Novi deželni šolski nadzornik na Koroškem. Med glavnirai krvniki koroškilv Slovence? na šolskem polju je bil dosedanji d*-ž. šolski nad'.oruk Palla. Nova šola ima na Koroškem v prvi vrsti Daruen, da germauizira ia potujčuje slovenske otroke. Nadarjenim slovenskim otrokom uaj se vcepi sčasoma zauičevauje dosloveiiskegajezikaindo Sloveucev sploh. Ear le mogoče, prepoveduje se raba slovenščiue v šoli popolnoma, izren šole povsod, kjer ima pouem- čujoči učitelj moč in ušesa. Neraška govorica naj postane otrokom najlepši jezik, ki gagovori mk omikan in napreden človek. Tem nemškim krvnikora služi Ijudska šola za to, da izpodrinejo vpliv staršev na otroka; otrok naj sčasoma z?e in verjame, da je najbolje, če postane človek Nemec, ker je nemški narod po naukih ponemčujočih učiteljev prri iu najmočnejši narod na sretu. Z grožajami in pripovedkami uro za uro, dan na dan, prikrito in neprikrito se dera ta raisel r mlado in talentir ido slovensko glavo. Ejer le more, pove tak učitelj otrokom, da je sloveaski jezik roalovreden, da se z njim ne pride nikamor in da ga govorijo samo obžalovauja vredni ljudje, ki ne zuajo kaj drugega. Da je slovenski jezik kljue za vse slovanske jezike, da je moč slovanskih narodov na svetu večja ia da je obseg nemške zemlje že proti slovanski zemlji čisto majhen, da pa popoluoma izgine, ee se upoštevajo še drugi deli sveta, kjer stanujejo Eiaezi, Japouci, Angleži, Američani, Francozi, Italijaui itd., kjer se z nemškim jezikom kar nič ne opravi — vsega tega nemčurski učitelj otrokom ne pore samo zato, da bi oslabšal poraen slovenskega materiuega jezika. Zato jim tudi ne pove, da se dandanes Nemci na Štajerskem, Eoroškem ia v Avstriji sploh, kjer n kolikor je mogoče, učijo slovensko, in sicer na vseh mestnih šolab, od meščanskib in obrt" nih začenši in gor do visokih šol zato, ker ga potrebujejo. Pri ponemčevanju sloventtkih otrok se gleda seveda na to, da 86 pridobi kolikor mogoče talentirane otroke, druge se poriva ua stran, naj ostaoejo neumni. Z otroki vred pa se izkuša pridobiti tiidi starše v politiškem oziru za nemštvo. Tistega kmeta in delavca, ki se zoperstavlja, se zauičuje in sovraži, njih otroke se muči, zinerja in zapira v šoli. Gorje takim staršem, če mora otrok časih izostati iz šole; kazen ne izostane. Na tak načiu ndelajo" nemčurski učitelji in temu rdelu" primeren je tudi uspeh teh šol. Otrok, ki je nadarjeu, premaga vse te težkoče in se nekaj nauči; če pa starši niso pazljivi, postane otrok že t nezreli mladvsti nagajen nemčurstvu iu sovražen slovenžčini. Samo zaraditega, kor so slovenski otroci na Eoroškem bolj taleutirani kot marsikateri nemški, se v teh šolah uavzlic tetnu, da služi večina teh šol na Eoroškem in Tečina učiteljev samo nemški politiki iu ponemčurjenju, še nekaj naučijo. Koliko več bi se otroci naučili, če bi se prav poučevalo, če bi 86 ne izpodrivala slovenščina in če bi se otroci naučili obeh jezikov v govoru in pisavi. Koliko pa je mauj nadarjenih otrok, ki zaraditega zastanejo, tako da ? pozuejšem življenju od šolt) skoraj ničesar iiimajo kakor slabe spomine. Gorje učitelju, ki je ostal zyest svojemu narodu, ki gleda v šoli samo ua to, da se otrok res kaj nauči. Deželai šolski svet pregaujd take učittlje, kjer le more; pa ne aamo ueiteljev, ampak tudi krajne šulske svete, če so bloveuski iu, kjer sploh more, tudi sloreuske starše. Eden teh gospodov, ki hočejo doseči potom ljudske šole iia Koroškem v prvi vrsti pouemčevanje slovenskih otrok, je bil šolski nadzornik Palla. Eoliko krivic je on prizadejal sloveuskerau šolstvu ia slovenskim učiteljem, je znano. Njegov namestuik je postal glavui učitelj na učiteljišču v Celovcu Ivan B e n d a , ki je bil obeuem tudi nadzornik mestnih celovških šol. Zakaj je zasedel ravuo ta gospod tako važno raesto ? Bil je v začetku ueitelj, kakor vsak drug. Da bi bil zato postal deželui šolski nadzornik, to ni verjetao, ker je več boljših učiteljev na dezeli, ki bi bili to meato prej zaslužili. Tudi to ga ne pri^oroča za deželuega nadzoruika, ker je bil dosedaj nadzormk mestnih Ijudskih šol. Šole v ruestu in aa deželi bi raorale biti popoluoma drugače uravuane. Na dt-želi imamo druge potrebe, druge otroke, drugo življenje. Edor se spozna pri potrebah mesta, uaj otaue pri tem; to je še preraalo za tako važno, za celo deželo u&meujeuo mesto. Kaj je bilo torej vzrok temu imenovanju? Nekateri pravijo samo to, ker je bil velik prijatelj doktorja Metoica. Če je to res, pctem že zdaj vemo, kaj imamo pričakovati od novega nadzornika, tiamreč novo preganjanje slovenskih šol ia učiteljer. Vemo pa še več! Benda je bil že piej učitelj na šulfureinski šoli ? Ljubljaui. Kot tak je bil v LjubIjani hud nacionalec in je vefkrat pokazal sovraštvo do Sloveucev. Da zna pouemčevati otroke, je pa 8 tem pokazal, da je bil učitelj pri društvu nšul?erein", ki ima nameu uapraviti i/. sloveuskih uemške otroke. če so te lastuosti bile vzrok, da se je deželai predseduik tako zarzel za to imeuovauje, putem se pozuamo. Ni treba še vcdeti, da je Benda vnet pripadoik nemškoliberalnih mogotce? v Celovcu kakor Lemisch, Metnitz in drugi. To so tisti, ki jim je vsak sloveuski učitelj klerikalec, da ga lažje preganjajo, tisti gospodje, ki bodo tned Nemci sami izgubili ves vpliv. To je bil torej sovražen uastop deželupga predseduika proti SIoveacem in se primerao zapomni. Gotovo je torej, da bomo ruorali biti proti novemu nadzorniku skrajuo pazljivi. Slovenci so na Eoroškem še toliko zavedoi, da ne prenašajo mirno vsako krivico. Zato imamo zdaj tudi novo šolsko diuštvo, ki stoji na straži skupuj z družbo sv. Cirila in Metoda. Šole hočemo urarnane tako, da se otroci kaj nauče. Za nemčursko politiko v naših šolah ne sme biti prostora. Ce hoee novi nadzornik sroje nemško-nacionalao raišljenje pokazati r šoli, potem bo zadel na vibar on — io zato odgovorni deželni predsednik I