jiaširri naročnikom! ì{adi pasivne res iste n ce v tiskarnah smo morali to številko izdati le na štirih straneh. Dokler se lastniki tiskarn in stavci ne spora-zumejo, prosirqo čitatelje, da bodo potrpeli, ker danes sploh ne vemo, kdaj izide prihodnja številka. Tarifni boj v tiskarnah, Dne 31. t. m. poteče kolektivna pogodba, ki je bila sklenjena leta 1906 med avstrijskimi lastniki tiskarn na eni, ter organizacijo tiskarskih pomočnikov na drugi strani. Tiskarski pomočniki imajo sijajno izvedeno organizacijo, za katero bi jih morali zavidati vsi drugi stanovi. 96'680/0 vseh stavcev je organiziranih in kdor ni organiziran, sploh ne dobi dela. Oni imajo že sami svoje socijalno zavarovanje, katero zahtevajo drugi delavci šele od države. Član tiskarskega društva ima zagotovljeno podporo za slučaj brezposelnosti in bolezni, ter rento za slučaj onemoglosti, obenem tudi obstoji vdovska in preselitvena ter potniška podpora, vse stvari, o katerih se drugim stanovom šele sanja. Organizacija tiskarskih pomočnikov je danes tako močna, da se njenim članom v normalnih razmerah ni treba bati, da bi morali stradati. Tej moči odgovarja tudi upliv, ki ga ima ta organizacija na razmerje med svojimi člani in njih delodajalci, upliv, ki se ne razteza le na vprašanje materijalne, temveč tudi na ona moralične nravi. Da si ogledamo pred vsem gmotni položaj tiskarskih pomočnikov. Po dosedaj veljavnem tarifu so posamezni kraji razdeljeni v 6 razredov ter znaša najnižja tedenska mezda v prvem razredu tedensko 25 kron za 83/4 urno delo. Čezurno delo se mora plačati posebej. Trst je v četrtem razredu; najnižja tedenska mezda bi morala znašati 31 kron. Nočno delo se mora plačevati 50 odstotkov višje. Najmanjša tedenska mezda za ponočne črkostavce znaša torej 47 kron. Sedaj zahtevajo pomočniki, da se delavni čas skrajša na 8l/a ur, ter da se tedenske mezde povišajo za 3 krone, a akordno delo za približno 10 %• Gospodarji so bili pripravljeni zvišati gotove mezde za 2 kroni in akordno delo temu primerno, zahtevali pa so neke druge bistvene spremembe tarifnih določb in ob tem so se razbila poga- janja. Posledica tega je bila, da so lastniki dveh tretjin avstrijskih tiskarn minulo soboto odpovedali svojim delavcem. Tako je danes preko 10.000 delavcev pred izprtjem in boj se je začel s tem, da delajo pomočniki, katerim je odpovedano, pasivno resistenco. Posledica tega je, da izhajajo listi belf, v manjšem obsegu in z velikimi zamudami. Socijalni boj, ki se sedaj bojuje v tiskarski stroki, je pač eden najhujših socijalnih bojev, ki so se izbojevali v zadnjih letih v Avstriji, ne sicer vsled svoje razsežnosti, pač pa vsled njega notranje srditosti. Gospodarji namreč pravijo, da jim je organizacija pomočnikov že zrasla preko glave in da oni niso več gospodarji v svojih delavnicah. Posredovalnica dela je namreč v rokah pomočnikov in gospodar mora pri sprejemanju delavcev, sprejemati le osebe, ki mu jih pošlje ta posredovalnica. Zato zahtevajo gospodarji seuaj enakopravno zastopstvo pri posredovalnici dela, čemur se pa črkostavci odločno upirajo. Po sedanjih tarifnih določbah se stavni stroji ne morejo popolnoma izrabiti. Pred vsem je na stavnih strojih prepovedano akordno delo. Gospodarji trde, da imajo od strojev koristi le delavci. Zato zahtevajo tudi spremembo tozadevnih tarifnih