LUBL ANSKE
N' O V I Z
JANN. FRIDR. EGERJA.
<R—' '■■ 1 ■¥" ' ---1 1 *
Nro, 30.
Lullana
jQvafto m osli Rnfov fo fprgmlali rufovfke fhtu-ke, ftr^lno inu drugo perpravo , katiro fo v* fabboto inu nedelo do Lublane pervl^kli; Ru-fi fo imeli ofetnfto volov sa voshno ; kola fo le-fgne bres Vfiga kovanja, one fo bile fhkodvane inu potertc od dolge ojftre terde poti. Torej fo potrebvali nafhe 'domazhe vosnine , katira fe jim je dala od tot naprej proti Lafhkim. Vfe to orodje Clifni Rufam, katiri fo pred krgfam tukaj mgtno. hodili.
w Sr^do fo pergnali fp?t is lafhkiga devgtde fgt vj§tih franzoskih offizir jov, inu 700« foldatov
Pod
Pod Mantovo fo perfhli pgt zefarfkih regimentov, inu en rasdglik sgoraj imenvanih PvU-fov.
Pojilni lijl 17. JuUa.
Feldzeigmeifter general Kray pifhe Io. Ju-lia: Grad Urbano sraVen Bologne fe je nafhim podal, fedemfto franzosov je vjgtih, katiri fo domu fpufheni na oblubo, de nebodo fkusi fheft mgfzov na vojfki flushili. Tridefjt fhtukov, i-nu dofti shivesha , praha fo notri dobili.
Pred Mantovo fo nafhi vsgli en Turn Cc-resa s' im§nam , defgti dan tiga m§fza fjutraj je vkasal general Kray ftr^lati na ta turn is 24» fhtukov, general graf S. Julien je foldate vodil, jprezej po pervim ftrelanji fo nafhi j§li zhes sid drgti, v' kratkim je bil franzos is turna pregnan, sgubil en fhtuk inu vezh majnfhih ftrglnih kof-zov. Potle fo nafhi moft naredili, po katirim iT lahko bliso Mantovfkiga osidja grg.
Sguba nafha je bila majhina, bode en drugikrat popifana. Pvufi fo perfhli ravno pridni dan j njih fhtuke (o naftavili od Hrane, de fo franzose nashigali.
Sdaj nafhi Mantovo pertifkajo, prekope delajo , fhanze perblishujeo, inu fi upanje ftur?* de v' malim zhafi fe bo mogel fovrashnik Pocia"
ti.
Vifhi
Vifhi general Melas pifhe is AIexandrie g dan Julia, de fo batterfe pred gradam tiga mg-* ilo shg napravlene, fbtuki naftavleni, sdaj pa kopico , f krite poti, de fe bodo proti osidju bli-shali, inu grad franzosam vseli.
Dunej t s. inu julia»
Po ranzi franzoski Prinzefini Maria Vifto-ria fo per dvora na Duneji shaloftne oblazhila nofit sazhgli 10. dan Julia, te bodo nofili fkus defgt dni.
Graf Harrah je perloshil sa vojfko vfe fklade , kar je lani pofodil, to je, 2031. fl. inu bo tudi nasaj poflal obligazione od fvojeh grafhin na P^mfkira , katirc snefeo 5837. A.
Vojfkne nasnanja povgo, de narvgzhi dgl vojfke generala Moreau ftoji' uni kraj Genove med hribnii inu v' sakopanih logarjih. V' Genovi ni nobeniga franzosa * mgftzhani fo farni na ftrashi, inu nepuftg franzosov notri.
Po pifmih nafhiga generala Melas fe snaj-"de dofti anglejfkeh bark pred Genovo inu mg« flam Savona. Is ene terdnave Cuneo s' imgnam je fovrashnik venraabnil fheft fto mosh mozhen, ludem dofti shivine vsgl, al kmetje fo ga farni savernili, inu fpgt v' terdnavo sagnali.
