SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (68) • ŠTEV. (N°) 41	ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 15 de octubre - 15. oktobra 2015
KDO SI, EVROPA?
JURE LEVART_
V teh dneh smo lahko v enem izmed slovenskih časopisov zasledili, da večje slovensko podjetje svojim zaposlenim - muslimanom - med odmorom dovoli razgrniti molilne preproge, da lahko opravljajo svoje molitve. Ne mislim razpravljati in moralizirati, da se ob tem ne oglasi nobeden od slovenskih »kvazi« levičarjev s svojo teorijo o laičnosti naše družbe, o ločitvi cerkve od države in podobne zlajnane fraze, ki smo jih Slovenci vajeni vedno, že ob najmanjšem pojavu krščanskega v družbi ali javnosti. Samo zamislite si odziv naše javnosti in medijev, če bi v kakšnem podjetju, Bog ne daj, v kakšni inštituciji ali šoli slovenski kristjani zahtevali petminuten odmor, ko zvoni ange-lovo čaščenje.
Zdi se, da Slovenci in Evropejci iz svoje proti-krščanske naravnosti ne vemo točno kam umestiti sodobne migracijske spremembe, predvsem pa njihovo kulturno in religijsko ozadje. Razumljivo, da jih ne znamo umestiti, ker v prvi vrsti sami ne vemo kdo v resnici smo. Pa vendarle je, vsaj iz ljudske debate, moč razbrati, da nam prišleki vseeno stopajo na žulj in povzročajo strah, včasih tudi pretiran in neutemeljen.
Mogoče pa je to priložnost, da se ne samo vprašamo ampak tudi pričenjamo zavedati svojih korenin in da se jih prenehamo sramovati.
Prav zanimivo bi bilo, če bi muslimani tako trumoma drli v Evropo leta 2006, ko smo se odločali o preambuli evropske ustave. Kakšno zadrego smo imeli takrat, da bi v tekst zapisali besedo krščanstvo. Nezaslišano! Kaj vse smo takrat izumljali namesto te besede: humanistične vrednote, duhovnost, svobodo, razum, mir ... Vse lepo in prav, a postali smo še bolj zmedeni, saj te besede »ne pijejo vode«, ker ne vemo na kaj jih nasloniti. Posebej še danes, ko pred njimi stoji na deset tisoče beguncev, ki pa nasprotno od nas, dobro vedo kdo so in so na svoje poreklo, vero in kulturo ponosni. Predstavlja jim nekaj samoumevnega, kot sta voda in zrak. Bi bili danes evropski politiki, predvsem socialistični pol, manj bojevit pri nasprotovanju krščanstvu? Kako prav je v tem kontekstu imel nadškof Zore, ko je pred kratkim dejal, da Evrope ne ogrožajo muslimani, ampak da se ogroža sama.
Kdo si, Evropa, je torej ključno vprašanje, ki ga nam postavljajo begunci in na katerega bomo morali najti odgovor. V bistvu odgovor poznamo, ampak se ga sramujemo, ker je v njem beseda Kristus. Ne bojimo se islama, bojimo se samega sebe. V tem je naša težava!
In kot takšni nismo sposobni gledanja v prihodnost, nismo sposobni živeti evropejstva v pravem pomenu besede, Evrope kot poti, kot jo opredeljuje vpliven evropski filozof, profesor na pariški Sorboni, Remi Brague. Na tej poti je bila Evropa vedno sposobna pragmatične sinteze vseh civilizacijskih dosežkov pred njo ter kultur, s katerimi se je soočala - od antičnega sveta, perzijskih vplivov do islama. Evropa se ne ogradi od nikogar, ampak vse zgnete v novo - evropeizirano celoto. To je po filozofovem mnenju bistvo evropske kulture, v tem so bili mojstri že stari Rimljani. Konec koncev je to tudi pot in narava krščanstva ali bolje katolištva.
Zato žičnata ograja ni rešitev, ker to ni v naravi Evrope. Pomislimo samo, kakšne tragedije in travme so Evropi povzročili zidovi in meje. Dejansko je evropski kontinent ozemlje brez naravnih mej - dosegljiv iz vzhoda, severa in juga. Nismo otok, ampak smo zrašče-ni s celinami, tako v geografskem, kot tudi kulturnem smislu. Zato je pa še toliko bolj pomembno, da vemo kdo smo! Da je krščanstvo naše bistvo in ne privesek in da smo vedno na poti. In Evropa ne bo zaradi svojega bistva nikoli na cilju, ker se ji le-ta vedno izmika.
(Radio Ognjišče)
Novi premiki v politiki?
Da je slovenska politika svojevrstna, ni dvoma. Kje drugje na svetu se ustanovi stranka, in po nekaj mesecih zmaga na volitvah? Ali kje vodilna stranka (in osebnost) v kratkem času dejansko izgine iz političnega odra?
Pretekli teden so bili v Sloveniji priča novim političnim premikom. V spletnem portalu Siol.net Gašper Lubej opisuje, da dolgoletni visoki politik LDS Peter Jamnikar, ki nikoli ni bil zelo medijsko zgovoren in tudi zato ne preveč znan širši javnosti, začenja delo v poslanski skupini nepovezanih poslancev, ki jo vodi
Bojan Dobovšek. Če je bil Jamnikar organizacijska prva violina pri ustanovitvi takratne Stranke Mira Cerarja, je bil Dobovšek, v javnosti spoštovan borec proti korupciji, takoj za Cerarjem druga blagovna znamka SMC. Jamnikar se je moral zaradi sporov s Cerarjem posloviti kmalu po volilni zmagi SMC julija lani, le nekaj mesecev pozneje pa je iz stranke izstopil tudi poslanec Dobovšek. So »strici iz ozadja« razočarani nad Cerarjem in iščejo novih alternativ?
Pestro je v zadnjih tednih tudi dogajanje na desnici, kjer bi v prihodnjih mesecih prav tako lahko dobili novo stranko. Morda celo eno, ki se bo postavila še bolj desno od SDS in NSi. Zadnjo potrditev o verjetnih političnih premikih je dal Aleš Hojs tekmec predsednice NSi Ljudmile Novak na lanskem volilnem kongresu. Povedal je, da ne izključuje možnosti, da bi se pridružil morebitni novi »konservativni« stranki, ki bi bila bolj desno od Nove Slovenije. Ta naj bi namreč pozabila na svoje krščansko-demo-kratske korenine. Na to je Ljudmila Novak odgovorila, da Hojs, ki je še vedno član NSi, kot eden od ključnih ljudi nove medijske hiše Nova24TV.si pripravlja teren za konku-
Ljudmila Novak in Aleš Hojs. Drugi časi.
renčno politično opcijo.
Bi Slovenija potrebovala nove stranke? Je v političnem prostoru še kaj prostora za nove politične sile, čeprav je bilo sprva uspešnih, nato pa klavrno propadlih kar nekaj poskusov, resda večinoma ne levici? Kakšna bi morala biti nova stranka na levici, desnici oziroma na sredini, da bi pritegnila volivce?
Kljub nedvomni prevladi leve sredine v Sloveniji, ki jo predstavlja predvsem sedaj vladajoča SMC, ni izključena možnost nastanka nove stranke. Prav levica je bila namreč pred vsakimi novimi volitvami najbolj produktivna pri ustvarjanju novih strank. Tako bi takšna nova stranka glasove odvzemala predvsem SMC.
