Naši dopisi. Iz Ljubljane. Okiajna učiteljska konferencija za nkraj ljubljanske okolice bode dne 19. t. m. v poslopji I. mestne deške šolo v Ljubljani. Na dnevnem redu sta razpravi: 1.) Kdaj naj začne učitelj poučevati pravopisje in kako mu je postopati pri tem pouku? — Poročevalca Fr. Ks. Trošt in Josip Sedlak. 2.J Kako učitelj privajaj otroke k opazovanju narave in sicer a) z izbranim učnini gradivom in b) s primerno ohravnavo u<"nega berila? — Poročevalca Janko Žirovnik in Ivana Tominec. Iz ('riioinlja. Okrajna učiteljska konferencija za črnornaljski okraj bode dne 12. t. m. v ČSrnoinlji. Na dnevnem redu sta razpravi: 1.) Važnost npzornega nauka z navodili. (Referenta: nadučitelj M. Bartel in učiteljica T. Bitenc). 2.) 0 prihodu, bivanji in odbodu Francozov v Belokrajini kot donesek k domači zgodovini. (Vsak učitelj odnosno učiteljica naj poizve od starib ljudij in zapiše, kaj narod od Francoskih ("asov še brani; tudi naj se vpišejo anekdote, pripovedke. ki pojasnujejo istodobno dejanje in nehanje doma- čincev in Francozov. Dobro bi bilo vpisati kraj, kjer se kaj poizve.) Iz kranjskega okraja. Okrajna učiteljska konfereneija za kranjski šolski okraj bode dne 26. t. m. v Kranji. Na dncvnem reJu sta razpravi: 3.) Podrobni učni načit za pouk v slovnici na jedno- in dvorazrednicah, poroeevalee učitelj Fr. Luznar. 4.) Uzroki slabega šolskega obiskovanja in kako jih odpraviti, poroča nadučitelj Mihael Bregant. Iz litijskegn okraja. Okrajna učiteljska konferencija za litijski šolski okraj se bode letos višila dnš 12wmal. srpana v Litiji. Razven navadnih toček so sledeče razprnve na dnevnein redu: a) Pretresovanje .računic* in .abecednikov" v sraislu ministeiske naredbe z dne 21. sušca t. 1. št. 6028. (Posebni puiočevalec za to točko se ne bode izbiral, ampak obiavnava bode splošna; sleharni član konfereneijo naj naznani opazke oziroma nedostatke iz lastne skušnje. b) Praktična uporaba dr. Houdek & Hervertove prirodoslovne zbirke pri berilih za ljudske šole. Poročevalec naduč. F. Slanc. c) Ženska ročna dela z ozirom na domače potrebe. Poročilo učiteljic K. Demšar in J. Kronabethvogl. d) Poročilo knjižničnega odbora o novejših šolarskih knjižicah. Z Iga. Kmalu se bode končalo tekoče šolsko leto in ozirali se bodemo nazaj v preteklost, ali in v kakšni meri smo spolnili stanovske dolžnosti, smo li dosegli kaj uspehov na težavnem polji. Vestni in marljivi učitelj se ozira s ponosom nazaj, a marsikateri se mora trkati na prsa — no, pa naj stori trdni sklep, da v bodoče hoče drugače postopati. Po nekaterih krajih naše inile doinovine pak so imeli letos učitelji težavno stališče radi bolezni in nekoje šole so še zdaj radi bolezni zaprte, res težko se bode nadomestilo tako izgubljeno šolsko leto. V tem letu so se otvorile nekalere šole, a druge pomnožile za jeden razred in zopet so tu in tam pofeli z zidanjern in razširjevanjem šolskib poslopij. Visoki deželni zbor je zopet dovolil znalnih podpor v šolske namene in primaknil tovarišem III. plačilnega razreda v glavnem mestu osobno doklado, da bodo vsaj malo lažje preživljali sebe in svoje. Slava mu! Pii nas se je otvoril na novo III. razred z celodnevnim poukom, a v