določb. To bi bili glavni točki, okoli katerih se vrti ves boj. Vidi se iz tega, da se gre več za principijelna, nego za materijelna vprašanja. Ta boj so izzvali gospodarji, ki hočejo zlomiti dosedanji upliv organizacije pomočnikov. V tem boju imajo lastniki tiskarn za seboj zvezo avstrijskih delodajalcev. More se reči, da gospodarji še nikdar v nobenem mezdnem boju niso bili tako pripravljeni, kakor so v tem boju. One gospodarje, ki se jim niso pridružili z lepa, hočejo v to prisiliti. Tiskarnam, ki bi dovolile zahtevam pomočništva, se odpove kredit, tovarne jim ne bodo dobavljale papirja, odpovedo se jim prostori, ter odvzame odjemalce s tem, da se bodo tiskarska dela izvrševala pod ceno. Izgubo, ki nastane na ta način, bodo gospodarji pokrivali iz posebnega v ta namen ustanovljenega fonda. Toda na drugi strani je — kakor smo že omenili — organizacija pomočnikov tako močna, da more že sama vzdržati večmesečen boj, a ima poleg tega za seboj vse druge strokovne organizacije v Avstriji. Da bi v teh razmerah ena stranka premagala drugo, pač ni misliti. Zato bo pač tudi ta boj končal s kompromisom. Boj za balkanska tržišča. Srbske državne železnice so razpisale dobavo železniških tračnic, za kar so vložile tudi avstrijske in ogrske železarne svojo ponudbo. Avstrijske in ogrske železarne so se namreč zedinile, ter napravile skupno po- nudbo. Kakor poročajo, je avstroogrska ponudba najcenejša. Ravnatelj Alpino-monton družbe Oskar Rothballer je v ta namen odpotoval v Belgrad, kjer se bo osebno pogajal z merodajnimi krogi. V interesu dobrega razmerja med monarhijo in Srbijo bi bilo vsekako želeti, da potovanje ravnatelja Alpine-monton družbe ne bi ostalo brezuspešno, ker je jasno, da je gospodarsko zbližanje prvi predpogoj za politično zbli-žanje med obema državama. Znano je, da je napeto razmerje med monarhijo in Srbijo znala izkoristiti sebi v prilog v prvi vrsti Nemčija. V mnogih trgov-v skih in industrijskih panogah, kjer je ArstrijS * preje zavzemala takorekoč dominujoč vpliv, je stopi'a sedaj na njeno mesto Nemčija. Toda Nemčija se ni zadovoljila samo s tem. Znano je, da je Francija glavni dobavitelj srbske armade. Francosko orožje je bilo, kateremu se je — poleg lastne pripravljenosti — imela Srbija zahvaliti svojim uspehom v vojni proti Turčiji. Ravnotako je znano, da je bilo vprašanje dobave orožja za srbsko armado neposreden povod za spor med monarhijo in Srbijo. Saj nam je vsem še v živem spominu, da je grof Goluchowski zahteval od Srbije, da mora kupiti Škodove topove, ali pa se zapre meja monarhije za njeno živino. Srbija pa se je vzlic temu odločila za francoske topove Schneider-Creuzot. Posledica tega je bila carinska vojna in vse drugo kar je prišlo. Toda Nemčija si misli: Če mi se je posrečilo izriniti Avstrijo, zakaj ne bi se mi posrečilo izriniti tudi Francijo. In zato dela s polno paro na to, da bi dobila nemška industrija — v prvi vrsti seveda Krupp — bodoče dobave za srbsko armado. V ta namen so nemške orožarne že stavile Srbiji zelo ugodne ponudbe. Za nekatere dobave so jim dovolile celo 12 letni plačilni rok, kar ni druzega, kakor indirektno posojilo. Kakor hitro je francosko časopisje doznalo o tem, je že tudi zahtevalo od vlade, da mora varovati interese francoske industrije, ter dovoliti srbska posojila na francoskem denarnem