»Prostor skrajne levice zaseda Združena levica, tja zadnja leta težijo tudi Socialni demokrati, ki pa ob tem slabijo. Zato kakšnega velikega dodatnega potenciala v tej smeri ne vidim,« pravi politični analitik Matej Makarovič, ki ima tudi neposredno izkušnjo v politiki, saj je bil pred 25 leti predsednik podmladka takratne Socialdemokratske mladine, podmladka SDSS, ene od predhodnic današnje SDS. Makarovič meni, da je politično še najmanj zaseden sredinski prostor, ki bi spojil ekonomski in kulturni liberalizem. Gre za politiko ekonomsko bolj desne, kulturno pa bolj leve usmeritve, ki v Sloveniji sicer nima veliko potenciala. »SDS ta prostor namreč več ne zanima, NSi pa bi ga sicer rada zasedla, a ga nikakor ne more.« S tem Makarovič misli na poudarjanje gospodarskih vprašanj, ki jih odpirajo krščanski demokrati Ljudmile Novak, a je sociolog prepričan, da takšna politika ne bo uspešna. »Njena prizadevanja v to smer bodo kvečjemu samodestruktivna, saj si bo odtujila obstoječe volivce, težko pa bo prepričala nove.«
Razklana celina
Evropski parlament je prejšnji teden imel na mizi tokratnega rednega dela zasedanja predloge nujnih ukrepov, ki so jih na izrednem septembrskem vrhu sprejeli voditelji članic unije. To so dodatna milijarda evrov pomoči beguncem preko agencij Združenih narodov, povečanje evropskih sredstev za Libanon, Jordanijo in Turčijo ter okrepitev nadzora na zunanjih mejah Evropske unije.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je uvodoma poslancem dejal, da je zaradi 70 milijonov razseljenih oseb v evropski soseščini strah mnogih upravičen, ne strinja pa se z ocenami, da jih je večina ekonomskih migrantov. Po njegovem je nemogoče razločiti med njimi in pravimi begunci. »To je eden od razlogov, zakaj je položaj težak. Skoraj vse od njih moramo obravnavati kot potencialne prosilce azila,« je povedal. Dodal je, da preostali svet Evropi ne namerava pomagati in opozoril, da brez sodelovanja Turčije ne bo šlo.
»Žal smo potrebovali obvezujoče ukrepe, da se je prebudila solidarnost. Ne potrebujemo in ne želimo pa si mej med našimi državami,« je poudarila poslanka iz skupine Socialistov in demokratov Tanja Fajon. V imenu Evropske ljudske stranke je med drugimi spregovoril Franc
Bogovič in opozoril na reševanje problema pri koreninah: »Begunska kriza je nastala zaradi padca diktatorskih režimov v Libiji, Iraku, destabilizaciji Sirije, in po padcu teh režimov so prišli na oblast ekstremisti, ki ne spoštujejo niti človeškega življenja niti tisočletne zgodovine. Zato je problem tam in s tem problemom se je treba najprej soočiti in urediti razmere v teh državah, z usklajeno akcijo tudi vzpostaviti mir v teh državah.«
Angelika Mlinar iz Zavezništva liberalcev in demokratov je stopila v bran nemški kanclerki Angeli Merkel: »Ni pospešila begunske krize ali pa vsega sveta povabila v Evropo, ampak je vse vlade jasno pozvala k spoštovanju pravice do azila, ki je bistvena sestavina evropskih vrednot.«
Poslanec iz Velike Britanije Paul Nuttal iz skupine Evropa svobode in neposredne demokracije meni, da Evropa med svoje državljane vabi džihadiste, in ne beguncev: »Naša celina je preplavljena z ekonomskimi migranti, ničesar pa za to ne storijo Savdska Arabija, Katar, Bahrajn, Kuvajt in Združeni arabski emirati! Savdijci so celo ponudili pomoč pri gradnji dvesto mošej v Nemčiji!«
Val beguncev prek balkanskih držav v zahodno Evropo medtem ne pojenja. V Preševo na jugu Srbije
je v 24 urah preteklega 6. oktobra prispelo približno pet tisoč ljudi. Ti nadaljujejo pot prek Hrvaške in Madžarske v Avstrijo. Tja jih je ponoči prišlo prek osem tisoč.
Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je bil zato strog do tistih poslancev, ki mislijo samo slabo. »Osemdeset odstotkov ljudi, ki pridejo v Grčijo, lahko opredelimo kot begunce. To je realnost. Seveda pa begunska kriza prinaša probleme, nihče jih ne zanika. Zato moramo izboljšati zaščito zunanjih meja in hitreje identificirati ljudi,« je poudaril in pozval tiste, ki jim resnično ni do pomoči beguncem, naj to tudi jasno in brez ovinkarjenja izrazijo.
V Sloveniji pa medtem tudi nastaja polemika ob tem vprašanju. Predsednik zunajparlamentarne SLS Marko Zidanšek se je v luči begunske krize zavzel za postavitev ograje na slovensko-hrvaški meji. Slovenske zmogljivosti za obravnavo in nastanitev beguncev in migrantov ter njihovo integracijo v slovensko družbo so po njegovih besedah neprimerljivo manjše od tistih v večjih državah. Ko bo Nemčija zapolnila svoje kapacitete in začela vračati ljudi v Slovenijo in na Hrvaško, Slovenija po Zidanškovem prepričanju ne bo zmogla prenesti pritiska vstopanja vedno več ljudi s severa in z juga.
Stran 2
82. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
Zaključili so prvi del sinode
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Udeleženci sinode o družini so že pretekli petek začeli obravnavati drugi del delovnega dokumenta, ki govori o poklicanosti družine. Pred tem so poročevalci povzeli razprave po 13-ih skupinah, v katerih so govorili o prvem delu dokumenta, ki v ospredje postavlja izzive družin v današnjem času. Iz poročil izhaja, da udeleženci sinode želijo, da se več pozornosti nameni temu, kaj družine prinašajo dobrega, ne samo kakšne so njene težave. Član ene od teh jezikovnih skupin je tudi slovenski predstavnik na sinodi, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je za Radio Vatikan strnil glavne poudarke, ki izhajajo iz poročil posameznih skupin.
Nadškof Zore je povedal, da so v skupinah najprej precej pozornosti namenili sami metodologiji dela. Glede na to, da je lani že bila izredna sinoda o družini, se je postavilo tudi vprašanje, na kateri dokument se bodo oprli pri delu, »kaj bo dokument, kaj bo sporočilo te sinode? Komu bo to sporočilo namenjeno? Bo namenjeno svetemu očetu? Bo namenjeno krščanskim družinam, bo namenjeno celotnemu svetu?«
Zatem so se zadržali pri posameznih členih prvega dela delovnega dokumenta. Kot je poudaril nadškof Zore, je bilo potrebno, da že na začetku jasno povedo, kaj družina je, tudi v skladu z naukom Cerkve. »Da že na samem začetku odpade vsak dvom o tem, o čem govorimo, namreč, da je družina skupnost, ki je
Nadškof Stanislav Zore
utemeljena na zakonu med možem in ženo.«
Udeleženci sinode so ob tem menili, da je več pozornosti treba nameniti ideologiji teorije spola, »ki na zelo negativen način vpliva na vzgojo, bolj ali manj po vseh državah, ki so prisotne na tej sinodi, in kvarno jemlje vzgojo otrok iz rok njihovih staršev. Ravno tako je treba poudariti v družbeno ekonomskem kontekstu sekularizem, ki naravnost brutalno včasih izriva Božje in religiozno iz življenja družin, iz življenja tudi posameznih članov družin.«
Pozornost so namenili tudi starejšim in kakorkoli prizadetim. »Da se začne ceniti njihova modrost in njihova izkušnja. In da se tukaj ozremo tudi po svetu. V Afriki, na drugih kontinentih vidimo, kako je družina veliko več kot zgolj oče, mama in še otroci. Tam v družino spada zelo razširjena družina, kjer živijo zelo skupaj, povezano in zelo cenijo starejše ljudi.«
Poudarili so tudi, da je država odgovorna za to, da pomaga družini. »Po eni strani nalagamo staršem odgovornost za njihove otroke, po drugi strani pa ne omogočamo potrebnega časa, da bi starši dejansko lahko vzgajali svoje otroke.«
V razpravah so pozornost namenili tudi vprašanju otroškega dela v nekaterih delih sveta, otrok vojakov, trgovini z ljudmi. V zvezi z ženami so opozorili na pornografijo, kjer se ženo zlorablja oziroma z njo trguje. »Smo pa dodali, da je potrebno pozornost posvetiti tudi možu in očetu v družini, kajti dostikrat se dogaja, da so možje odsotni ne samo fizično, ampak tudi psihološko, na nek način se umaknejo iz družine,« je še dejal nadškof Zore.
Iz ostalih poročil je razvidno, da so se določeni udeleženci sinode pritoževali nad preveč evropskim pogledom na družino, ki veje iz prvega dela delovnega dokumenta, da je jezik preveč kompleksen, zato izražajo upanje, da bo končni dokument napisan bolj jasno in preprosto.
Prav tako je iz poročil skupin razvidno, da nekateri želijo več pozornosti nameniti vprašanju migracij. Vsi pa so izrazili zadovoljstvo v zvezi z metodo dela po skupinah, torej neposrednim soočenjem med sinodalnimi očeti, ki uporabljajo isto govorico, a živijo v različnih kulturah oziroma državah. Dopolnila, ki so jih skupine vložile k prvemu delu delovnega dokumenta, so številna, zavedajo pa se, da vsa ne bodo sprejeta.
