Politični ogfled. Avstrijske, dežele. Avstrijsko. NemSka leviea ,je zgubila svo.jega prvaka, dr. Herbsta; zadnjo soboto je na Dunaji uiiirl v 72. letu svo.je dobe. Mož je bil pravi oče neinške levice, toda zadnja leta nni je izvil knnilo iz roke pl. Plener. Herbst je bil tri leta ininister, Plener pa se vspenja doslej še zastonj na enako mesto in sploh ni tako bistre glave, kakor je bil dr. Herbst: enaka pa sta si v sovraštvu do Gehov in poprek do vseh slovanskili l.judstev. — V easu, ko je bil Risinarek na Dunaji, zaprli so več mokroušesih mladeničev zavoljo upitja: >heil Rismarck!« in drugib neredov: izmed teh stoji jib sedaj že več pred sodnijo ali pa so v zaporu. Ne vemo pa, če niso drugi več krivi, toda roka pravice ne niore do njih. Škoda. — V torek dne 5. julija pridejo načrli za postave o novem denarji zopet v državni zbor: v odseku je bilo sicer o njib veliko besedij, ali broz nasledkov za načrte same. Iz tega sodimo, da obveljajo vsi načrti tudi v drž. zboru. Moravsko. Svitli cesar so prišli v nedel.jo dopoldne v Hrno in slavnosti so se vršile po redu, kakor so ga bili določili že poprej. Cesar so govorili tudi večkrat česki, tako koj v odgovoru na pozdrav dež. namestnika. Navdušenje za Nj. veličanstvo je bilo povsod in veselo znamenje domoljubja. Dnes pa se vrne Nj. velieanslvo na Dunaj. Štajarsko. Iz ene strani se trdi, da pride vendar-le do shoda nemških veljakov v Gradci, iz druge pa se kaže, da ne vedo prav, čemu da bi jim sbod bil. In resnica, kaj še čejo Nemci v oziru svojega jezika? Povsod še nemščina, sedi pri nas za inizo, tudi tam, v tacih uradih, kamor pribaja le slov. kmet, sedi gospoda, ki ne zna ali vsaj noče znati jezika, ki ga govori ljudstvo, s katerim jim je opravka. Naravno je, da take gospode ljudstvo ne vidi rado ter si jo želi izpremeniti, se ve, da le po postavi ali še skromniše, po proSnjah do višje gosposke. Ako le-ta včasih usliši prošnjo ljudstva, to vam je potem v očeh nemške gospode pa — krivica in največji greh grofa Taaffe in njegove vlade. Koroško. V Gelovci se je župan Fr. Glockner odpovedal tej časti in so imeli potem silo, komu da jo naj izročijo. Na zadnje jo je dobil dr. Posch, ali ni je prav vesel, kajti v občinskem gospodarstvu so ,jo liberalei jako zavozili. Njega čaka torej težavno delo, ali mu bode kos? — Kakor je znano, je pri večib sodnijah trpba tolmača, če hoče sodnik ka.j dopovedati slov. stranki. Slovenci so vlado že večkrat. opomenili na to, ali kakor je podoba, zastonj, kajli mlade sodnike, avskultanlp, jemljp, c. kr. dež. nadsodnija še vedno le iz npinškib pravnikov, kako dobijo polem sodnije taeih sodnikov, ki bi znali slovenski? Kranjsko. »Slov. maliea« je imenovala A. barona Winklerja, dež. predsednika v Ljobljani, za častnpga elana in je s tem počastila tudi sebe, kajti baron je sicer v drž. službi, vendar pa ne zakriva nikjer, da tpče v njegovih žilab slov. krv. — V Rudolfovem so pri zadnjib občinskih volitvab zmagali po vsej vrsti slov. niožje, neka.j časa pa so že vzdigovali nemSkutarji glavo ter so računali na razpor med Slovenci. Hvala Rogii, da tam Slovenci niso posnemali teh v Ljubljani. Primorsko. V Goriei ,je umrl France Podobnik, c. kr. stavbeni svetnik. Mož je bil časti vreden slov. rodol.jub. — Zoper slov. ljudske šole v Gorici se vspenja, kar največ inora, mestni zastop, toda 7000 Sloveneev je v mestu in njim se bode vendar dovolilo toliko, kolikor se drugje peščiei Nenicev ali Lahov dpvoljuje z odprto roko. Tržaško. V okolici Trsta je gorelo na večer pred sv. Ivanom veliko število kresov in hočejo jib vžgati tudi na večer 4. julija v čast sv. apostolov slovenskih. — Slov. eitalnica je priredila včeraj svojim udom veselieo v Senožečah. Vdeležba je bila