(iililrl Ityri n«l(4 Kotni
Iinb Miio Stilu Ifitner (ni IhM
Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / PoStni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • GZ 02Z030863 W
VESTNIK
Celovec«četrtek » 26. september 2002 štev. 59 (3188) * letnik 57 » cena 0,75 evra
PREBLISK
Na Suhem sedlu tik ob slovensko-avstrijski meji je minulo soboto, 21. septembra 2002 Peter Ku-char, predsednik Zveze koroških partizanov pozdravil nekdanjega ameriškega letalca Thomasa W. Forbesa.	Vei na strani 2.
slovenske manjšine
Vaš partner za transport + turizem
Telefon 104236) 2010-0	A-914f DOBBLA VAS
Telefax (04236) 2010-11
Štajerska ne prizna
ZNP
Za več informacij
K la svoji prvi seji po razsulu IMkonsenzualne konference na Dunaju je Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), razširjeni odbor Narodnega sveta koroških Slovencev v sredo, 18. septembra, predlagal široko zasnovano informacijsko kampanjo koroških Slovencev. Kampanjo naj bi na osnovi sklepa razširjenega KOKSa nosili in izvedli obe osrednji organizaciji slovenske narodne skupnosti, to sta NSKS in ZSO. O informacijski kampanji bo razširjeni KOKS sklepal ta teden.
Zbor narodnih predstavnikov se je zahvalil vsem slovenskim pogajalcem. To so bili predsednika osrednjih organizacij, Marjan Sturm in Bernard Sadovnik v konsenzualni konferenci ter Pavel Apovnik v Strokovni komisiji. Soglasno je zbor odobril odločitev in korak obeh pogajalcev, da nista podpisala zahtevane izjave konsen-zualne konference, da je zdaj člen 7 docela izpolnjen.
Ostro so člani ZNP zavrnili vse načrte, da bi koroški Slovenci priznali nemškonacionai-ne organizacije, ki se tako rade kitijo z nazivom »domovinske«, kot enakovredne pogovorne partnerje. Z načrtovano skupno izjavo o zgodovini bi se prav to zgodilo. Apovnik je dejal, da bi s to izjavo koroški Slovenci »za vse večne čase priznali«, da so nemškonacionalne organizacije odločujoč faktor v manjšinskih pravnih zadevah. Osrednji organizaciji koroških Slovencev svoje poslanstvo in svojo funkcijo izvajata direktno na osnovi člena 7 ADP. Torej sta kvalificirani društvi na osnovi člena 7 ADP.
Kahade in brambovci nimata nobenega statusa iz člena 7. Torej nista dolžna ničesar dati, še manj pa sta upravičena kaj preprečevati. Franc Wakounig.
Vse bralce in prijatelje prisrčno vabimo na letošnji izlet v Bernardin - Portorož. Kot vsako leto se bomo tudi letos potrudili, da nam bo lepo in prijetno. Za ples in zabavo nam bo igral TRIO KORENIKA iz Šmihela pri Pliberku.
CENA:	143 € po osebi v dvoposteljnih sobah
29 € doplačilo za enoposteljno sobo Prijave 0463/514300-40 (Milka Kokot), -14 (Urška Brumnik)
■ Francoski kralj Ludvik XIV. je rekel, no ja, nekaj podobnega, »država sem jaz«. Mathias Reichhold je rekel »šef sem jaz«, da ne bo pomote pri svobodnjakih. Očitno ima še vedno problem z vodstvom, gospod minister s Koroške. Ali sam ne more verjeti, da je zdaj na istem stolčku, kot je bil nekoč »Nedotakljivi«, ali pa mu tega drugi ne verjamejo.
Ampak gospod Nedotakljivi se ne more odvaditi, da bi ne poskušal povsod in ob vsakem času »fušati« v zboru. In tako si lahko obetam še kar nekaj prebliskov na hvaležno temo svobodnjaki. Posebno še, ker se volitve bližajo in ker ho na vrsti - kot vedno - tekmovanje za mistre v politiki.