TONE MIZERIT
v
Se ena spominska slavnost
V Polhovem Gradcu so se preteklo nedeljo, 11. oktobra, spomnili 70-letnice konca druge svetovne vojne in 20-letnice postavitve spomenika žrtvam revolucionarnega nasilja. Slavnostni nagovor je imel predsednik SDS in poslanec Janez Janša. Spomnil je na lažne mite o narodnoosvobodilnem boju ter izrazil obžalovanje, da je bilo treba čakati do slovenske osamosvojitve, da so vsaj nekateri slovenski zgodovinarji razgalili vso tragiko tistega časa in zlo, ki je stalo za zlorabo tako imenovanega mita o NOB za povojni prevzem oblasti.
Slovesnost se je začela s sveto mašo za vse žrtve revolucionarnega nasilja. Janša je na slovesnosti po maši med drugim spomnil, da so do 9. maja 1945 slovenske partizanske enote na Slovenskem brez boja pobile preko 4200 moških, žensk in otrok, civilistov. »V tem času so vse slovenske partizanske enote uničile precej manjše število okupatorjev,« je spomnil predsednik SDS in dodal, da so slovenski partizani med drugo svetovno vojno požgali več slovenskih domačij in vasi kot vsi trije okupatorji skupaj.
»Te številke in podatki govorijo o tem, da ni šlo za
narodnoosvobodilni boj, da je sicer veliko ljudi - posebej na Primorskem, kjer so imeli izkušnje s fašizmom po prvi svetovni vojni - na stotine ljudi poprijelo za orožje zato, da bi se borili za domovino proti okupatorju,« je poudaril Janša in spomnil tudi na genocid izvršen nad slovenskim narodom po 9. maju 1945. »Na slovenskih teh je bilo po koncu vojne pobitih bistveno več ljudi kot med celo vojno skupaj na vseh straneh. In ti ljudje so bili pobiti, pripadniki slovenskega naroda, ta tragični razkol še danes živi.«
»Slovenki narod je bil pred 70 leti obglavljen,« je še povedal in spomnil, da se danes skuša resnico omejevati na ta način, da se jo zapira v čim ožji javni prostor, da se je enostavno ne da v širšo javnost. »Za to se uporabljajo predvsem medijski monopoli in vzgojno-izobraže-valni sistem. In zaradi tega so take slovesnosti kot je današnja z branjem imen tistih, ki jih je potrebno vrniti v naše narodno občestvo, v naš kolektivni spomin, še posebnega pomena. Niso samo dejanje spoštljivega spomina, so tudi boj za resnico,« je še povedal Janša.
Bo sedaj banka boljša?
Tako imenovana slaba banka oziroma Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je pretekli teden ostala brez vodilnih mož, ki so prišli iz tujine. Vlada je že prejšnji torek v vlogi skupščine slabe banke predčasno razrešila predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga in odpokli-cala glavnega izvršnega direktorja DUTB Torbjorna Mans-sona kot člana upravnega odbora.
Vlada je namreč ugotovila, da so kljub pozivom ministrstva za finance ostale neskladnosti izplačil in nove plačne politike. Predsednik vlade Miro Cerar je ob tem dejal, da nikakor ne gre za kakršenkoli politični poseg v korporativno upravljanje. O DUTB sta razpravljala tudi odbor za finance in monetarno politiko ter komisija za nadzor javnih financ. Na seji je Nyberg dejal, da vprašanje prejemkov ni pravi razlog odstavitev in da je bil finančni minister Dušan Mramor tarča pritiskov za zamenjavo vodstva.
Že pred tem so se odzvali tudi v opoziciji. Andrej Šircelj iz SDS, ki je tudi predsednik komisije za nadzor javnih finance, je med drugim dejal: »Upam, da so člani vlade s predsednikom na čelu, dobro premislili vse zadeve, da so imeli ustrezne podatke na osnovi katerih so odločali in ta so predvideli tako pozitivne kot negativne posledice.«
Predsednica ZaAB Alenka Bratušek pa je dejala: »Upam, da vlada in koalicija ve, kaj dela. Ne poznam vseh podrobnosti in ne vseh razlogov, je pa nenavadno, da se je vlada odločila ravno za dva tujca.« Vodstvo DUTB je po njenih ocenah kar nekaj projektov dobro izpeljalo. S tem se strinjajo tudi ekonomisti. Zaradi političnega vmešavanja sta odhod iz slabe banke napovedala še preostala tujca, ki sta se ukvarjala z upravljanjem premoženja, Kasper Ojasoo in Janne Harjunpaa.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Navadno, ko ljudje zavračajo naravni red vrednot, ker menijo, da je pretrd za nov, sodobni rod, ki hoče manj pravil in to milejših, se nevede prepuščajo prav sodbam tistih medijev, ki so prikrit diktat močnejših.
MK
Slaba dva tedna manjkata do splošnih volitev. V nedeljo bo tradicionalni materinski dan, teden za tem pa se bo odločila usoda Argentine za nadaljnja štiri leta - ali pa še za daljšo dobo.
Ni odziva. Mediji so preplavljeni s politično propagando. V časopisju, televiziji in po radijskih valovih, da, tudi po internetu nas skušajo prepričati, naj volimo tega ali drugega kandidata. A bolj se bližamo odločilnemu trenutku, manj je gotovosti glede izida. To preseneča tako strokovnjake kot politike same. Zgleda, kot da se od primarnih volitev ne bi nič premaknilo. Komaj, da se je kak procent pomaknil više ali niže. In če kaže, da se Macri skoraj ne more približati Scioliju za manj kot deset procentov, v štabu buenosaireškega guvernerja ne morejo zagotoviti, da bo presegel 40%. Da bi presegel 45 in bil avtomatično potrjen za prihodnjega predsednika sploh ni govora. Ta zvestoba prvemu (primarnemu) glasovanju je nov pojav na argentinskih volitvah. Je pa tudi res, da ima vsak kandidat tudi svojo Ahilovo peto, ki mu ne dovoli, da bi se bistveno oddaljil od doslej potrjenih številk. Massa ne preseže peroni-stičnega tabora, Macri se je po aferi Niembro kar ustavil. Scioli pa tudi ne napreduje; kaže, da mu javni nastopi gospe predsednice bolj škodijo kot koristijo. Kot utež njegovemu poletu deluje tudi vladni kandidat za guvernerja province Buenos Aires. Aníbal Fernández ni priljubljen niti pri tradicionalnih peronistih. V to polaga upanje Macri, da bo njegova kandidatka María Eugenia Vidal pritegnila marsikateri glas tudi v vladnem taboru, in s tem koristila tudi njegovi kandidaturi. V sedanjem položaju si kar 60% volivcev želi spremembo vlade in zlasti njenega političnega in gospodarskega modela. Vse ostaja stabilno tudi zato, ker se oba opozicijska veljaka potegujeta za iste glasove. Namesto, da bi združila moči, se ostro napadata. In vemo, da kjer se prepirata dva ...
Kaj misli vlada. Opazovalci si tudi niso na jasnem, kaj pravzaprav namerava vlada v svojem nastopanju. Ker se zaveda tistih 60% nezadovoljnih, si Scioli prizadeva, da bi ljudi prepričal, da bo on drugače vodil državo. A vsakič, ko napove kaj različnega od »uradne zgodovine«, dežujejo nanj in na njegove sodelavce vladne kritike. Kar vpričo njega gospa predsednica zapoveduje
in napoveduje svojo politično in ekonomsko teorijo. Najbolj jasen je primer zunanjega dolga in sodbe »jastrebov«. Vsi trije kandidati se zavedajo, da bodo morali urediti vprašanje zunanjega dolga, ki ga je ameriško sodišče že potrdilo. Brez tega ni dostopa do mednarodnega finančnega trga po zmernih cenah. Država pa potrebuje deviz, katerih domači sklad je skoraj prazen. Sciolijevi gospodarski svetovalci so javno izrazili namen, da to zadevo uredijo. Vsa vladna klika je planila po njih s tako silo, da kandidat ni upal potrditi njihovih izjav. Vsi pa vemo, da brez povratka na mednarodni devizni trg ne bo razvoja ne izhoda iz krize. Gospodarski minister Kicillof je zadnja štiri leta delal vse narobe. Celo omejitev dostopa do deviz (klada ali »cepo«) je izpeljal na nesmiseln način. Dovoljen uradni dostop do deviz po nekoliko dražji ceni ( + 20%) ni zbil vzporednega dolarja, kot so predvidevali, a je dejansko pomagal pri groznemu padcu deviznega sklada. V dvajsetih mesecih veljavnosti je Centralna banka po tej poti izgubila kar 8.250 milijonov dolarjev.