mnogobrojna. Hrvaško. Ogerska vlada sili madjarski jpzik tudi v lirvaškp šole: v Zagrebu inorajo se ga otroei v obrtni šoli učiti kar iztpočetka. No, če pojde tako dalje, potem bode v resnici čez 10 let Zagreb niadjarsko inesto. Ogersko. Nekateri poslanci tičijo tako v dolgeh, "da se jim zarubljuje denar, ki ga dobijo za svoje poslanstvo. Le-ti bili bi sedaj radi postavo, vslpd katere bi jini tega denarja ne mogel nihčp rnbiti, vendar pa take postavp v državnem zboru niso vsprejpli. Sedaj pa je poslanec Madarasz predložil, na.j se daje poslancem stalno plačilo. Ne bilo bi na robp, ka.jti poteni bi ne imeli toliko in tako dolgib govorov več v zboru. Vunanje države. R i m. Kardinal Rimske cerkve Avgust Theodoli je dnp 27. junija nnirl, v svojem 73. letu: kardinal ,je bil od leta 1886. Italijansko. Kralj Umberto in kraljica Margarita sta se vrnila iz RerBlina v Monzo ler ostaneta ondi. kakor po navadi, celo poletje. Sapa jima v Riinu ni pogodi. O lem, kar sta doživela na NeinSkem, se je pisato le malo in gotovo je le toliko, da še ostane na dalje pri tripelalijanci. Spansko. Državni proračun so vsprejeli ali treba bode novpga posojila in zoper to se bodo vzdignile bude burjp pri poslanciii, ki np držijo s sodan.jo konscrvativno vlado. Francosko. Po vsej francoski državi živi kacih 50.000 judov, ali ti so bogati in zato imajo povsod veljavo. Ljudje pa so jih sedaj že siti, posebno pri častnikib. Judje iniajo v vojski najbolje pa najlažje slnžbe. fo preseda drugim in vsled lega je aedaj nastala velika nevolja nad judi-častniki. — Anarhist Ravaehol je obsojen na smrt, ali nič se ne kesa svojib zločinstev, čeS, da je dplal — za delalce. Enacih Ijudij je še več na svetu, gorje, če pridejo t,i kedaj do niočij. Angleško. Naj se pri Ircih zjedinite tamošn.ji stranki v eno, lo je zastonj. V soboto je bilo v Korku med njiina celo pretepanje. Razgnala jib je policija: kaj boste storili ti stranki za ubogo Ijudstvo! Ge se obe zedinite, ne bilo bi še veliko upanja, da kaj dosežeta; tako pa je nju delovanje le pogubno. — Zoper Gladstoneja kandiduje Rolfour, inož velicih zmožnostij in tako utegne konservativna stranka ostati na vrhu. Nemško. Na cesarskem dvoru v Rerolinu je huda nevol.ja nad Rismarcka in to po pravici, kajti le-ta je že slaree — bleb(-talee, ne več Netncein na korist, ampak na škodo. ker še hočp veljati za »največjega moža Nemcpv«. — Vojaštvo se bode ponmožilo in z jiin ludi stroški, toda francoski vojaki na eni, na drugi strani pa ruski ne dajo mira Nemeein. Rusko. Veliko železnico dela vlada po južni Sibiriji. Iie-1a je npki sila rodovitna in že sedaj pribaja vsako leto do 50.000 priseljeneev. Ako .se dodcla la železniea, nadpja sp jih vlada še dvekral toliko. Zeinlje je dovolj in če je v resnici rodovitna, kakor se bvali, je Š5e 1p bolje za vso državo. Rumunsko. Kralj-Karol se je podal na Angleško, kraljica še je vedno bolna, da-si jej zdravniki obetajo dan na dan ozdravl.jenje. Srbsko. Naših easlnikov je bilo tovnej nekaj blizo srbskib mpj in brzo so srbski listi zagnali glas, da so pregledovali, kje da bi avstrijska vojska na.jlažj(! vdrla na srbska tla. 8p ve, da to ni resnica. Afrika. Angleška vlada je zahtevala od sultana v Marokn. naj ji dovoli, da snie pošiljati prosto razno blago v deželo. Sultan pa tega ni privolil, ker jp čutil, da bi tako tndi orožjp prišlo lphko med ljudstvo in z njim ustaje. Teh imajo pa ondi že tako več, kakor ,je dobro. Amerika. V Rraziliji je odstopil minister za poljedelstvo in njegove poslp opravlja minister za vunanje zadeve. 'Pežko je na.jti inoža za to niinisterstvo, kajti doslej se ,je Itorilo le malo za poljedelslvo in miniater mora še torpj orati ledino, vse na novo vppljati, da se povzdigne kmetovalstvo.