Nikar se ne zavajajmo v prepričanju, da imajo Avstrijci
modro-črnih potegavščin čez glavo dovolj. Kaj lahko se zgodi, da bo kancler šel ponovno v španovijo z modrimi, katere bo
Le roi c'est moi (Kralj sem jaz)
proglasil za modre tudi v prenesenem smislu, za zanesljive partnerje itd. itd.
Ali bo svobodnjakom uspelo, da uredijo zmešnjavo v svojih vrstah ali ne, navsezadnje sploh ne bo važno. Važno bo, ali bo »Nedotakljivi« dal mir ali ne. Upam si prerokovati, da bo napel vse sile in se do 24. novembra še kolikor toliko obvladal, potem pa se bo nadaljevala stara pesem. Kdo gre z mano stavit?	5. W.
Q lovenci na avstrijskem Šta-Jjerskem že od leta 1955 čakajo na to, da bodo priznani kot manjšina. Zdaj je štajerski deželni zbor naredil (zaenkrat?) piko pod zadevo: vlada ne vidi potrebe, da bi jih poleg Slovencev na Koroškem priznala za manjšino.
Zadnja leta se je zadeva začela premikati z mrtve točke in bilo je zaznati pozitivne signale, odgovarjajoče zahteve pa so v deželnem zboru postavili štajerski Zeleni in Liberalni forum.
Lani je deželna glavarka Klasniceva obiskala tudi kulturni center štajerskih Slovencev, Pavlovo hišo društva »Člen 7«. (To društvo zastopa in se bori za pravice po omenjenem členu.) Obisk so ocenjevali kot simbol za politiko »dobre volje« in ga povezovali z upanjem. Zato je razočaranje precejšnje, saj je tako »Štajerska ob šanso, da se sooči s svojo drugo identiteto«.
Člani štajerske vlade so izjavili, da »je dovolj, če so štajerski Slovenci zastopani v sosvetu ob koroških Slovencih« in da priporočajo več sodelovanja med njimi. Slovenske organizacije na Koroškem pa seveda že zdavnaj sodelujejo z rojaki na Štajerskem. Da ti še niso zastopani v sosvetu, je krivda pri zvezni vladi in koroški deželni vladi, ker da baje statut ne do-
pušča kooptiranja. Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm poudarja, da so štajerski Slovenci priznani v Avstriji že od podpisa državne pogodbe leta 1955, saj jih člen 7 izrecno omenja. Potrebna pa da je reforma sosveta, da bo v njem tudi štajersko zastopstvo.
Mag. Marjan Pipp, predsednik Centra narodnih skupnosti na Dunaju, pa pravi, da bodo morali štajerski Slovenci ubrati pot preko sodišča za svoje pravice. Klasniceva na isto temo: »Ni treba ustvarjati problemov tam, kjer jih ni.«
S. W.
r
v . g	v JultlUitl
[(isto cm
HL a
Snu Iiukiti fliftiliii Uit?
fli?« IimIibi? Diriji Iftut Qilrlfl II»»' Si*» Uaiirilf r
(li(k)fl tiiii Kini rrikmii Tniis Siltei
e> **
ERNTEDANK
Künstlerhaus
Klagenfurt/Celovec
•	DO, 26. 9.: DANKE SCHÖN 20.00: Christoph Schlingensief: »Aktion 18-Tötet Politik« (Leseperformance)
•	FR, 27. 9.: HVALA/GRAZIE 20.00: Nenad-Vasilic-Balkan-Bjind (YU, AL, A). Palo Alto (II. Wolfgang Mitterer (A) & Erdern Tunakan (TRI
•	SA, 28.9.: GOTT SEI DANK 19.00: Podiumsdiskussion 22.00: Attwenger »Sun« (Konzert) 23.00: DJ-Line mitGÜ-mix (Dub Club Vienna)
•Täglich, 11.00-23.00: Ausstellung »Kunstverein Kärnten 1907-2002«
NA SUHEM SEDLU NAD GOLICO
Spomenik zavezniškim letalcem
I ■	H M
Župan Boris Bregant, Thomas W. Forbes in J. Gonzales, predstavnik ambasade ZDA, pri odkritju plošče
KI a Suhem sedlu nad Golico, IM tik ob avstrijsko-slovenski meji, je minulo soboto, 21. septembra 2002 bila odkrita spominska plošča ameriškim letalcem, ki so 19. septembra 1944 preživeli strmoglavljenje bombnika B-17 na območju Karavank. Letalo je bilo med preletom Celovca težko zadeto. Od desetih članov posadke jih je strmoglavljenje preživelo devet. Pilot je bil pri obstreljevanju smrtno zadet. Ko je letalo treščilo na tla, je bil že mrtev. Šest članov posadke so zajeli Nemci in jih kot vojne ujetnike odpeljali v Celovec. Po vojni so se vrnili domov.