Kaj nas čaka. Vlada je pretekli teden izplačala dolg državnih bonov Boden 2015. Bilo je nad pet tisoč milijonov dolarjev. Nov razpisa bonov (Bonar 2020) pa je prinesel komaj kakih 700 tisoč. Niso mačje solze. Jasno je, da naj v nedeljo 25. oktobra (ali pa v drugem krogu novembra) zmaga kdorkoli, nas čakajo hudi časi. Štiri leta nenehnega padca proizvodnje se bo maščevalo, ko bo treba voz izpeljati iz močvirja. V tem obdobju je Argentina nazadovala v vseh ozirih, pa naj vlada trdi kar hoče. Številke kažejo na hudo nazadovanje industrijske proizvodnje. A kar povzroča največ skrbi je padec kompetitivnosti. Po zadnjih ugotovitvah mednarodnega foruma (World Economic Forum - Davos) se med 144 državami nahaja na 106 mestu, daleč od nekdanje slave. Kot večkrat omenjamo, je to prizadelo predvsem regionalna gospodarstva v notranjosti države. Druga boleča točka pa je vzgoja. Šolski sistem je zadnja leta prav tako padal brez premora. Prav zaradi tega je nerazumljivo (ali zelo razumljivo, saj se vsi sprenevedajo), kako Scioli v svoji propagandi poudarja važnost šolstva. V osmih letih vladanja v provinci Buenos Aires more pokazati le razvaline nekdanjega slavnega argentinskega šolskega sistema.
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
DAN ZVEZE MATER
»Iz srca do srca«
CARAPACHAY
Tako se je glasilo geslo, ki ga je Zveza slovenskih mater in žena izbrala za svoj letošnji dan, ko je v nedeljo, 4. oktobra praznovala 49. obletnico delovanja. Prireditev se je začela s sveto mašo, ki jo je daroval duhovni vodja Zveze, msgr. dr. Jure Rode. Maša je bila za žive in pokojne članice Zveze ter za generala Rupnika in dr. Hacina.
Pri pridigi je duhovnik povedal, da je to roženvenska nedelja, ker je v sredo, 7. oktobra praznik roženvenske Mater Božje. Papež je proglasil ta praznik kot spomin zmage kristjanov nad Turki leta 1571.
Takrat je krščanska vojska premagala številnejše muslimansko brodovje. Omenil je tudi začetek sinode o družini. Dr. Rode je priporočal, naj po družinah molimo za uspeh sinode in naj si vzamemo čas za molitev rožnega venca. Ljudsko petje je na orglah spremljal Janez Žnidar; vodila pa sta ga g. Andrej Selan in Martin Selan.
Po maši smo se pred spomenikom poklonili pabitim domobrancem in žrtvam vojne ter zapeli pesem »Lipa zelenela je«; predsednica Zveze je v spremstvu krajevnih predsednic pred spomenik postvila gorečo svečo.
Program, ki ga je napovedovala ga. Lili Kopač, se je nadaljeval v dvorani škofa Rožmana. Najprej je vse navzoče pozdravila predsednica gospa Alenka Prijatelj. Posebej je pozdravila delegata dušnih pastirjev msgr. dr. Jureta Rodeta, predsednika ZS inž. Jureta Komarja in gospo, predstavnike krajevnih Domov ter lic. Heleno Janežič iz Slovenije. Pri nagovoru je omenila nemene Zveze ter poudarila dobrodelnost, ki ga opravlja med rojaki; mesečno pomoč v denarju in božične ter zimske pakete.
Sledila je enodejanka »Sreča in nesreča«, ki so jo pripravile članice ZSMŽ odsek Pristava. Nastopili so: Cvetka Kopač Debevc, Cvetka Češarek Tomaževič, Gabrijela Bajda Križ, Karel Selan in otroci: Erika Čeč, Janika Tomaževič, Lucija Debevc in Mikaela Križ. Vsi so odlično podali svoje vloge. Režija je bila v spretnih rokah Marije Zurc. Šepetalka je bila Viki Selan; zvok je imel na skrbi Audio Pristava. Priprava dvorane Andrej Golob in Jože Lenarčič. Spoznali smo, kaj je sreča in kaj nesreča, da se lahko celo dopolnjujeta, ne vedno izključujeta. Sproščeno smo se nasmejali in igralce nagradili z močnim ploskanjem.
Nato so nas s petjem razveselil zborček Balantičeve šole pod vodstvom gospe Kristine Škavrča in gospodične Veronike Malovrh. Sproščeno in veslo so zapeli: Slovenec sem; Venček otroških pesmi; Mama in So ptičice zbrane. Otroci so pri petju uživali, občinstvo pa tudi.
Lep programski list, ki ga je prejel vsak obiskovalec, je oblikovala Monika Urbanija, za luči in zvok je bil odgovoren Aleks Šuc.
Po kulturnem programu so gospe postregle z bogatim prigrizkom in toplim čajem.
Pred koncem so žrebali številke rife. Lepe dobitke so pripravile gospe in čisti dobiček je namenjen v sklad za pomoči potrebne rojake.
V veseli družbi so se udeleženci zadržali v prijateljskem pogovoru. Želeli smo si nasvidenje prihodnje leto, ko bomo praznovale petdesetl-tnico plodnega delovanja.
52 let kasneje . Mladinski dan
V nedeljo, 23. avgusta, so mladi v Karapačaju že zgodaj zjutraj pričeli s pripravami: priredili so že 52. mladinski dan. Dopoldansko tekmovanje je tokrat potekalo v igri »med dvema ognjema«. Tudi ekipa »starejših mladih« se je predstavila.
Za uradni začetek smo, kot vedno, prisostvovali dviganju zastav. Nato smo se udeležili sv. maše, ki jo je daroval .g. Marjan Bečan, izseljenski duhovnik v Nemčiji, ki je bil ravno tedaj na obisku med nami.
Opoldan smo imeli okusno kosilo in posladek. Potem so se igre nadaljevale. Mladi so se izkazali tudi v igranju namiznega tenisa (»ping-ponga«), namiznega gola (»mete-gola«) in igre »tejo«. Vse te so bile razpostavljene po dvorišču, vsem na razpolago za razvedrilo.
Kulturni program je povezovala predsednica centralne organizacije SDO, Mikaela Resnik. Delovanje mladine v
Domu ter zahvalne besede je podala predsednica Nadja Jan. Nato je sledil res duhovit prizor. V njem so mladi pokazali, kako se pripravljajo za popoldanski program ... (Sicer, kot vedno. Govori se o tem veliko prej, v resnici se pa vse izvede dan pred prireditvijo ... Slišali smo različna mnenja in kako se je vse zapletlo. Kazalo je, da bo stvar težko izvedljiva - a končno je bilo le izpeljano in sicer zelo dobro.) Malo je mladih v našem Domu, a imajo dobre zamisli in če hočejo, lahko pripravijo enkraten program - kot tokrat.
Pa še šport: pokale za tekmovanja so to pot osvojili fantje iz Našega Doma (San Justo) in dekleta iz Slomškovega doma iz Ramos Mejie.
KM 43 je igral do pozne ure. Nekateri so jih poslušali, drugi so plesali ob njihovi glasbi, nekateri se pogovarjali, spet drugi okušali dobro domačo hrano in tako je minil dan, nepozaben za našo mladino.
Pri celodnevni prireditvi so sodelovali: Tomaž, Andrej
in Tatjana Klemen, Javier in Maksi Vázquez, Mikaela in Marjana Resnik, Marjan, Nadja, Emil in Niki Jan, Matias Vodnik, Malena Cane Tomšič, Mikaela Hanjže, Pavel Aleš, Ramiro Suñe in Andrej Žnidar; upam, da nisem nikogar pozabil, sicer oprostite in brez zamere prosim.
