja Jo teh primerov precej, ni pa še prišlo do ukrepov, da bi se ti izgubljeni milijoni dinarjev obračunali z resničnim dolžnikom. Elastičnost te nelojalne konkurence moramo parlratl nasproti prav tako elastičnim uredbam, ne pa da jih često sami še bolj togo tolmačimo. Plačevanje po učinku kakor tudi nadurno delo bo imelo nadvse ugodne posledice pri Izvajanju naših gradbenih del, ki so spričo navedenih dejstev v znatnem zaostanku. Zaslužki, posebno zidarjev in tesarjev, bodo neprimerno večji, s čimer bomo pritegnili na akordno plačana dela tudi vse one kadre, ki so doslej kljub večji strokovnosti izvrševali delo nižje kategorije, čeprav bi to delo lahko o-pravljali bolj ali manj priučeni nekvalificirani delavci. Tudi teh rezerv je precej, ker delovna sila sama ni bila zainteresirana, da se zaposli na gradillšču pri takem delu, ki ga je po svoji stroki sposobna, temveč Je uhajala mimo delovodij k lažjim delom. Saj Imamo v tem izkušnje, da so se svojčas, ko je primanjkovalo delavcev ln ko je bil akord še dober zaslužek, vnemali velikokrat prepiri s delovodji, ko ni bilo mogoče zidarja ali tesarja niti za najkrajši čas pritegniti na manj kvalificirano delo, ker ni Imel Interesa na tem. Pri takem načinu dela v podjetjih, na katerega bi takoj prešli, lahko pričakujemo, da bo vgrajene najmanj 30 •/» več investicijske mase pri istem staležu kvalificiranih 11 nekvalificiranih delavcev. Ce pa gremo k širjenju kapacitet zato, da zagotovimo opera-tlvo tudi še ostalim 5 zgradbam, za katere še nimamo izvajalcev In računamo na nov dotok delovne sile, moramo omogočiti gradbenim podjetjem nastanitev te nove delovne sile. Osnovni problem, t. J. lokacija takih objektov, je bil že obravnavan na MLO pri Tajništvu za komunalne zadeve. Nova delavska naselja na območju Ljubljane bi bila v urbanističnem pogledu dopuščena le na temelju posebnega programa, ki naj načelno reši vprašanje teh gradbenih pro-vi zori jev. Skrb za izvedbo tega gradbenega programa je prevzela gradbena operativa preko svojega združenja. Ta program se bo izdelal za ves teritorij mesta, t. j. za vsa podjetja, nato pa bi se pričel takoj uresničevati. Pri tem pa nastane takoj vprašanje finansiranja tega programa. Razlikovati moramo namreč dve vrsti teh objektov. Manjši del gre za trajne objekte, v ka- terih bi nastanjevali družine ln samce. Drugi večji del takih ob- 1 jelctov pa sestoji iz pravih pro- ‘ vizorijev, v katerih nameščamo le delovno silo, ki pride na sezonsko delo. Lokacija za talce provjzorije naj bi bila v neposredni bližini investicijskih objektov, nakar bi se taki provi-zoriji porušili in prestavili na drugo mesto, brž ko bi se investicijski objekt dokončal. V nasprotju s tem tipično provi-zorniml objekti bodo objekti za stalno naselitev delovne sile trajnejši in grajeni v višjem standardu. Za vse te objekte pa gradbena operativa doslej ni imela dovolj finančnih sredstev. Zaradi tega bo moral MLO na kakršenkoli način to akcijo podpreti, bodisi v obliki dotacij ali pa v obliki posebnega procenta, ki naj se pribija na situacijo oziroma obračun. Po lej drugi varianti je stimulacija za prevzem gradbenih del od MLO kot investitorja še bolj poudarjena. Kolikšen procent bi se pribijal v te namene je stvar diskusije iu nadaljnjih razr.otrivanj. Primer: cena objekta v celoti din 160.000.000.— od tega znašajo čista gradbena dela din 80.000.000.— za nastanitev ene osebe pa je potrebno din 25.000.—. Pri 100 zaposlenih, ki jih taka zgradba potrebuje, znašajo torej stroški nastanitve din 2,500.000.—, kar pomeni, da moramo v te namena pribijati 3 % od obračuna stroškov (brez obrtniških del). • Končno moramo še urediti finansiranje trajnejših objektov, ki mora potekati vzporedno. Ce predvidevamo n. pr. 5 % za take objekte trajnejšega značaja od zneska din 80.000.000.—, kolikor znašajo čista gradbena dela na tem objektu, bomo prišli do vsote 4.000.000,— dinarjev ali z drugimi besedami do enodružinskega stanovanja in enega stanovanja za samce. Pri kapaciteti, ki jo ima n. pr. gradbeno podjetje »Tehnika«, »Megrad«, t. j. 480.000.000.— din bi zneslo to letno za provizome objekte din7,200.000,— (provizorij za 300 ljudi) za trajne objekte din 12,000.000,— (3 družinska stanovanja, 3 samska stanovanja) V 5 letih mora tako gradbeno podjetje le na ta način priti do naslednjih finančnih sredstev: za provizome objekte din 36,000.000.— (provizorij za 600 ljudi) za trajne objekte din 60,000.000.— (skupno 30 stanovanj). Amortizacijska kvota za provizome objekte je zelo visoka, zato s predvidenim zneskom ne moremo nastaniti toliko delovne sile, kot bi to pokazal rezultat običajne multiplikacije letne kvote s številom let. S primernim varčevanjem pri provizornih objektih pa bodo mogla podjetja še precejšen del teh zneskov uporabiti za finansiranje na definitivnih objektih. Ce bi MLO sprejel predlagani način pribitkov, bodo tudi drugi koristniki morali osvojiti enak način pribitkov, če bodo hoteli da jim gradbena operativa prevzame gradbena dela. To bo imelo za gradbena podjetja najugodnejše posledice, saj bodo na ta način prišla do znatnih finančnih sredstev. Toko bo v obstoječih gradbenih podjetjih najhitreje odoravljeno dosedanje grlo nrl povečanju delovne sile (Nadaljevanje prihodnjič)