Partizani so jih rešili
Trije člani pa so imeli več sreče. Naleteli so na partizane, na kurirsko četo, ki jo je vodil koroški partizan Ivan Čero, komandir kurirske karavlje K=2. On je pozneje, 2. maja 1944, padel nedaleč od kraja strmoglavljenja letala. Kurirska četa je preživele ameriške letalce pripeljala na varno. Pilota so partizani pokopali z vojaškimi častmi. Med rešenimi ameriškimi letalci je bil tudi Thomas Willie Forbes (* 5. 1. 1920) iz Severne Caroline v ZDA.
V soboto, 21.9. 2002 je bil častni gost svečanosti odkritja spominske plošče na Suhem sedlu. Odkritje plošče je priredil jeseniški območni odbor Zveze borcev NOB, med častnimi gosti pa so bili predstavnik ameriške ambasade v Ljubljani Gonzales, predsednik Zveze koroških partizanov inž. Peter Kuhar, komandir 15. brigade vojaškega letalstva Slovenske vojske in visoki predstavniki partizanskih združenj v Sloveniji.
Trdne prijateljske vezi
Thomas W. Forbes je skupno s predstavnikom ambasade Gon-zalesem in z jeseniškim županom Borisem Bregantom odkril spominsko ploščo. V znak zahvale in priznanja za njegov doprinos k propadu nacifašizma so mu izročili slovensko zastavo, partizansko žlico, narejeno iz aluminija strmoglavljenih zavezniških letal ter knjigo o boju za osamosvojitev R Slovenije.
Župan Bregant je dejal, da tu živi ponosen narod, ki se nikogar ni ustrašil in ki je v najhujših trenutkih svoje zgodovine rešil tiste, ki so bili potrebni pomoči. »Zato je lepo, če se po 58 letih srečamo s človekom, ki je takrat spoznal, da je med nami na varnem.« Bregant je poudaril, da mora Slovenija ostati dežela odprtih src in gostoljubnih ljudi.
Zastopnik ameriške ambasade Gonzales je omenil prijateljske vezi med Slovenijo in
ZDA. »Prijateljsko smo bili povezani med 2. svetovno vojno in to smo tudi danes, ko stoji mlada Republika Slovenija pred vstopom v NATO in EU.« V imenu ZDA se je Gonzales iskreno zahvalil slovenskim partizanom, da so rešili toliko zavezniških letalcev in s tem dokazali svojo predanost idealom svobode in demokracije.
Thomas W. Forbes se je vidno ganjen zahvalil slovenskim partizanom, da so rešili njega in tovariše pred nemškim ujetništvom ter jih zdrave in čile prepeljali na osvobojeno ozemlje v Beli krajini. Od tam so se on in drugi zavezniški letalci in piloti preko Barija vrnili v domovino. Slovenski partizani, sem štejejo tudi koroški partizani, so med drugo svetovno vojno rešili 304 zavezniške letalce smrti in ujetništva. Mnoge so v partizanskih bolnišnicah zdravili, da so okrevali.
V imenu Zveze koroških partizanov je Thomasu W. Forbesu dobrodošlico izrekel predsednik inž. Peter Kuhar.