trgu le, ako bodo popolnoma čuvani interesi te industrije. Kakor torej vidimo, je ta boj zelo zanimiv, a zmagala bo konečno gotovo Francija, ker ima ona v rokah največje orožje — denar, katerega Srbija nujno rabi. Nemčija bi mogla Srbiji pač dovoliti daljši plačilni rok pri raznih državnih dobavah in v prvi vrsti pri dobavah za armado, ne more ji pa dobaviti denarja, katerega ji primanjkuje celo za nujne potrebe lastne industrije. fili ste že poslali naročnino za „Trgovski list" ? Trgovski ples. Ta tradicijonalen ples, ki ga pri-rejuje „Trgovsko izobraževalno društvo" vsako leto, se bo v prihodnjem predpustu vršil dne 3. januarja, na kar opozarjamo člane in prijatelje društva. Svetovni prihranki. Glasom neke angleške statistike je bilo leta 1910 — take statistike se objavljajo vedno zelo kasno, ker je zbiranje materijala silno zamudno in počasno delo — na vsem svetu 96 milijonov hranilcev, ki so imeli pri raznih bankah, hranilnicah itd. vloženih 621/2 miljard frankov. Največ vložnikov in največ vloženega kapitala ima Evropa in sicer 71 milijonov vložnikov s skupno vložno svoto 41 miljard frankov, tako da pride na vsako hranilno knjižico 571 frankov. Amerika ima 9 milijonov vložnikov s hranilnimi vlogami v znesku 19 l/g mi'jard, ali na vsakega vložnika 2116 frankov. Azija ima 14 milijonov vložnikov in 675 milijonov vlog, torej na vsakega vložnika 48 frankov. Afrika ima 300.000 vložnikov, 125 milijonov vlog, na vložnika 401 frank. Konečno ima Avstralija 1 Vs milijona vložnikov, s skupnimi vlogami 1225 frankov, ali na vložnika 500 frankov. Na vsakih 1000 oseb je prišlo v Evropi 166 hranilnih knjižic, z največjim povprečnim zneskom 511 frankov v Danski in 419 v Švici, ter najmanjšim 22 v Španiji in 31 v Bolgariji. V Avstro-Ogrski znaša povprečna vloga 145 kron, v Italiji 195, v Franciji 309, v Nemčiji 285 in v Angliji 277. V Ameriki je prišlo na 1000 oseb 89, v Aziji 43, v Afriki 11 in v Avstraliji 301. O razvoju prihrankov v zadnjih 28 letih nam podaja sledeča tabela, ki jo je sestavil profesor R. Benin za ..Giornale degli economisti". Številke se nanašajo na svote hranilnih vlog dne 31. decembra dotičnega leta in značijo milijone frankov. Leto Avstr, Eusila i:aii]a Zdr. drž. Angliji Frani;. Belg. Prusija 1883 1817 36 1151 5124 2169 1893 142 2463 1884 1942 46 1304 f>366 2265 2137 159 2644 1885 2072 67 1420 5476 2351 2366 189 2826 1886 2218 110 1603 5708 2443 2505 217 3084 1887 2300 172 1662 6176 2531 2588 240 3341 1888 2435 232 1726 6821 2624 2762 260 3612 1889 2612 295 1756 7126 2703 3015 283 3877 189J 2717 368 1792 7624 2782 3325 325 4102 1891 2835 500 1820 8115 2862 3559 333 4258 1892 2991 626 1928 8564 2956 3844 351 4440 1893 3115 745 1977 8926 3074 3751 390 4688 1894 3269 868 1975 8740 3319 3977 427 5001 1895 3420 977 2072 9053 3580 4149 453 5432 1896 3562 1106 2109 9536 3870 4167 481 5820 1897 3692 1348 2199 9697 4109 4271 532 6210 1898 3790 1566 2273 10328 4328 4275 565 6609 1899 3891 1794 2400 11052 4538 4337 608 6971 1900 4020 1984 2515 12249 4675 4274 662 7182 1901 4218 2199 2621 12985 4809 4429 735 7796 1902 4497 2428 2789 13751 4928 4390 731 8410 1903 4778 2668 2989 14676 4967 4306 735 9037 1904 5009 2823 3256 15301 5015 4433 764 9702 1905 5205 3000 3490 16306 5121 4655 786 10368 1906 5370 3208 3861 17411 5225 4773 812 10985 1907 5560 3549 