dveb prvih razredih ostal je poludnevni pouk, radi množine šolskib otrok. Obiskovanje šole do začetka vel. travna je bilo prav povoljno; niti hudi mraz ni oviral prihajati otrok iz bližnjih vasij, tembolj je pa obisk šole sedaj nedostaten in to največ radi paše, kateio letos tudi bolji posestniki vporabljajo, kajti zmanjkalo je večini prebivalstva sena za živino; tako da je res kiiž s šolskimi zamudami. V naši šolski delarni poučevalo se je v lepljenstvu in lesorezu skupno 24 ueeniev; ta pouk pa je pri nas le v zirnskem tečaji, ko iniajo otroci dovolj časa. Za naše ubožne učence nam jo slavna ,Narodna šola;' lepega blaga preskrbela za male doneske. Tudi vrla ,,Kmetska posojilnica" ljubljanske okolice se je blagovoljno spumnila naših ubožčekov in darovala nani desetak V drevesnici nam je le letošnja puša na novib požlahtnencih nekaj ovir napravila, koje pa se bndo že pretrpele. Krajni šolski svet je tudi v tem šolskem letu prav marljivo deloval in v vsem podpiral ueiteljstvo in vse potrebno brez ovir preskibel, tako da v tem oziru nima voditeljstvo šole niti najmanjše sitnosti in težave, da bi le povsod tako bilo. V teku leta nas je zapustil prešnji katebet g. kaplan Konrad Textei\ a mestu njega dosel, kot kaplan in katehet g. Jožef Wrus. Visoki c. kr. deželni šolski svet nam je podaril še en zeml.jevid .Kranjske", za kar bodi tu presrčna hvala izrečena. Ksaverij. Z Iga. Naša šolska mladina praznovala je dne 24. rožnika 3001etnico zmage Slovencev pri Sisku s sv. mašo. Otroci pak so se poučili o tej znameniti bitvi v šoli po spisu iz .Učiteljskega Tovariša". Tudi naša mladina je iinela poinladanji svoj iztet in sicer podalo se je peš 53 bolj odraslih učencev m učenk dne 16. sušca pod vodstvom nadučitelja v deželni rnuzej. Tu so otroci imeli obilnega duševnega užitka, so razkazovanjein pazno sledili in si kolikor možno natančno ogledali razne stvari, osobito živalstvo, pa tudi izkopanine so jih močno zanimale, posebno tiste, ki so blizo nas se izkopale! Po dveurnem postanku v inuzeji, podali so se olroci k malenm kosilcu in potem pevaje domov. Dne 19. malega travna je umrla na tukajšnjem gradu visokorodna gospa grofinja Hennina Auersperg, plemenita dobrotnica ubogi šolski mladini in tudi vedno naklonjena ufiiteljstvu. N. p. v rn.! , Ksaverij. Dobrova, dne 21. rožnika 1893. Danes obhajala je tukajšnja šolska mladina dvoje slavnih spominnv in sicer: god varuha in zaščitnika mladine sv. Alojzija ter spomin na slavno zmago Hrvatov in Slovencev nad krutim Turkom pri Sisku pred 300 leti. Ob 7. uri zjutiaj je bila šolska sv. maša; udeležilo se je je nad 230 šolskih otrok. Po dokončanem sv. opravilu v cerkvi so se podali šolski otroci paroma za svojo zastavo ob nadzorstvu učiteljskega osobja na prostoren mostovž v faiovžu, kjer so se lepo sporazdelili. Tu je bila z venci in cvetlicaini na vzvišenem prostoru lepo okrašena podoba sv. Alojzija, a pred njo na tleh nekoliko povišan kraj za govore in deklamacije. Najprvo pozdiavi mladino čast. gosp. katehet A. Lesjak s krščanskim pozdravom: ,Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Na to pripoveduje in opisuje na kratko in kaj zanimivo ter spodbudno življenje