Bombnik na Suhem sedlu
Ameriški bombnik B-17, ki je 19. marca 1944 strmoglavil na Suhem sedlu, se je vračal z bombardiranja objektov, ki so bili važni za nemško vojaško industrijo. Nad Celovcem je letalo obstreljevala in zadela nemška proliletalska baterija. Pilot je bil smrtno zadet. Težko poškodovano letalo je jadralo naprej. Nad Rutami na koroški strani je izgubilo levo krilo. Posadka se je odločila, da se reši s padali. Drug za drugim so vojaki skočili iz gorečega ptiča. Zadnji, in to tik pod grebenom, so skočili Thomas W. Forbes in še dva tovariša. Mrtvega pilota so morali pustiti v letalu, ki se je tik za njihovim odskokom zrušilo na Suhem sedlu.
Po besedah Forbesa on in tovariša samo zato niso padli Nemcem v roke, ker so pristali tik pod grebenoma na Suhem sedlu in ne tako nizko kot ostalih šest. Na vrat na nos se se zavlekli v grmovje in se zavili v platno padal, ki »nas je ščitilo pred hudim mrazom in nam tako drugič rešilo življenje«, je povedal Forbes. Čakali so, kako se bo stvar razpletla, pri tem pa skrbno opazovali stezo, ki je vodila mimo njihovega zaklonišča. Ko so po njej prišli možje z rdečo zvezdo na kapi, so letalci vedeli, da so naleteli na partizane. »Zdaj smo bili rešeni«, je dejal
Forbes, kajti »v letalski bazi smo bili inštruirani, da imajo partizani na kapi rdečo zvezdo«.
Po sledeh dveh fotografij
Forbesa in njegova tovariša so partizani, to je bila koroška kurirska četa, odpeljali takoj na varno. Na poti v Belo Krajino, kamor je ponje prišlo ameriško letalo, je rešene Amerikance spremljala partizanka Minca Klemenc iz Javornika. Pri slovesu sta si ona in Forbes izmenjala spominka: ona mu je dala fotografijo družine, on pa njej svoj portret.
To je bilo njuno zadnje srečanje. Minca Klemenc je umrla pred dvajsetimi leti.
Ko je Forbes šel v pokoj, je začel urejati svojo zapuščino in spomine na vojno. Dogodki na Suhem sedlu so pri tem igrali pomembno vlogo. Družinska slika Mince Klemenc je bilo zanj edini vir možnih informacij o ljudeh, ki so ga 19. marca 1944 rešili. Pred 15 leti je Min-cino sliko poslal na Jugoslovansko zvezo borcev NOB v Beograd, ki jo je posredovala vsem borčevskim organizacijam v Sloveniji z željo, da pomagajo pri prepoznavanju. Na Jesenicah se je odisejada iskanja srečno razpletla.
Letos, po 58 letih, se je Forbes končno vrnil na kraj usodnega 19. marca 1944 in med ljudi, ki so ga rešili, oziroma med njihove potomce. S seboj je prinesel veselo novico, da so tovariši, ki so jih takrat zajeli Nemci, preživeli vojno ujetništvo in se po vojni srečno vrnili domov.
Povedal je, da je najbolj ponosen na odličje, ki gaje dobil v priznanje na dogodke na Suhem sedlu. Franc Wakounig
DEVETA MEDNARODNA POLETNA UNIVERZA V BOVCU
Migracije: odhajanje - ostajanje - vračanje
K JI ednarodna poletna univer-IVI za v Bovcu, ki jo ustanovil pokojni zgodovinar Andrej Mo-ritsch in pri kateri sodeluje pet univerz ožjega prostora Alpe-Ja-dran, tj. mariborska, ljubljanska, tržaška, videmska in celovška, je letos poteka že devetič. Tudi letos je poletno univerzo vodil zgodovinar Karl Stuhlpfarrer.