4349 18450 5241 4976 844 11401 1908 5902 3700 4702 18303 5309 5219 886 11964 19(9 6242 3975 5042 18567 5419 5473 920 12916 1910 5362 20352 5520 5600 965 13884 V Avstriji, Angliji in Franciji so se hranilne vloge v teku 28 let potrojile, v Rusiji več kot postoterile, v Italiji so se pomnožile petkrat, v Združenih državah za štirikrat, v Belgiji in Prusiji za šestkrat. Te številke so vsekako dokaz, da se je v zadnjih letih silno dvignilo splošno ljudsko blagostanje. Te številke nam pa tudi dokazujejo, da je Avstralija najbogatejši del sveta, kjer je bogastvo tudi najprimerneje razdeljeno. Dočim ima v Avstraliji vsak tretji človek hranilno knjižico, jo ima v Evropi šele vsak šesti, v Ameriki vsak dvanajsti, v Aziji vsak petindvajseti in v Afriki celo le vsak stoti ! V Avstriji pride ena hranilna knjižica na vsakih sedem oseb. Številke govoré! V svoji razpravi : Trgovec in konsumna društva smo na jasen in nedvomljiv način dokazali, da konsumno društvo nikakor ne more uspešno konkurirati s trgovcem, da ne more dosezati namena, ki so si ga postavili njeni idejatorji, da bi namreč dobavljalo konsumentu blago ceneje nego trgovec. Teorija, ki smo jo postavili, je tako jasna in prepričevalna, da je vsak ugovor izključen. Vendar, več kot vse najlepše in najboljše teorije nam pove praksa, nam povedo številke ! Zato naj — v podkrepljenje izvajanj v št. 6 in 7 „Trgovskega lista" — danes govoré številke ! V času od leta 1872 do leta 1908 je bilo v Avstriji ustanovljenih 1750 konsumnih društev. Od teh konsumnih društev jih je medtem likvidiralo 549, dočim jih je prišlo v konkurz 94. Skupno je torej od 1750 ustanovljenih konsumnih zadrug propalo 642, to je 37 % ! Te številke padajo tembolj v oči, če se pomisli, da je v isti dobi bilo ustanovljeni 10.206 posojilnic, od katerih jih je 814 likvidiralo in 77 prišlo v konkurz, torej skupno 951, ali v odstotkih 8%. kar je razmeroma še vedno veliko število, toda v razmeri s konsumnimi društvi prava malenkost. To dokazuje, da je ideja posojilnic sama na sebi zdrava in dobra, da morejo posojilnice pač vršiti uspešno postavljeno nalogo, ne morejo pa tega n;kdar konsumna društva. Sicer se pa na ta predmet še povrnemo. Za danes naj nam bo le še dovoljeno, da navedemo število konsumnih društev v času od 1903 do 1913 (poznejših podatkov žal nimamo na razpolago) v slovenskih deželah. Bilo je konsumnih društev : Dežela : Kranjska Štajerska Koroška Primorsko : a) Goriška b) Trst z okolico c) Istra Iz gornjih številk razvidimo, vda je od leta 1903 do 1910 na Kranjskem, Štajerskem in v Istri padlo število konsumnih društev. V Trstu in okolici je število teh zadrug poskočilo, toda ta društva po večini nimajo prodajalne, temveč le gostilne. Par zadrug s prodajalnami je pa že od takrat propalo. Vsekako nam gornje številke dokazujejo, da je med nami Slovenci v tem oziru že prišlo do iztreznenja. Manija za snovanjem konsumnih društev je že dosegla svoj vrhunec in sedaj pojde le navzdol. leta leta leta 1903 1908 1910 15 13 13 51 48 47 9 15 17 15 16 28 37 34 37 31 Dolžnost vsakega slovenskega trgovca je, da je naročnik Trgovskega lista! Jržiška blagovna borza. TRST, dne 13. decembra 1913. Cene se razumejo pri inozemskem blagu brez carine. Za trgovce na drobno se cene seveda primerno zvišajo. Pojasnila glede carine i. t. d. daje drage