Bog daj, da bi se še naprej imeli tako luštno in prijetno ter, da bi vsi mladi doumeli, kako velik zaklad imajo. Mladost je kot cvet, izkoristite jo in ne pozabite, da vas bomo vedno podpirali v vsem kar bomo mogli. Čestitke in tako naprej!!!
Damijan Ahlin
Stran 2
15. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
TONE OBLAK IN NJEGOV OPUS	v
Še dve razstavi
Tone Oblak s svojo ustvarjalno sledjo v Železni Kapli na Koroškem in v svoji rojstni župniji Tomišelj pod Krimom
Piše Marija Gruškovnjak
Vsako srečanje z vami, ki živite tam daleč pod Južnim križem in nami, tukaj na senčni (Koroška) in sončni (Slovenija) strani Karavank, je vedno znova posebno druženje prijateljev.
Tako je bilo tudi tisto soboto, 19. septembra letos zvečer v Železni Kapli. Duh ustvarjalne umetniške moči Toneta Oblaka je vel iz razstavljenih fotografij, ki pričajo o njegovem raznolikem delovanju in ustvarjanju med Slovenci velikega Buenos Airesa. Dela Toneta Oblaka ne bom posebej predstavljala, saj njega in njegovo delo gotovo zelo dobro poznate.
Tej razstavi se je v Kapli »pridružila« še razstava Marjana Kocmurja: Umik čez Ljubelj. S fotoaparatom je tako zajel ves križev pot Slovencev, od Ljubljane do Vetrinjskega polja in Spittala. Kot poklon in spomin ob 100-letnici njegovega rojstva ter v spomin in opomin ob 70-letnici konca 2. svetovne vojne, da se kaj takega nikoli več ne bi ponovilo, je celovška Mohorjeva izdala tudi fotomonografijo Umik čez Ljubelj, maj 1945.
Prijetno je bilo srečanje v Železni Kapli. Pevski venec so spletli pevci Okteta Suha in Smrtnikovi fantje. Vse v dvorani, posebej pa Toneta Oblaka, je s samo njemu dano prisrčno besedo, pozdravil kapelski župnik Poldi Zunder: Ta večer nam narekuje, da je dobro, da kulturen človek čuti, da je treba življenje doživeti v duhu široke odprtosti. Tone Oblak nam je vsem zapustil pesem, ki govori o talentih, ki jih je sprejel. Pesem, ki jo je šepetal na poti življenja proti nebu, pesem, ki nam govori o življenjskem delu, ki ga je smel ustvariti. Toneta Oblaka, likovnega umetnika, avtorja mnogih kiparskih, rezbarskih del, scenografa, gradbenika, podjetnika, pobudnika in organizatorja je vodila mogočna življenjska sila, smisel, upanje, vodile so ga sanje in vrednote. Ko je minilo obdobje sovraštva in krivic, se je pričelo obdobje miru, svobode in napredka.
Današnja razstava, ki jo smemo videti, je prikaz uspehov trdega dela, mogočne življenjske sile, smisla in načrtov, idealov, upanja, sanj in predvsem vrednot. Ustvaril je mnogo skulptur in umetnin v lesu, marmorju
in na platnu. Izdelal je načrte za gradnjo prostorov slovenskega središča Naš dom v San Justu. Kot otrok je že občudoval Gasparijeve slike. Kot umetnik je v svojem stilu pričeval občinstvu delček tiste Slovenije, ki so jo v Argentini zelo pogrešali. S svojimi scenami je pričaral publiki lepoto življenja, obenem pa odprl usta in igralcem povedal besede: »V vaših nastopih spoštujte publiko.«
Ob življenjskem delu gospoda Toneta Oblaka smemo ugotoviti: »Pot k sreči, ki nam je namenjena, za katero smo ustvarjeni, vodi prek odkritosrčne daritve samega sebe.« Pomagal je pri razvoju majhne 'tišlerije' - danes je tovarna za okna in vrata, ki zaposluje 400 ljudi.
Vsi, ki smo pred leti doživeli slovensko skupnost v Argentini, vse dobre, prijazne, gostoljubne, verne ljudi, se smemo ustaviti ob resnici, ki se glasi: »Zgodovina nas uči, da nobena družba ne more preživeti, ne da bi bila v svojem bistvu skupnost, ki je zavezana dobremu in predsodke in zlo obsoja in odpravlja.«
Vaši skupnosti v Argentini želim, da bi še naprej into-nirala pesem o lepi besedi, o globoki zasidranosti v veri in medsebojnem spoštovanju.
Ob koncu smem povedati resnične besede iz ust gospoda Toneta Oblaka: »Čista vest in poštenje prine-seta uspeh.«
Tako gospod Poldi Zunder v soboto, 19. septembra 2016 v Železni Kapli.
Kot lastovka se vračam tja, kjer sem nekoč bil doma
Da, kot lastovka se Tone Oblak vrača domov, v svojo rodno vas Vrbljenje in faro Tomišelj. V cerkvi, kjer je bil Tone Oblak krščen in prejel prvo sveto obhajilo je od petka, 25. septembra bila razstavni prostor o njegovem umetniškem ustvarjanju. Po nedeljski maši, 27. septembra je gospa Verena Koršič predstavila njegovo življenjsko delo.
Na koru je med mašo in prireditvijo prepeval domači zbor. Prireditev je vodila Alenka Jeraj, doma na Igu. Po pesmi Ljubljena slovenska hiša je dejala: »Ljubljena
slovenska hiša, tiha sredi tihih trat... so besede, ki so jih slovenski očetje in matere v tujini peli svojim sinovom in hčeram ter hrepeneli po domovini, ki so jo morali, ne po lastni volji, pač pa zato, da so preživeli, zapustiti.« Po pogovoru s Tonetom Oblakom, se mu je zahvalila: »Hvaležni smo vam za vse obiske, ker nas, ne da bi se tega zavedali, učite pravega domoljubja. Nam se marsikaj, tudi država Slovenija, včasih zdi samoumevna, nekaj kar nam pripada in na to nismo ponosni, ali pa vsaj ne vsi in tega ne znamo ceniti. Vi, Slovenci iz sveta, ki prihajate med nas, nas učite, da sta domovina in država vrednoti. Da moramo biti hvaležni, da smo Slovenci po stoletjih dobili svojo državo, katere del smo Slovenci v domovini, dva milijona nas je in preko pol milijona Slovencev, ki živite v zamejstvu in izseljenstvu. Združiti moramo moči, da ozdravimo našo domovino in zagotovimo svetlo prihodnost nam vsem.
Hvala vsem vam, ki nosite Slovenijo v srcu!«
S prisrčnimi besedami sta se mu za njegovo delo zahvalila cerkveni ključar Jože Krašovec v imenu župnije Tomišelj in župan občine Ig Janez Cimperman,
Gospodinje Tomišlja so poskrbele, da se je pred cerkvijo nadaljevalo prijetno druženje ob pecivu in dobri kapljici.
Turobno jesensko vreme nam ni bilo naklonjeno in le v daljnih obrisih smo lahko preko širnega ljubljanskega Barja slutili slovensko prestolnico Ljubljano. Ob sončnem vremenu se odpre pogled s ploščadi pred cerkvijo vse tja do Kamniških planin in Karavank, zato ni čudno, da je Tone Oblak v svojih delih tako neverjetno dobro »zadel« to našo čudovito slovensko pokrajino. Ali pa jo mi, ki »živimo« Slovenijo v svetu, gledamo z drugačnimi očmi?
Vreme tako ali drugačno, ta raj pod Triglavom ostaja naša domovina, prgišče te lepote nosimo vedno s seboj, kjer koli imamo svoja »nova gnezda«, naj bo to pod Južnim križem ali na senčni strani Karavank!
Tebi Tone Oblak pa hvala, da si vse te lepote zajel na platno, kar bo pričalo tudi zanamcem, da tako čudovite stvaritve nastanejo, če gledamo domovino tudi s srcem, ne samo z očmi.