V drugi polovici avgusta se bodo v Bovcu srečali študentje iz Avstrije, Italije in Slovenije, pa tudi iz Jugoslavije, Bosne, Hrvaške in Bolgarije. Dopoldne se v jezikovnih tečajih učijo enega od štirih alpe-jadranskih jezikov (italijanščino, furlanšči-no, slovenščino in nemščino), popoldne pa se poglobijo v lastni in tuji svet drugih. Sodelovanje pri predavanjih, delavnicah in ekskurzijah skupaj z znanstveniki iz Avstrije, Slovenije in Italije utrjuje jezikovno kompetenco, ki si jo študentje pridobijo dopoldne, predvsem pa poglablja znanje o letošnji vodilni temi, ki se ukvarja z vročimi vprašanji sedanjega časa, namreč z migracijami. Glavni finan-sje mednarodne poletne univerze je avstrijsko ministrstvo za izobraževanje, znanost in kulturo, ki pokriva približno polovico izdatkov, drugo polovico pa si delijo sodelujoče univerze in sponzor Kulturkontakt Austria.
Letošnje Poletne univerze v Bovcu se je udeležilo 50 študentov in študentk, z vsake od sodelujočih univerz po osem, celovška univerza pa je omogočila udeležbo še devetim študentom iz Bosne, Jugoslavije in Bolgarije, dva sta bila samoplačnika.
Dopoldanske jezikovne tečaje so vodili Ljubica Černivec in Vesna Halužan (slovenščina), Anna Elisabeth Wrienz in Peter Mazal (nemščina), Simona Uhana in Jean-Claude Trovato (italijanščina) in Franco Finco (furlanščina). Mag. Andrea Wernig je imela na skrbi organizacijske zadeve in bila poleg tega tolmačinja kar za tri jezike alpskojadranskega prostora. V popoldanskih predavanjih in delavnicah so se udeleženci ukvarjali z letošnjo temo - migracijami. V uvodnem predavanju je problematiko osvetlil univ. prof. Karl Stuhlpfarrer, ki od lanskega leta naprej vodi Poletno šolo. Nekaj njegovih tez: Migracije niso le evropski pojav, temveč globalni, niso pojav samo 20. stoletja, a so v njem postale množičen pojav; selitve so lahko akt prisile ali pa akt
osvoboditve; prisilo izvajata lahko človek ali narava; vzroki selitev so lahko vojne, lakota, ekonomske disproporcije in rasizem; govorimo o push in pull-faktorjih, k slednjim spadajo tudi predstave in utvare: migranti se lahko znajdejo glede pravnega položaja v skrajno različnih okoliščinah.
Dr. Marjan Drnovšek, sodelavec Znanstveno raziskovalnega centra SAZU, je govoril o Slovencih in mednarodnih selitvah v 19. in 20. stoletju. Razlikoval je ekonomsko izseljevanje, ki je potekalo v treh valovih od konca 19. stoletja naprej, izseljevanje zaradi političnih režimov (fašizem, nacizem, komunizem) in kot poseben pojav še beg možganov predvsem v zadnjih desetletjih.
Prof. Raoul Pupo iz Trsta je predstavil migracijska gibanja iz Julijske krajine po obeh vojnah. Tako po prvi kakor po drugi svetovni vojni je prišlo do politično osnovanih velikih selitev, najprej Slovencev in Hrvatov zaradi fašističnega preganjanja, po drugi svetovni vojni pa Italijanov predvsem iz poli-
tičnih razlogov in kljub deklariranemu bratstvu med narodi. V vsem tem obdobju pa so delovali tudi gospodarski dejavniki, ki so sprožali odseljevanje.
V delavnicah in na ekskurzijah so se udeleženci poglobljeno ukvarjali z osrednjo tematiko Poletne šole. Vnesli so izkušnje svojih staršev in starih staršev, pri ogledu Bovca so spoznali, kako je Zgornje Posočje bilo od 2. polovice 19. stoletja območje odseljevanja iz vseh mogočih vzrokov (gospodarska in politična prisila, naravne katastrofe).