volje naše uredništvo. Vosfk Bosanski.......za 100 kg Sadje. Rožiči dalmatinski . . levantinski .... pulješki..... Dateljni aleksandrinski. Bassorah Hallowee Barberia..... Smokve Kalamata jed. v vencih . . . prosti jed. . . v kartonih .... Mandelni sladki Bari . dalmatinski .... levantinski .... Molfetta..... pulješki in sicilij. . pulj. in sic. zbrani . Lešniki dolgi istrski . . levantinski okrogli izluščeni . . . Slive bosa' ske .... tuzemske .... Rozine različnih prov. . Volna bela umizana. Dalmatinska . . . Volna bala kalo. Skadrska in bosanska . „ Volna bela prana. Orig........ . . Bosanska....... „ Dalmatinska..... „ Skadrska....... „ Volna j«gnetov bela. Bosanska in srbska . . za 100 kg Olj?. Jedilno olje. Oljčno italijansko fino in najfinejše .... brez Cai. za 100 kg Grška fino . . . . „ Grška in otoki jed. „ Dalmatinsko .... Koton amerikanski brez Car. Sesame fino in najfinejše pol fino..... jedilno...... Petrolej. Petrolej izd. tržaške raf. v sodih.......za 100 1. v zabojih....... „ za 100 kg CENA naje. najdr. 300 330 — 13 22 14 — 14 50 21 — 28 _ 75 — 90 — 43 — 44 — 34 — 36 - 80 _ 110 _ 327 — 330 — 328 — 350 — 340 _ _ 325 — 330 325 — 330 — 80 _ 81 _ 177 — 180 — 30 56 — 44 - — — 110 — 120 — 170 — 180 - 220 — 235 — 250 — 260 — 180 — 190 - 160 175 135 — 148 — 104 - 110 — 96 __ 100 _ 115 — 135 — 100 — 120 — 96 108 r Z z Milo T3 Svrče In milo. belo uso Candia fino I .....za 103 kg Marsiglia fino I . „ II ... . zeleno z oljčnega olja I..........„ marmorivo .... „ smolnato rumeno I „ tržaško čisto zeleno in rumeno ... „ detto II . . . „ Sveče I................„ » II........ » III........., Špirit. « I Špirit 90°/o v sodih za 100 1. I 95% ..... S l denatun 90°/o v barili „ Razno. Seno domače.....za 100 kg v balah štaj. za konje „ za goveda (sladko) . „ v balah kor. za konje „ za goveda (sladko) . „ Seno slavonsko .... „ „ italijansko .... „ Lovorjevo listje .... „ Ementhaler............„ Parmazan.....• . „ Med hrvatski..........„ istrski............„ Slama dolga ržena . . „ pšenična............„ rezanca..............„ Brinje istrsko..........„ italijansko ... „ Suhi lo -or I..........„ Va II...... Kovine. Jeklo koroško v zabojih po 70 kg št. 00—6 . kovano ...... „ Žeblji kranjski .... šat Železo štajersko rezila okrogla in štiriogl. za 100 kg staro lahko .... , lito masivno ... „ železna žica koroška . „ št. 31—34 ... fina..........„ Železna ploščevina štajerska „ Pile štajerske..........„ Ponve žel. sortirane . _ CENA naje. j najdr 90-741 64'— 65 — 70- 62-48 — 50 50| 175 175 186 52 7 7 15 240 270 85 70 7 5 30 38 22 17 46 66 25 23 36 50 35 35 1 100—1 10 95-: 76 66 67 64 50 198 180 188 54 8 50 750' 1 50 50 26 260 300 86 72 32 40 25 — 18 47 — 68 52 — 24 50 40 — 60 — 56- 130 105—i Lastnik „Trgovsko izobraževalno društvo" v Trstu. Izdajatelj in odgovorni urednik : Andrej Munih v Trstu. — Tiska tiskarna „Edinost" v Trstu. I Priporočljive tordke. o «s Brivci: jftaton jtovak brivec v Trstu, via Belvedere 57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — Svoji k svojim ! flndrej Rojic Acquedotto štev. 20, se najuljudneje priporoča p. n. slavnemu občinstvu. Čevljarji : čevlji brez šivanja in žebljev. Izvršuje edinole -= Jratijo Cink v Trstu ulica Cecilia Rittmeyer štev. 12. — Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno In ceno. — Na zahtevo pride tudi po naročila izven mesta. 