Nafhi zefarfki fi fdaj vfe persadgneo, de bodo grad per AIexandrii inu Mantovo premagali.	nE
/ '
En drugi franzoski general Macdonald s' i-m^nam, kir je ftal po notrajnim lafhkim, fe je vaf potegni! is Florenza, proti morji podal, inu mifli morebit po morji domu bgsbati. Po zel1 Tofkani fo ludjg inu kmetje franzosam fovrafh. Ker je Florenz prašen, bi fe lahko kaka smgfh-nava po ra§fti perzhgla; de fe to nesgodi, je poflal nafh general Klenau jagre v?.'Florcnz, i-nu en efkadron husarjov. Per oboih je cn o-berftar sa Komendanta, Florentinzi fo farni profili , de bi fe jim pomozh poflala.
Per Rajni fo nafhi franzosam Offenburgv-sgli, sraven vezh ku en tavshent 'fovrashnikof pobili, 350. vjfli. Nafha sguba je bila farnih 150. mertvih inu ranenih.
Dalaj je en Leutenant s'ngkitentii nafhnoi vj?l dva offizirja inu dvajfet franzosov, tudi de-vgt kdjn.
Po Pfmfkim fo nabrali eno filno rgzh obe-silniz, ftariga platna, inu noviga sa ranene fol* date, ter fo poflali k' vojfki Prinza Kari. PnflZ fe je fam sahvalil s' enim pifmam«
Pervi vlak Rufov je perfhel v' Prag na P?"1' fkim 11. dan tiga mgfza, fo fhli v'paradi f^u' si mgfto, ludjg fo vkup vrgli jih glgdat.
Sardinia.
Kakor hitro je Kral v'ta otok perfhel, je per ti prizhi dal od febe pifmo 5, dan Sufhz«
inu
inu fe pertoshil zhes vfo fturjeno filo , katira C mu je sgodila, kader je bil pregnan is fvojeh deshel, inu prozh pelan. To pifmo je fam pof-lal na visharje v'Parisi* rekozh: prav/za, zhaft, inu perjasnofl: proti 'drugim kral^ftvam naf sa-v§she, de fe pred zglo Europo pertoshim zhes prenarjanje po nafheh deshelah v'Piemonti. Mi nifmo nikol ne ene befgde prelomili, kar fmo s'franzosmi sglihali, tudi vfe dopolnili, karkol je bilo njim oblublenga. Naj prfzhajo unajni mi-niftri, katiri fo bili per nafhim dvori; franzos pa je naf po fili pergnal, krivo dolshil, inu o-blaft is rok vsgl, kader mu nifmo nizh hudiga fturili. Zfla Europa naj fposna krivizo franzos-kih generalov inu drugih komifarjov ; satorej fe mi pertoshmo pred želim fv^tam , inu ozhemo Ipgt] v' nafho pravizhno od ftarih ozhgtov pre-jgto Ia(l nasaj vftavleni biti. Podpifan Kari Etn-manuel K.ral fardinfki,
N^m/hko.
Graf Einfiedel je v' Saxni na fvojeh grafhi-nah napravil eno dglavnizo ali fabriko sa zuker kuhati is ene fladke rgpe, katira ima tolkaj fla-fti v' febi, de fe lahko zuker is nje dobiva.
En uzhen gofpod po imeni Humbold je fku-fil inu snajdel, de fapa ali luft v' Londni je ff-demkrat bgl poln oshivlive fape, kakor v* Tof-kani v' narl^pfhih okrajnah lafhkeh. Tukaj i-mam opomniti, de io ene fape katire zhlovgka
vinar?*
vmofg, take fo fmradlive , saperte , pl^fnive, gnile, inu vfe tifte, kadre shivali ali zhlovek od febe vun diha ; druge fape fo sa zhlov^ka o-shivlive, tg dihajo vun is drgvja inu is vfiga se-lenja , slafti ga kader fonze obfeje. Satorej je sdravju dobro, ako fe zhlovek ob fonzhnim fe-janji med drgvjam prehaja. Isrok pa, sakaj je krog Londna tako sdrava fapa je, kgr v' Anglii fe dofti pods§melfkiga oglja snajde , to oglje diha od febe eno sa zhlovgka sdravo fapo.