sv. Alojzija, ter odbira iz tega za mladino lepih naukov, kateri jo, če se bode po njib ravnala, časno in večno osrečijo. Ob konci tega govora se opravi v čast svetniku kratka molitev. Otroci potem zapojo pesem: .Začudile se nebesa — Prahu uinrjočeniu" itd. S tern bil je dokončan prvi del slavnosti. Potem slika g. katehet v kaj jedrnatem in priprosto-umljivem govoru zgodovino turških nadlog, katere so imeli osobito Hrvatje in Slovenci od krutega Turka prenašati od prvega začetka pa do slavne zmage pred 300 leti pri Sisku. Ves govor bil je slavnosti primeren, 'ginljiv in navdu.ševalen. Po govoru so deklamirali šolski otroci 43 odstavkov obsegajočo narodno pesern o boji pri Sisku: .Raubar". Otroci zapojo kaj navdušeno pesem: ,Lavdon" — ,,Stoji, stoji tam Beligrad". Vrli gosp. katehet se na to spominja še svetega očeta Leona XIII. in pa presvetlega cesarja Frančiška Josipa I., kot vrhovnih poglavarjev sv. cerkve in svetnega oblastva, katerima zakliče trikrat ,,slava!" Potem se odpoje prvi in zadnji odstavek ,Cesarske pesmi1' ter nadučitelj Rant spregovori še nekoliko spodbudnih besedij do šolske inladine, s čpmur je bila slavnost končana. Blagodejni učinek njen pa v verskem, moraličnein in patrijotičnem oziru s pomočjo božjo gotovo ne izostane. Rant. Mokronog:, 22. rožnika. (Šolske vesti.) Včeraj snio pri nas praznovali god sv. Alojzija na posebno slovesen način. To svečanost spojili siao z ono v spomin 3001etnice slavne kristijanske ztnage proti Turčinu pri Sisku 22. rožnika 1593. 1. Solska raladina se je v ta nanien zbrala pod vodstvom učiteljstva pri podružnici sv. Florijana nad Mokronogom, kjer je bila ob 8. uri sv. maša. Po službi božji nagovori šolski voditelj v za to slavnost primernem govoru šoIsko mladino in prisotno občinstvo. Iziued članov krajnega šolskega sveta sta se udeležila te veselice č. gosp. župnik Janez Virant in g. c. kr. notar in krajni šolski nadzornik Viktor Rozina, oba vrla prijatelja šolske mladine. Bilo je tudi več odličnih dam navzočnih. Otroci iz vseb štirih razredov so deklainirali — reči morarao — prav dobro — tako, da smo videli, kako se naše učiteljstvo trudi vsestranski zadostiti učnim in vzgojniin tirjatvam. Posebno pa nas je presenetilo lepo petje šolskih otrok, ti so letos namreč pri nas prvikrat peli tudi pri šolarski maši, kar je vsein navzočniin posebno všeč bilo. Končno je bila šolska mladina nekoliko pogostena, za kar se je vzlasti trudila gospica učiteljica Ljudevika Košenina; zato tudi zasluži, da jej na teni mestu izrečerno dostojno zabvalo! Šolski mladini pak ostane ta pumenljiva zgodovinska slovesnost gotovo v trajnem spuiuinu. Mokronoški trg je jeden izmed tistib krajev na Kranjskein, kjer so tekom let iz stare šole, namenjene za jednorazrednico, učiteljevo stanovanje in mežnarijo, razširjevali in predelavali tako, da imamo v tem šolskem poslopji danes spravljeno štirirazrednico. I)a pri tacem predelovanji ni in ne more tako bili, da bi v pedagogiškem, še manj pa v zdravstvenem oziru zadostovalo vsem potrebam, lahko si mislimo, da kjeije bilo popiej prostora le za jeden — oziroma dva razreda — za štiri razrede nikakor ne inore dovolj prostora biti. Zavoljo tega