3(njigovez: Edina slovenska :: knjigoveznica. ^IL knjige, reklamne tabele, vsa kartonažna dela in veže knjige elegantno in po konkurenčnih cenah. — K Repenšek, ulica Cecilia štev. 9. krojači : JVSalis Jran S^iSlaf" Zaloga sukna. — Ulica Tor S. Piero 4. Rupnik fran Sfi^Ž V Trstu — ulica Geppa — V Trstu Solidno delo ! — Postrežba točna ! — Cene zmerne ! — Cenjenemu p. n. občinstvu se najuljudneje priporoča ter za gotavlja, da bo izvršil vsaktero delo v splošno zadovoljnost. Oekoslav Terzo jačnica v ulici Fonderia štev. 4 se priporoča slavnemu občinstvu. JAlekarna : jVUekarna JCrušica, trst Centrala: Via delle Poste št. 16. — Podružnica: Via delle Scuole 22,,Piazza Barriera 12, Largo Santorio 4 in Rojan-Škorklja Sv. Peter št. 1. — Vedno sveže mleko, maslo in med. — Specijaliteti : Kefir in Joghurt. Pekarna in slaščičarna: Ceopolđ jViilič MŽ vis a vis restavi anta Brocheta. Urar in zlatar: ill.sm Atti* urar in zlatar v jiiojz yovn Trstu na trgu Barriera štev. 3. — Ima veliko zalogo ur zlatnine in srebrnine. — Priporoča se za nakup raznih v urarsko in zlatninsko stroko spadajočih predmetov. — Razna popravila se izvrše solidno in po nizki ceni. — Edini slovenski urar in zlatar v Trstu. — Svoji k svojim ! Zdravnik dr. KORSflNO Specialist za kožne in sifilitične bolezni ima svoj ambulatori v Trstu ul. S. Lazzaro št. 17/1. (Palača Diana) za cerkvijo Sv. Antona novega. — Sprejema od 12 do 1 in od 6 do 7 pop. Ženske od 5 do 6 pop. Fotografični atelje „Dacquerre" 10 razglednic.......od 2 K naprej 6 fotografij, vizitni format, platin........od 3 K naprej 6 istih, kabinet......od 5 K naprej Povečanje........od 3 K naprej Trgovina žganja Ivan Perhauc Trst, ul. Stadion št. 29 Priporoča svojo dobro znano trgovino ter žganje vsake vrste. Cene zmerne. Postrežba točna. Trgovina z mešan'm blagom Leopold Kuret trgovec v Trstu, via dell' Istria štev. 98. Cene zmerne. — Postrežba točna. Dobro in vsak teden svežo ajdovo moko od 25 kg naprej razpošilja proti povzetju franko železniška postaja Trst in druge postaje sosednih dežel po sledečih cenah : Št. 1 48 K, št. 2 40 K, št. 3 36 K. Pavel Sedej, mlinar Javornik na Gorenjskem, Edini slovenski kleparski mojster FRflN LOZEJ ulica Sette Fontane štev. 34 Izdeluje vsakovrstno delo, pripadajoče v njegovo stroko, doma in zunaj, ter predmete za kmetijstvo, prodaja njihove predmete ter sprejema pismena naročila. Svoji k svojim ! Trampuš Josip TRST, Via Farneto št. 11. Točna postrežba. FRANC DOLEIiZ = KRANJ. == Veletrgovina s fpeceri[o, nakup in prodaja da žalnih pridelkov, izvoz krompirja in fižola. □□□ □□□ GOS ULNA pri „DETELJICI" ul. Belvedere št. 7. Domača kuhinja, izborno češko pivo in kar je najvažnejše : vzorna čistota in strogi red pomogla je temu podjetju do glasa, ki ga uživajo samo prva podjetja v velikih mestih. Tovarna sodavicein pokalic Zoboielniični atelje unlv. med dr. BARRY, Hermann Schultze 1 tehnik Trst, Ul. Ci^FM 17. Ordinira od 9 — 12 in od 3—6 Un-e ni sobje. Najfinejša uvedba, zmerne cene. == Telefon 27-42. Valerio Usimeli V Podgori pri Qorici se priporoča cenj. slovenskim krčmar jem in trgovcem v Gorici in okolici. mesar Trst, Piazza Barriera vecchia št, 9 Telefon 26 56. Priporoča: Goveje kuhane vampe, suha in slana čreva ter sorodne pridelke. F. Pečenko, Trst Scala