KLJUČI SREČE
Kaj daje trajnost in globino skupnemu življenju zakoncev, se je vprašal Hans Jellouschek, in si odgovoril: »Biti pozoren, biti res pozoren do sebe in svojega druga. To je najpomembnejša stvar v zakonu - daje mu globino in ga ohranja živega.«
Knjiga Pozornost v partnerstvu, ki je pred nekaj meseci izšla pri Mohorjevi založbi Celovec, je nastala, kot zatrjuje Jellouschek, iz spoznanj, ki si jih je kot družinski terapevt pridobil pri svojem praktičnem terapevtskem delu z več sto pari, posebej na seminarjih. Jellouschek razume pozornost kot »proces, pri katerem je pazljivost usmerjena na sedanji trenutek ne da
Pozornost v partnerstvu
bi presojala. Pozornost zaznava to, kar je, ne to, kar bi naj bilo. To pomeni: Pozornost je po eni strani trezna, realna, ne dela si iluzij, po drugi strani pa je sprejemajoča, vključujoča«.
S pričujočo knjigo smo dobili tudi v slovenskem prevodu še eno delo, ki odstira in poglablja teoretično in praktično vedenje o eni od pomembnih tem, ki se v zadnjem času uveljavlja v psihoterapiji: o čuječnosti. Sodobni človek nenehno naseljuje tako svojo preteklost kot svojo prihodnost, najmanj pa ga je v sedanjem trenutku, ki je edini resničen. Avtor to ponazori: »Tako recimo sedi ob mizi par, mož meče v sebe hrano in
sploh ne opazi, da je to njegova najljubša jed, ki jo je žena skuhala posebej zanj, kaj šele, da bi o tej hrani z veseljem ali hvaležno spregovoril.«
Ob branju knjige ni mogoče prezreti številnih vidikov zakonskega odnosa, v katera naj bi zakonca oz. partnerja vstopala »pozorno«. Pozorno je potrebno ravnati tako s svojimi konflik-tnimi vzorci, kakor s tem, kar vsakdo izmed zakoncev prinese s seboj v skupni odnos iz svoje pretekle življenjske izkušnje, posebej družinske. Partnerji naj bi bili pozorni posebej do bolečih točk njunega medsebojnega odnosa. Pozornost ju spodbuja tudi, da se učita odpuščati
drug drugemu. Pomembno je, da sta partnerja pozorna tudi do vsega, kar je v njunem odnosu pozitivnega - prav to ju namreč utrjuje v prepričanju, da zmoreta graditi odnos in še naprej skupaj rasti. In nenazadnje, pozornost pomaga zakoncema, da odpirata svoj odnos duhovni dimenziji: »Pozornost je izhodišče in srce vseh duhovnih poti.«
Posebno vrednost dajeta knjigi dva vidika: veliko je opisov primerov in konkretnih situacij, preko katerih avtor na primerih pokaže, kako živeti pozornost v partnerstvu sredi vsakdanjega, pogosto zelo nepredvidljivega življenja. Na koncu vsakega poglavja so
predlagane različne vaje, preko katerih lahko zakonca poglabljata svoj odnos in se učita medsebojne pozornosti. Vaje so tudi konkretna spodbuda k skupnemu pogovoru in k soustvarjanju pozitivnih skupnih doživetij.
Knjiga je dobrodošel pripomoček ne le strokovnjakom s področja psihoterapije in dela z družino, ampak v prvi vrsti zakoncem, ki želijo poglobiti ali ponovno oživiti svoj odnos. Ali, kot pravi avtor: »Z leti se je v meni utrdilo prepričanje, da ima utrjevanje pozornosti za kakovost partnerstva, še posebej dolgoletnega, veliko priložnosti, ki nikakor še niso izčrpane.«
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. septembra 2015
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NASA SKUPNA DOLŽNOST
Kakor v nobenem našem slovenskem domu ne sme manjkati Bogkov kot, tako ne sme manjkati domača knjižnica. ... Kako veliko neprecenljivo in vzvišeno poslanstvo vršijo naše prosvetne in kulturne ustanove v zdomstvu z zalaganjem in izdajanjem slovenskih knjig. Pa vendar je s tem storjen šele prvi korak pri poslanstvu, ki ga ima knjiga. Drugi in tretji korak ostaneta tebi in meni, vsem nam posameznikom. Drugi: naši knjigi morava ti in jaz dati dostop v našo družino, v naš dom, v našo domačo družinsko knjižnico. In še tretji, zadnji korak: knjiga ne sme ostati zaprašena na knjižni polici. Poskrbeti morava ti in jaz, da bo njena vsebina našla odprto pot v naša srca, da jih bo s svojim bogastvom obogatila, oplemenitila, navdušila, poživila. ...
(Iz govora prof. B. Bajuka na razstavi slovenskega tiska v Mendozi 19. 9. 1965)
SLOVENCI V ARGENTINI
Veličasten koncert cerkvene glasbe. Zadnjo soboto zvečer, 9. oktobra, smo se v slovenski hiši pred vhodom v dvorano ustavljali ob spomeniku našim vojnim žrtvam. Bl je od zgoraj obsijan s snopom luči; pred njegovo vznožje pa so zastopniki Slovenskega pevskega zbora Gallus ob prvem mraku položili venec z napisom: Vsem padlim - Gallus. To je bil uvod v umetniškega užitka poln večer, na katerem se je Gallus s koncertom cerkvene glasbe poklonil spominu vseh žrtev vojne in revolucije. Prav zato je bila prva pesem Mavova Blagor mrtvim, dejanski poklon pevskega zbora vsem tistim, ki jim je smrt snela med in tik po zadnji vojni besedo in pesem z bledih ust in jih pahnila v grozo tihote in molka. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Vladimirja Voršiča in njegove žene ge. Marjane roj. Bajlec se je rodil sinček Tomaž Alojzij.
Poroka. V sanluiški stolnici sta sklenila sveti zakon Janez Košir in gdč. Helena Mlinar. Poročil ju je ženinov stric g. Anton Stanonik.
(Svobodna Slovenija, 14. oktobra 1965 - Št. 41)
RESUMEN DE ESTA EDICION
BOLJŠA JE MARIBORSKA
Ljubljanska in mariborska univerza sta se uvrstili na lestvico najboljših univerz na svetu revije Times Higher Education, ki za obdobje 2015/2016 obsega 800 univerz. Univerza v Mariboru je z uvrstitvijo v skupino med 501-600 najboljših univerz zasedla najvišje mesto med slovenskimi univerzami. Revija je univerze razporedila upoštevajoč poučevanje, raziskovanje, prenos znanja in mednarodno uveljavljanje.
PIPISTRELI BODO LETELI V INDIJI
Pipistrel iz Ajdovščine je zmagal na natečaju indijskega ministrstva za obrambo za dobavo 194 šolskih letal tamkajšnjim letalskim silam, indijski mornarici in nacionalni kadetski akademiji. Na natečaju je sicer sodelovalo 11 različnih proizvajalcev letal in avtoriziranih letalskih zastopnikov.
ZADNJI KILOMETRI
S slovesno položitvijo temeljnega kamna se je v petek tudi uradno začela gradnja prvega, dobrih sedem kilometrov dolgega odseka avtoceste Draženci-Gruškovje. Celoten odsek manjkajoče avtoceste (13 kilometrov) med Hamburgom in Solunom naj bi bil zaključen v skladu z zastavljenim rokom, torej sredi leta 2018.
OKREPLJENA IZVOZ IN UVOZ
V prvih osmih mesecih leta sta se po podatkih statističnega urada na letni ravni okrepila tako izvoz kot tudi uvoz. Izvoz se je med januarjem in avgustom okrepil za 5,3 odstotka, uvoz pa za tri odstotke. Vrednost izvoza je v prvih osmih mesecih leta dosegla 15,61 milijarde evrov, vrednost uvoza pa 15,16 milijarde evrov. Presežek v blagovni menjavi s tujino je v tem obdobju znašal 443,1 milijona evrov.
POTREBNIH JE VELIKO, DAROVALCEV PA MALO
Število bolnikov, ki potrebujejo presaditev organa, neprestano narašča, a število opredeljenih darovalcev po smrti ne sledi temu porastu, so ob evropskem dnevu darovanja organov in tkiv opozorili v zavodu za presaditve organov in tkiv. Ob tem se zavzemajo, da bi Slovenija čim prej potrdila konvencijo proti trgovanju s človeškimi organi.
PO SVETU
NOVA VOJNA?