imamo tudi tako majline šolske sobe, da n. pr. v II. razredu sedi v jednej klopi po osem otrok, a prostora je le za štiri. Skoro nič boljše ni v tem pogledu tudi v oslalib treh razredih. Kakšne učne uspehe — zlasti v ročnostih je moč pri tacih okolnostib dosefii, naj presoja le oni, ki irna za to razum — in srce — za nežno mladino! Poleg tega so šolske sobe jako nizke, kar v poletneiu času prouzročuje neznosno vročino. Kam in kako so postavili stranišča — no, o tem nikakor ne smeino govoriti, ker kaj jednacega gotovo na vsem Kranjskein ni! če še omenimo, da ima g. grašeak tikoma na zid šolskega poslopja naslonjene svinske hleve, se ni euditi, da razsajajo pri nas — osobito med šolsko inladino že dalj fiasa razne nalezljive bolezni, kakor davica in škrlatinka. V tem šolskem letu je umrlo največ za davico, že 24 šolskih otrok! Čudno je vsekako, da najbolj mrjo šolski otroci! Ljudje — sosebno iz boljšib krogov — se že kar boje svoje otroke v našo šolo pošiljati, ker domnevajo, da se raznib boleznij nalezejo v šoli nied učenci. Sploh se govori, da se nahajajo glivice, ki so vzrok tem boleznirn, v šolskem poslopji. Cudnega bi to nič ne bilo, če se pomisli, na kakšnem prostoru in v kakšnetn stanu je šolsko poslopje. 0 naših šolskih razmerah bi se dalo še marsikaj napisati, a za danes naj to zadostuje. Ob priliki bodemo nadaljevali. — Sicer pa se nadejamo za trdno, da bode naš vrli g. okrajni šolski nadzornik, ki se trudi vsestranski povzdigniti šolstvo svojega okraja, zastavil tudi v tej kočljivi stvari svojo vplivno besedo, da se kaj stori, kajti štirirazi ednica s 300 šolskimi otroci, kjer je šolsko obiskovanje prav redno, kakeršna je Mokronoška, je v resnici ironija — za denašnje čase! Gašperetov. Društveni vestnik. Iz kranjskotra okraja. Vabilo k zborovanji učiteljskega društva za kranjski šolski okraj, katero bode v Naklem dne 6. mal. srpana ob 11. uri dopoludne v šolskem poslopji. Vspoied: 1. Branje zanisnika zadnjega zborovanja. 2. Kako bi se dal napraviti popis kranjskega šolskega okraja v zemljepisnem in zgodovinskem pogledu. Poročevalec gosp. Josip Petkovšek. 3. Važnost, uprav- Ijanje in uporaba otroške knjižnice. Poiočevalec gosp. L. Jelenc. 4. Nasveli in slučajnusli. Kdor se rnisli udeležiti skupnega obeda, uaziiaui to nemudoina gi>sp. Jos. Travnu. K obilni udeležbi uljudno vabi odbur. lz kainitiškojra okrajii.*) K pivemu letošnjeinu zboruviinju »ašega okrajnega učiteljskega društva se je zbralo dne -28. mal. tiavna nepričakovano veliko število vrlib zanimalcev šole. V brdski prostorni šoli, koder je bil namen zborovanju, smo našteli 24 učiteljev in 4 nčiteljice. TamoSiiji g. učitelj Mai-olt je obravnavnl prnktično do.Tiačo šolsko občino. Pričel je pnuk z otroci s potrebniini zemljepisiiiini pojmi, narisal pred učenci na tabli šolsko poslopje v vodoravneni obrisu, dalje cerkev, grad, druga poslopja, pota itd. Pojasnil je potem učencem pojme: selo, zaselje, vas, občino. Ko je še naznačil na tabli pota, vodeča v bližnje vasi, prešel je na domače občine posebni zemljevid, ki ga je za šolo sani narisal v meri 1:2000. — Po odliodu otrok iz šole je dodal svoji praktieni, vzorno metodični razpravi tudi še