Belvedere (prihod iz ul. Miramar). Priporoča svojo žganjarno cenj. občinstvu. Prodaja tudi polne steklenice vseh vrst pijač. Josip Nemec A. SBOGAR DLJE 1 m NAJBOLJIH VRST IN NAJCENEJE DOBIVAJO TRGOVCI LB V VELETRGOVINI J PIPAN & Co - TRST VIA COMMERCIALE 5. SLOVENSKA TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1876. TELEFON 561. autorizirani kovač, mehanik in elektrotehnik TRST, Via Gaetano Donizetti št. 5. Telefon 126 R. IV. ff Telefon 126 R. IV. Z lastno mehani*no delavnico za ponlklanje, pojrebrenje, pobakranje itd. Popravlja : Priprave za točenje piva, motorje na gas in bencin, sesaljke, šivalne stroje, motocikle, bicikle, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in dvigala, električne zvonce, telefone in vsako elektrotehniško delo. Zaloga žarnic, stekel za plin, elektriko in drugih predmetov za razsvetljavo ter vsa dela ki spadajo v stroko mehanikov. ki nimaio zadosti mleka, da bi lahko redile lastne otroke, naj rabijo najboljšo moko, di pomnožijo in.ojačijo lastno mleko :: PUM Zaloga v lekarni „GME^IO" L i 101 Trst, ul. S. Oilino. Cena posamezni škatlji K 2 50. Gradbena, kulturnotehnična ter zemljemerska pisarna Ing. I SKOBERNE & Ing. D. GU5TINČ1Č TRST, ULICA NOVA ŠTEV. 32. Izborno moko Vam priporočamo iz c. kr, priv. Ebenfurth-paromlina na Dunaju. Glavna zaloga za Trst in okolico, Primorsko, Istro, Reko in Kranjsko V Trstu, ul. S. Francesco. G. Kaloper, zastopnik. sploSna delniška družba r I Va VvoKd za zavarovanje na življenje v Pragi. Vrhovno zastopstvo za jugoslovanske dežele v Trstu, ulica Geppa. Ili H ki daje Jugoslovanom vse one koristi, kakor bi jim jih sicer dajal le njihov lastni zavod te stroke, ako bi ga imeli! Poslužujte se zavedni Jugoslovani v svojo lastno korist le tega zavoda za svoja življenjska zavarovanja. Pojasnila in navodila vedno na razpolaganje brez stroškov. M—— AHHHBHHHI^HHKHHHBCm. chbhbhhhbkbbsissi DI un z BRIONSKIM rlllu OTOKOV, ili Glavna zaloga : TRST ulica Carlo Ghega številka 11. Specijaliteta: Konjak Brioni inUermot Telefon 15-67. CanQQnnncnonnrnc Josip Stantie, Trst, največja in dobroznana odlikovana zaloga obuval - - ----- — Piazza Rosario št. 5 se je preselil nasproti vratom cerkve Sv. Pe'ra prodaja vse po najnižjih cenah. — Velika izbera vsakovrstnih obuval za moške, ženske in otroke, kakor tudi sandal in telovadnih čevljev. Zaloga Ciril-Metodovega voščila. — Zalagatelj c. kr. finančne straže za Trst, Koper, Pulo in Gorico, skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. glavnih skladišč. Za obilen obisk se priporoča Tvrdka ustan. 1. 1890. fA| Josip Stantie. Velila zalfga pobija, Lastna delmica Trst Via Caserma štev. 4 Tapetarski izdelki od navadne do najfinejše vrste. Prodaja na drobno in na debelo. Bricjai': Jeraj Ti«'. Odlikovan v Parizu z diplomo Grand Prix in zlato kolajno. V Zivnostenskà banka podružnica v Trstu Telefon: 2157-1078. h '10 /J, |2 0 VLOGE NA KNJIŽICE. VAV RENTNI DAVEK PLAČUJE BANKA IZ SVOJEGA. VVVV POLOŽNICE BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO. | 1 I Dovoljuje vsakovrstne kredite j L», ... .1. M« ... .1» ... M. »K »•• *■"* ......... *"* GRflDEŽ — ekspoziture — OPRTTJfl CENTRALA V PRAGI. VVVV USTANOVLJENA LETA 1868. vvvv 20 PODRUŽNIC. 17 EKSPOZITUR. vvvv DELNIŠKA GLAVNICA : K 80,000.000. vvw REZERVNI IN VARNOSTNI ZAKLADI: K 25,000.000.