Letos je prišlo tudi do intenzivnega sodelovanja z občino Bovec. Njena sodelavka ga. Cecilija Ostan je organizirala za udeležence kar dve dodatni ekskurziji. Pri prvi nam je Fedja Klavora predstavil zgodovino Kluž, ogledali pa smo si tudi nekatere ostanke utrdb iz prve svetovne vojne, na drugi ekskurziji pa smo spoznali Čedad/Cividale in del Beneške Slovenije, mdr. Landarsko jamo. V slovenskem kulturnem centru »Ivan Trinko« so udeleženci dobili zanimive podatke iz polpretekle zgodovi-
ne Beneške Slovenije, predvsem še o pojavu množičnega odseljevanja po drugi svetovni vojni in o zgodovini političnega in narodnega osveščanja emigrantov v Švici in Belgiji.
Že tradicionalna skupna ekskurzija v nedeljo nas je vodila v Trst, kjer smo obiskali Rižar-no/Risiera di San Sabba in se sprehodili po mestnem središču, v Repentabru pa smo si ogledali tipično kraško hišo.
Multikulturni večer je bil uradno samo eden, če pustim ob strani prvi večer, na katerem so se udeleženci med seboj spoznali. Dejansko pa je bil tak vsak večer, saj so na koncu vsi udeleženci ugotovili, da zdaj več vejo o svojih bližjih in daljnih sosedih, da so se jim približali tudi, ker so se naučili njihovega jezika, eni njegovih osnov, drugi že njegovih posebnosti, mislim pa, da so se vsi v teh dveh tednih učili spoštovati drugega. Evalvacija je pokazala, da so bili študentje zelo zadovoljni z jezikovnimi tečaji, pogrešali so le manjkajoči dostop do interneta, pa tudi prostega časa si bi želeli več.
Poletno šolo smo zaključili v soboto 1. septembra s pohodom k spominski cerkvi na Javorci, postavljeni v secesijskem slogu leta 1916 tisočim padlim.
Štefan Pinter
PORTOROŽ
Tradicionalno srečanje taboriščnic in zapornic iz časa okupacije
1 I Portorožu smo se med 13. V in 17. septembrom ponovno srečale upornice proti fašizmu in nacionalsocializmu, borke proti okupatorju, za svobodo in mir. Avtobusi so pripeljali s Primorske, vlak pa s Štajerske in Koroške ter Ljubljanske, Gorenjske ter Dolenjske krajine. Tudi iz Avstrije in Švice ter iz Italije smo prišle. Srečanja med nami so vedno prisrčna, ganljiva. Trpljenje, ki smo ga prestajale v nemških, italijanskih in madžarskih zaporih in taboriščih, je stkalo neizbrisne spomine in spletlo trdne tovariške vezi. Vsaka od nas ima svojo zgodbo, svoje tovarišice in svoje življenje po vojni. Edinole ta naša srečanja nam še ostajajo, da se bolj množično vidimo, da si povemo o lepem ali tudi o hudem, kar se je zgodilo v minulem letu.
Marsikatera pove, daje komaj čakala na september, da spet lahko pride na ta naš posebni zbor. Tudi letos je bilo tako, da nas je napolnilo s srečnimi občutji, da nam je dalo zavest o tem, da smo storile veliko dejanje in da še sedaj naša slovenska domovina živi tudi od našega prispevka v tistih strašnih, krutih časih.
Hoteli MORJE v Portorožu so nam vsako leto in tudi letos odprli svoje lepe prostore za počitek, rekreacijo in zborovanje. Županja gospa Vojka Štular je v pozdravu poudarila, da ji je v čast, da smo tukajšnje gostje, da nas pozdravlja v imenu županov vseh treh obmorskih občin in da nam z največjim veseljem poroča, kako se mladina vse bolj začenja zanimati za naš osvobodilni boj in za tisti čas, ko smo iz ruševin obnavljali domovino.