O nadaljevanju nasilja poročajo iz Svete dežele. Izraelska letala so v nedeljo zgodaj zjutraj napadla Gazo ter ubila nosečo Palestinsko in njeno dveletno hčerko. Pod ruševinami hiše, v kateri sta umrli, so pokopani še trije ljudje. Na kontrolni točki na Zahodnem Bregu pa je eksplodiral avtomobil bomba. Ljudje se bojijo nove vojne, saj je ozračje polno napetosti. Prebivalci Gaze so zelo nezadovoljni. Nekdaj so imele družine na primer hišo ali celo dve, vojna jim je to uničila, tako da je cela družina stlačena v eno sobo. To v ljudeh ustvarja sovraštvo in željo po maščevanju, zato tudi pozivi Hamasa padajo na plodna tla. Kaže pa, da se oblasti niti ne trudijo, da bi ustavile nasilje.
NE BO VEČ IZMENJAVE
Sodišče Evropske unije je razveljavilo dogovor, ki je že 15 let temelj za izmenjavo osebnih podatkov povezave z ZDA. Ocenilo je, da svetovna velesila ne zagotavlja ustrezne ravni varstva teh podatkov. Odločitev utegne imeti daljnosežne posledice, čeprav kaže, da se bo izmenjava podatkov čez Atlantik za zdaj vseeno nadaljevala. Dogovor o varnem pristanu iz leta 2000 naj bi zagotovil, da so na obeh straneh Atlantika spoštovani enaki minimalni standardi varovanja osebnih podatkov. Velja za podjetja - približno 4.000 jih je - ki so pristala na določene pogoje, zato je bila izmenjava podatkov o državljanih Evropske unije z njimi dovoljena. Še posebej je pomemben za velika podjetja, kot Google, Facebook in Amazon, ki Evropejcem nudijo spletne storitve, ter nato njihove osebne podatke hranijo na strežnikih v ZDA. Po razkritjih žvižgača Edwarda Snowdna leta 2013 o tem, kako obsežen je v resnici nadzor ameriške agencije za nacionalno varnost, je sistem postal tarča kritik.
NOBELOVCI ZA MIR
Nobelova nagrada za mir gre letos presenetljivo v roke štirih tunizijskih organizacij civilne družbe za prispevek h gradnji demokracije po Jasminovi revoluciji leta 2011. Predstavljajo različna področja in vrednote tunizijske družbe. Nagrajeno četverico za nacionalni dialog sestavljajo Tunizijski delavski sindikat, Tunizijska zveza za industrijo in obrtništvo, Tunizijska liga za človekove pravice in Tunizijska odvetniška zbornica. »Te organizacije
so pripomogle, da se je v Tuniziji v nekaj letih uveljavil ustavni politični sistem, ki temeljne človekove pravice zagotavlja vsem, ne glede na spol ter politično in versko prepričanje,« je povedala predsednica Nobelovega norveškega odbora Kaci Kullmann Five.
BRUSELJ POZIVA MOSKVO
V Luksemburgu so zbrani zunanji ministri Evropske unije. V ospredju njihovega sestanka je odziv na vojaško posredovanje Rusije v Siriji. Moskvo pozivajo, naj takoj ustavi napade na zmerne opozicijske sile v nemirni državi in kršitve zračnega prostora njenih sosed. Vodje diplomacij osemindvajseterice skušajo zavzeti tudi skupno stališče do vloge sirskega predsednika Bašarja Al Asada pri reševanju spora, ki je glavni vzrok najhujše begunske in migrantske krize na stari celini po drugi svetovni vojni. Članice povezave skrbi dejstvo, da Rusija, ki javno podpira Al Asada, z napadi ne cilja na Islamsko državo in ostale teroristične skupine, ampak tudi na zmerno opozicijo.
V BELORUSIJI
Na nedeljskih volitvah v Belorusiji je nov, peti zaporedni predsedniški mandat, osvojil Aleksander Luka-šenko. Glasove je oddalo 87 odstotkov od skupaj sedem milijonov volivcev. Lukašenka jih je podprlo 83,5 odstotka. V središču beloruske prestolnice so bile sinoči manjše demonstracije proti izidom volitev, udeležilo se jih je več deset tisoč predstavnikov opozicije.
LA POLITICA ESLOVENA
No hay duda que la eslovena es una política muy peculiar. No es común que se crea un nuevo partido y a los pocos meses gane las elecciones. O que partidos o figuras de primer nivel desaparezcan de la escena como si nada. Ahora se registran algunas movidas, que presagian nuevamente la creación de otras formaciones. Esa tendencia podría poner en aprietos al gobernante partido del premier Miro Cerar. Mientras que en la derecha podría significar un desdoblamiento de Nueva Eslovenia, partido que históricamente fue el más votado por la colectividad eslovena en la Argentina. Son tendencias que pueden significar un cambio o, simplemente, ser pasajeras en la siempre cambiante política eslovena. (Pág. 1)
UN CONTINENTE DIVIDIDO
Europa sigue sin saber cómo resolver el problema de los refugiados. En el parlamento europeo, que sesionó la semana pasada en Bruselas, hubo posturas muy opuestas. Las diferencias se dan incluso en la pregunta cómo tratar a los recién llegados: si como una emigración económica o como buscadores de asilo. Otros incluso consideran que muchos de ellos son terroristas, pertenecientes a la yihad islámica. En Eslovenia el partido popular, que actualmente no tiene representación parlamentaria, propuso construir muros al estilo húngaro. Sostienen que si Austria cierra sus fronteras, Eslovenia se verá desbordada por miles de inmigrantes, que podrían en peligro su equilibrio poblacional. (Pág. 1)
DE CORAZÓN A CORAZÓN
El pasado 4 de octubre fue el día de la Liga de Madres. Bajo el lema "De corazón a corazón" se realizó el encuentro anual en el Centro Esloveno de la calle Ramón Falcón. Se ofició una misa y hubo un sentido homenaje ante el monumento de las víctimas. No faltó el acto cultural en el salón. Allí el grupo de Pristava de Castelar representó una breve obra de teatro, que hizo reír a los presentes. Por su parte los chicos del curso esloveno de Naš dom, San Justo, interpretaron varias canciones tradicionales eslovenas. Unos y otros fueron reconocidos con entusiastas aplausos. Hubo sorteo de una rifa a beneficio de su fondo de acción social. Finalmente se sirvió un lunch, dando oportunidad de encuentros y diálogos de amigos. (Pág. 3)
LOS JOVENES DE CARAPACHAY
Ya es tradición que cada año los jóvenes de nuestros distintos centros organizan su día, en el cual lo deportivo, lo social y lo cultural va de la mano. Ciertamente el centro esloveno de Carapachay es la menor de nuestras comunidades. No por ello los jóvenes dejan de preparar su día. Con ingenio e inventiva siempre presentan cosas originales. Este año hubo competencias deportivas, muchos juegos y un acto cultural, en el cual hicieron una representación escénica, escrita y preparada por ellos mismos. Todos los invitados disfrutaron del encuentro y agradecieron las actividades, que prepararon los chicos. Una felicitación por no renunciar al trabajo y por tanto esfuerzo, puesto al servicio de los demás. (Pág. 3)
SIGUEN LOS ÉXITOS DE TONE OBLAK
En nuestras ediciones ya informamos acerca de las exitosas exposiciones del artista y empresario Tone Oblak en Eslovenia. A ellas se han agregado últimamente dos más: en Železna Kapla, Koroška (parte eslovena de Austria) y en Tomišelj, parroquia natal del artistas. Nuestra corresponsal Marija Gruškovnjak relata con intensidad y profundo sentimiento el transcurrir de ambos eventos, cuenta las impresiones de los visitantes y recalca el aporte de Tone Oblak a las artes eslovenas y a la vida y la actividad de los eslovenos en la Argentina. Estas exposiciones son un sentido y merecido homenaje al artista, que a lo largo de su vida marcó un rumbo en la entrega y la pasión por la comunidad a la que pertenece, y que ayudó a conformar lo que llamamos "el milagro esloveno en la Argentina". (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Jože Horn, Metka Mizerit, Marko Kremžar, Lučka Oblak, Alenka Prijatelj, Damijan Ahlin in Marija Gruškovnjak. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
15 de octubre de 2015 • N° 41
mali oglasi
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
ČETRTEK, 15. oktobra:
ZSMŽ San Martin, sestanek v Domu ob 16. uri. Karolina Rossonas bo naučila delati kokedame. SOBOTA, 17. oktobra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
Predavanje Jaka Repiča, ob 19,30 v Slovenski hiši v izvedbi S.K.A.
NEDELJA, 18. oktobra: Materinski dan. SOBOTA, 24. oktobra: Šolski izlet v Glew.