prav zanimivo teoretično. Tu omenja, da naša mladina le preinalo še uineva eitanje zemljevidov; še celo srednješolci so o tem veeinoma slabo izvežLiani. Da je teinu tako, niso kiivi toliku učitolji, kakor učila, katerih večina ne ustreza svojeinu namenu. Na šolskili zemljevidih sp pogieša domačih imen. Najvažnejše učilo za čitanje zcmljevidov je pač vsekako dornaša šolska občina. kai* je za vsako šolo neizogibna poti-eba. Neprecenljivega poniena pa bi seveda bil pri zeinljepisnem pouku tudi relief zemljevid domače šolske občine. Na takem zemljevidu bi se otioei brez vsake težave kaj bitro naučili potrebnih pojmov o terenu. Končavši svojo razpravo nam je pokazal še za pojasnjevanje zemljepisnih pojmov priporočena učila: Hirt: die Hauptformen der Eide; Teinpsky: die Oberflacbe der Ei-de (3 table). — Dalje za zetnljepisni pouK: Leuteinann: zoolog. Scbulatlas, die Menschenraceti (1 2h gld.). — Ogledali sino si tudi jako lepo zbirko učil ondotne šole, med lenii seveda posehno pozorno zemljevid brdske in iuuiavške šolskc občine, kateia je zrisal g. *) Zaradi pomanjkanja prostora zakasnjeno. Ured. Marolt. Pri tern so prišli marsikomu na misel mnn¦rukratni sklepi zbomvanj, kakor tudi nasvet poroeevalcev: .Vsaka šola naj bi iinela zeinljevid dumače šolske obfiine*. Lepa ta misel, toda ne vemo, kedaj jo bo mogoče realizirati. Večini učiteljev ni mogoče zrisati niti stenski, kako neki relief zemljevid šulske občine in to zaradi tega ne, ker se tega nikdar lu-ili niso, niti prilike inieli videti takih učil izdplovati. Teren, posebno gorski, narisati taku, k;ikor je v resnici v naravi, je jako težavno. V risanji gorskega terena je iineti mnoge vaje, spoznati pa se tudi kolikor mogoče natančno o terenu sploh. Predno kdo prične z lisatijeui domače šulske občine, priporoča se niu Heitzner, Situationszeichnen. Kdor pa se hotfe natančno v terenu spoznati, čita naj Keitzner, Teriainlebre, ki se rabi v voj aških šolnh.  Vsekako bi bilo jako žeteti, da bi iineli priprav- niki priliko vnditi se tudi v situacijskein risanji in v izdelovanji lelief-zemljevidov. V Svici se še celo učenci višjih razredov in srednjcšolci uče izdelovati relief- zernljevide. Glede nazornega nauka v zeuiljepisji je baje češko učiteljslvo prvo v Avstriji, kar je pokazala praška razstava. Naj bi se tudi v napoiiiinaiiein pii nas kaj napredovalo! Vrnirno se zopet k zborovanju. Društveni predsednik g Janežič v svojein nagogovoru med drugini posebno toplo priporoča pedagogii':no društvo v Kiškera, katero naj bi tudi pri učiteljstvu našega okraja naSlo ninogo zaniinanja. G. nadzornik Letnar prevzpme poverjeništvo. Vsi navzočni so takoj dejansko označili svojo podporo s tem, da so se vsi vpisali kot ude tega jako koristnega in delavnega društva. „0 ženski vzgoji v domačib in ptujih šolah" je poročal g. Lj. Stiasny. Iz njegovih sktbno zbranib statistif-nili podatkov zvedeli smo marsikaj zanimivega jn nam neznanega. (To razpravo piiobeuje ,Uč. T." Urcd.) Za delegate k zaveznenm uriteljskeinu zliorovanju so bili voljeni: gg. Stiasny, Gorjup, Toman in gspdč. Gogala. Za pribodnje diušlveno zboiovanje določi se dan 22. rožnika ob 10. uri dopoludne v Mengcni. Val.