Drugi dan je bila prekrasna proslava. Nastopal je odlični postojnski oktet s partizansko in narodno pesmijo, zaigrali in zapeli pa so nam tudi trije predstavniki mladih umetnikov, beguncev iz Bosne. Družina velikega igralca Aleksanda Valiča, nekdanjega partizana, nas vedno še posebno navduši: tovarišica Dana, naša sotrpinka, je povezovalka programa, tovariš Aleksander recitira in njun vnuk Domen s soplesalko Tjašo predstavi fantastično izvedene sodobne plese, s katerimi gresta še letos na veliko mednarodno plesno tekmovanje za mladince. Ena sama lepota mladosti v ritmu različnih melodij!
Predstavnika Zveze združenj borcev NOV Hartvig Pirnovar in Ivanka Milovanovič sta nas vse navdušila. Naši predsednici Darinki sta izročila listino o priznanju za dolgoletno skrbno delo pri vodenju Odbora bivših internirank in zapornic (od leta 1989 dalje), za organiziranje že 12. letnega srečanja Ravens-brück-Auschwitz in drugih, za sodelovanje v Mednarodnem odboru Ravensbrück in posredovanje mednarodne pomoči tega odbora za mlade begunke
Pred spomenikom v Bazovici
in begunce, ki zaradi vojne živijo v Sloveniji.
Slavnostni govornik letošnjega srečanja je bil dr. Janez Stanovnik. Poudaril je, da se čuti povezanega z nami, da misli, da nam zaradi našega prispevka v NOB lahko spregovori od srca, saj je bil tudi on človek Osvobodilne fronte in po svojih dolžnostih prisoten pri vseh pomembnih dogodkih od začetka vojne pa do konca ob mirovni pogodbi in še potem, ko je delal v Združenih narodih kot mednarodni diplomat in Slovenec oziroma Jugoslovan. Poudaril je, da moramo vedeti, da smo s
partizanskim bojem predstavljali drugo fronto za zaveznike, da smo dali od sebe vse, kar smo najboljšega premogli. Njegova bolečina je v tem, da se NOB ne daje takega pomena, kot ga je dejansko imela za nas in za potek vojne in zmago nad zločinskimi okupatorji. Mlajši da blatijo narodno osvobodilno borbo. Še hujše pa je, da zgodovinska stroka, znanost, danes usmerja poglede na izkrivljen način. Vedeti moramo, da so si revolucijo, ki daje bila v gibanju NOB, izmislili tisti, ki skušajo oprati svojo kolaboracijo z okupatorji. Vedeti moramo, da je šlo dejansko za pravi genocid, da so dovolj jasni dokumenti o tem in da smo se mi uprli zaradi preživetja, zaradi osvoboditve izpod nečloveške okupatorske oblasti. Nam, ki so nam dnevi šteti, je popolnoma jasno, da moramo skupaj z Grafenauerjem prenašati v naše narodno življenje sledeče sporočilo: dva mejnika
imamo v naši zgodovini in sicer kmečke upore in narodno osvobodilno borbo. Spremenila da sta nas. Nismo več narod hlapcev in ponižnih ljudi. Zelo nas je prevzel ta slavni »oče naroda«, kot smo mu pred kakimi petnajstimi leti rekli.
V nedeljo smo se razdelili po svojih zmogljivostih in željah: eni so ostali v Portorožu na soncu in morju, druge pa smo se z avtobusom podale v dolg in zanimiv dan. V Senožečah smo s Primorci praznovali 55 letnico priključitve Primorske k matični domovini po uveljavitvi Mirovne pogodbe z Italijo. Sredi spo-
minskega parka so odkrili dva nova doprsna kipa partizanki Tatjani, padli Pepci Čehovin ter padlemu partizanu Niku Šturmu-Tarzanu. Igrala je slovesno oblečena godba, pozdravljali so župani južnoprimorskih občin, recitirali so šolarji in ponovno je dvignil domovinsko zavest naš veliki govornik Stanovnik, ki je tokrat obravnaval drugo temo in sicer dogajanja ob izdelavi mirovne pogodbe, o nastajanju načrtov za zapadno mejo med Jugoslavijo in Italijo. Pripravljalni odbor je izdelal lično brošuro z naslovom »Z uporom do svobode in državnosti 1947-2002«. Dan je bil lep in topel, ljudi pa povsod vse polno, ki so se skupaj poveselili še dolgo po proslavi.