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
Igra Toc Toc v Carapachayu ob 19,30. Občni zbor Hanželičevega doma, ob 17,30 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 25. oktobra: Splošne volitve v Argentini. SOBOTA, 31. oktobra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
VI. Evropski večer v Carapachayu, ob 20. uri. NEDELJA, 1. novembra: Vsi sveti.
REMI Z LITVO, ZMAGA NAD SAN MARINOM
Slovenska nogometna reprezentanca je v predzadnjem krogu kvalifikacij za Euro 2016 v Stožicah z Litvo igrala neodločeno 1:1. S tem rezultatom se je oddaljila od drugega mesta v skupini E in tako izgubila možnost za neposredno uvrstitev na ER Za Slovenijo je zadel Valter Birsa v 45. minuti z bele točke, za Litvo pa je v 79. minuti prav tako enajstmetrovko zadel Arvydas Novikovas.
OSEBNE NOVICE
no sobote
o4/2stLm
zakon zijropeo
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
Nova diplomantka
Z veseljem obveščamo da je v ponedeljek 5. oktobra v »Colegio de Escribanos de la Ciudad de Buenos Aires«, uspešno diplomirala kot notarka Marija N. Gerkman. Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Smrt
V Castelarju je umrla Magda Češarek roj. Gaser (82). Naj počiva v miru!
V napadu proti San Marinu
Zadnja tekma s San Marinom torej ni peljala nikamor, saj bi jo Litva izrinila le v slučaju katastrofalnih rezultatov. A to se ni zgodilo in Slovenija je, sicer šele v drugem polčasu, strla San Marino in odnesla zmago z 2:0. Gola sta dala Cesar in Rečnik. Tako je vsaj dosegla nastop v dodatnih kvalifikacijah.
Selektor Srečko Katanec je za to priložnost nekoliko spremenil ekipo: Oblak, Struna, Cesar, Samardžic, Jokic; Krhin,
Kurtic, Birsa, Kirm; Iličic, Beric.
V nedeljo bodo v Nyonu znani tekmovalni pari za dodatno uvrstitev na evropsko prvenstvo.
HRBET PRISILIL PETKOVŠKA K UMIKU
Eden najboljših slovenskih športnikov v samostojni Sloveniji, telovadec Mitja Retkovšek, je zaradi vnovičnih težav s hrbtom napovedal slovo od športne kariere. Dvakratni svetovni prvak in štirikratni evropski prvak na bradlji se je s tem odpovedal svetovnem prvenstvu, ki bo konec oktobra v Glasgowu. Retkovšek je bil na slovenskem seznamu za SR na Škotskem, kjer se bodo delile olimpijske vozovnice za Rio de Janeiro. Vendar je moral nastop prečrtati zaradi težav in bolečinami s hrbtom. Njegove izjemne kariere je tako konec, osvojil je vse, le olimpijska medalja ostaja neuresničena želja. Ob Leonu Štuklju, Miru Cerarju in Aljažu Reganu velja za najboljšega slovenskega telovadca vseh časov.
NEPRIČAKOVANO PRVA
Slovenska teniška igralca Grega Zemlja in Blaž Kavčič sta moči združila na turnirju serije challenger v Sacra-mentu in nekoliko nepričakovano prišla do končne zmage. V finalu sta premagala Nemca Dustina Browna in Daniela Brandsa s 6:1, 3:6 in 10:3. Za slovenska igralca je to drugi naslov med dvojicami na turnirjih challenger. Zemlja je slavil že leta 2011 v Ljubljani, Kavčič pa 2012 v Braziliji.
Pojasnilo
Ave in gosti - Velika turneja »Hvala ti Argentina«
V številki 39 Svobodne Slovenije s 1. oktobra 2015 se je v omenjenem članku sporočilo, da »Vsi koncerti bodo za obiskovalce brezplačni saj so se izvajalci odpovedali honorarjem«. Vendar, Domovi po katerih bo potekala turneja, imajo velike izdatke (najemnina instrumentov, zvočnih ekip in drugo) zato bodo računali vstopnice za kritje teh stroškov.
Hvala lepa za razumevanje.	Jure L. Komar
Slovenski dom CARAPACHAY vabi na predstavo komedije
TOC TOC
v izvedbi mladine Slomškovega doma. V soboto, 24. oktobra ob 19.30 uri Dra. Cecilia Grierson 3867 - Carapachay
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
RAZPIS NAGRADNEGA NATEČAJA SKA
SKA razpisuje nagradni natečaj kratke proze pod imenom »Gradimo mostove med Slovenijo in Slovenci po svetu«
Pravilnik:
1	- Natečaj je za izvirne kratke proze na prosto temo. Vrsta kratke proze ni predpisana (črtica, povest, enodejanka, "short story") vendar literarno delo ne sme preseči 15 strani.
2	- Sodelujejo pisci: a) slovenskega porekla, rojeni zunaj matičnih meja Slovenije - ali b) Slovenec, ki živi že več kot trideset let zunaj matičnih meja Slovenije. Vsak sme predstaviti dve tovrstni literarni deli.
3	- Tipkopis je treba poslati v dveh izvodih na naslov: SKA - Gradimo mostove med Slovenijo in Slovenci po svetu - Ramón L. Falcón 4158, C1407GSR, Ciudad Autónoma de Buenos Aires, Argentina.
4	- Besedilo naj bo označeno s šifro; avtorjevo pravo ime in njegov naslov pa naj bosta zalepljena v kuverti, ki naj bo opremljena z isto šifro.
5	- Če bi avtor želel, bo njegovo ime ostalo v anonimnosti; prav tako bo objavljena dela avtor mogel podpisati s šifro ali psevdonimom.
6	- Tipkopise je treba oddati najkasneje - ali morajo dospeti po pošti na naslov - do 15. novembra 2015.
7	- Nagrade so sledeče: 1. nagrada: dol. 300.-
2. nagrada: dol. 200.3. nagrada dol 100.8 - Za prejem prve nagrade mora biti literarno delo napisano v slovenščini.
Proza nagrajena v kastiljskem jeziku se bo objavila tudi v prevodu. Avtor proze se bo sporazumel s prevajalcem glede honorarjev prevoda.
9	- Vsako od omenjenih nagrad more komisija razdeliti ali razglasiti kot nedodeljeno.
10	- SKA bo objavila nagrajena dela; za nenagrajena pa mora uredništvo Meddobja dobiti avtorjevo privolitev.
11	- Za podelitev nagrad se bo žirija, ki jo bo v kratkem imenoval odbor SKA, sestala v Buenos Airesu konec novembra 2015.
12	- Odločitev ocenjevalcev komisije bo SKA razglasila v časopisju.
Slovenska kulturna akcija - Buenos Aires, julija 2015,
Slovenska kulturna akcija
vas prisrčno vabi na predavanje
antropologa Jaka Repiča na temo
»Ustvarjalnost med Slovenci po svetu v luči slovenskih antropoloških in etnoloških raziskav«
V soboto, 17. oktobra ob 19,30. uri, v mali dvorani v Slovenski hiši.
Občni zbor Hanželičevega doma
24. oktobra ob 17,30 uri, v Slovenski hiši.
Podprimo dom z našo prisotnostjo na sestanku in občnem zboru. Vsi prav lepo vabljeni!!!
CONVOCATORIA ASOCIACION CIVIL DE BENEFICIENCIA "HOGAR DE DESCANSO"
Domicilio legal: Ramón L. Falcón 4158 Capital Federal
En cumplimiento de disposiciones legales y estatutarias se convoca a los señores asociados a la asamblea general ordinaria que se celebrará el 24 de octubre de 2015 a las 17,30 horas en el local social de la calle Ramón L. Falcón 4158 de esta ciudad, para tratar el siguiente:.
ORDEN DEL DIA
1.	Designación de dos asociados para refrendar, conjuntamente con el presidente y el secretario el acta de asamblea.
2.	Lectura, consideración y aprobación de la memoria, balance general, cuadro de gastos y recursos e informes de la comisión revisora de cuentas.
3.	Elección de los miembros de la Comisión Directiva, de la Comisión Revisora de Cuentas por el término de 3 ejercicios.
4.	Fijación de la cuota social.
Comunicase que transcurrida media hora después de la fijada en la convocatoria, la asamblea se realizará con el número de asociados presentes de acuerdo al Art. 20 del estatuto social