Grafhina Kapla per Pvajni je osnanila, de fo franzosi tam okoli poshigali, inu ofem hift s'vfo drushino na berafhko palzo perpravili; V tim osnanili fo bef§de perftavlene, rekozh: 1»* bi kmetje poglejte , kako flabo sv^fti fo franzo' si fvojem befgdam, katiri fo obetali mir kozli*111 inu kmgtifkem hifham, pa ga nedajeo,
Rufsia.
Velika Knesina Alexandrova je porodila fino hzhgr Prinzgfino.
V' m?fti Mgtav je bila poroka Prinze{inc franzoske Marie Theresie, Cardinal Montmo" fenzi je porozhval , inu pridigval.
Rufovfki admiral pifhe, de ena rufovfk* fregata je vjfla eno franzosko v' neapolfkim bf®' di Brindisi, katir3 je ravno miflila pifma neft1 na generala Bonaparte v'Egipt,
Dane-
Danemarh i ■1 ■ 1 Franzosi fo otli ene ludi na otoki S. Krish ■
kif je pod Danemarfko oblaftjo , napraviti, de bi fe zhes fvojga Krala puntali. Al ludjg v'miri inu frgzhni pod fvojiia. dobrotlivira Kralam fofranzose sanizhvali, inu jih potepeno odgnali.
Anglia.
V" Anglii fo jgle sh^nfke vifokiga ftanu fe podajati na branje inu pifanje frednih inu lepih naukov, moshki pahol fkerbgsa vojfko , deshel-neftvari, franzoske barke, sa Bonaparta v* Egipti, sa vojfko v' Indii s' kralam Tipo Saib. inu sa te rezhi, katire mir po fv§ti sadgnejo. Kral Tipoo Saib je sazhgl vojfko s' Anglejzi v'Indii, al ti i-majo 30. tavshent doraazhih, inu 60. tavshent Indianfhkih foldatov
V' Srgdnim morji imajo Anglejzi 57. ver-ftneh bark , inu dofti drugeh fregat inu majnfhih.
Tudi fo rasdelili majhine barke, katire fe vosio femtertje, de v'potrebi berfh druge vkup fklizheo ! v' treh dngh snajo vfe 57, barke fe fni-fi
o f ,	.	• ,. i
jf*	■ '	lil«..	i	2 J	I
Po zgli Anglii hvalio Prinza Kari, generala Suvarov, kraj, Vukafovizh , Kajm inu druge Efterajfke vojfhake.
Franzia.
General Iourdan je povgdal pgtfto sbranim
mo-
mosngm , de franzoski foldatje sato nizh nevelajo, k^r nifo bili na vojfko pnrpravleni, fo Ig damu vhajali. Oni fo mifiili, de nebode vezh vojfke., temuzh mir
Fanzos nima nobene barke vezh sa kupzhioe Vfe kupzhifke barke fo pobrane sa vojfko„ inu fa sdaj v' frgdnim morji, kgr jeh bodo Anglejzi posobali.
.	•• T	H
Novizh sbrani moshjg m§zheo vfe na po-prejfhne gofpodarje, karkol je kriviga. Dgla-i fo franzoski oblanftiki Ig po fvoji volji, ne po pameti inu pravizu Pozhafi pa fe odkriva mife^ novih visharjov, slafti Sieies ozhe imgti, delto? vfaki po fvoji volji pifati bukve, inu med ludi dajati, kakor ozhe. Skusi to bode ludgm glfdal dopo vedati, de republikanfka oblaft ni sa nizhj inu ludjg bodo pozhafi fe k' pameti nasaj oover-nili.
De bi fe ludje pomalim previshali, inu nasaj perpelali, fo visliarji pifali sbranim moshetf, v' kakifhnim flabim liani je njih republika.
***■ •.o*«/	•»; • «jSH*
Med vezh befgdami fo ngkitere pofebnei
oni pravio: deshelne flushbe imajo v'rokah lf malopridni inu golufni. Prdviza je s' nogamiJttP' tana. Rane nafhe republik* fo globoke. M<fc fo med nami, al nobeden uepokori taifte, kati'1' io vbiavzi. Na zgftah ni nobene varnofti. D*®' ki al nifo odrajtani, al sapraVleni. Ako nedobi-mo pomozhi, pojde vfa republika v' droblafl2e*