Naša tovarišica vodnica in organizatorka za ta dan je bila Postojnčanka Zora. Ko smo šli v Postojnsko jamo, smo s posebnim zanimanjem opazovali od strašnega dima počrnele
jame, in ko smo prišli pogledat tudi Pivko jamo, smo čutili, kako so se iz strašne globine prikradli in rešili partizani-di-verzanti po eksploziji. Po dolgih pripravah so davnega vojnega časa 27. 4. 1944 diverzanti uspeli uničiti gorivo nemške vojske, ki so ga skrbno varovali. Eksplozija je stresla vso Postojno in lomila šipe, drzni partizani pa so uspeli brez izgube žrtev pobegniti na varno. Nenaklonjeni ljudje pa danes rečejo: »Ja, naredili so ekološko katastrofo«. Pozno zvečer smo se vračali nazaj.
Naslednji dan smo odnesle venec k spomeniku bazoviškim junakom. 6. 9. leta 1930 so tukaj italijanski vojaki ustrelili štiri revolucionarje, upornike. To so bili prvi antifašisti, ki so bili ustreljeni, kot nam je dejal strokovnjak in član odbora za vsakoletnojrroslavo bazoviških junakov. Žrtve so bili mladi fantje iz okolice Trsta: Bidovec, Marušič in Valenčič ter Miloš z Reke. Proslavo pripravljajo v Narodni študijski knjižnici v Trstu in zadnja leta se zanimanje zanjo zelo širi, tudi na mednarodno področje.
Naprej smo potem krenili do Trsta po Krasu. Naša »glavna« je danes bila prava Kraševka,
ZKP - ZSI
Opozorilo žrtvam
nacističnega
nasilja
7 a popravo škode žrtvam narcističnega nasilja, ki so bile na prisilnem delu na ozemlju današnje Avstrije, je bil ustanovljen tako imenovani Avstrijski sklad o spravi (Österreichischer Versöhnungsfonds). Sklad zdaj razpošilja vprašalnike, ki jih je treba izpolnjene vrniti najkasneje do 27. novembra 2002 na naslov sklada.
Pri skladu smo se pozanimali ali v krog upravičencev sodijo tudi bivši slovenski pregnanci. Dobili smo pojasnilo, da pri Avstrijskem skladu o spravi lahko prijavijo svojo škodo izseljenci, ki so bili iz taborišč v
Sonja Vrščajeva, ki se je rodila v Šepuljah, v šolo pa je hodila v Tomaj - v italijansko šolo seveda, saj drugih ni bilo več. Le da so v njeni šoli, kjer so učile nune, le te dovolile, da so smeli otroci tudi v šoli govoriti slovensko, kar je bilo v sosednji javni šoli strogo prepovedano! Pot nas je vodila mimo slavnega kraja Štanjel naravnost v Kobjeglavo v pršutamo na prigrizek s pršutom in teranom. Ogledali smo si tudi prelep botanični park sredi Sežane, kjer imajo okrog 300 različnih vrst rastlin. Predvsem so lepe cedre, bori in tise. Največja zanimivost za ljubitelje muzejske dejavnosti pa se nahaja v vasici Lokev, kjer je Srečko Rože z izrednim žarom nabral, nabavil, uredil in razstavil »Vojaški muzej Tabor«. Temu je očitno posvetil svoje življenje skupaj s svojimi člani družine. Osebno nas je spremljal in nam razlagal posamezne zanimivosti od granat iz prve svetovne vojne in vojaških čutaric pa do kontejnerja, s katerim so zavezniki z letali spuščali sanitetni in drugi material za partizanske potrebe in uniforme vseh vrst vojakov, ki so tedaj obvladovali ta del sežanske občine. Nismo se mogli posloviti kar tako, vsakdo se je zapičil prav v svojo reč. Izredno, zares.
Po večerji smo si priredili še majhno zasebno proslavo z nekaj recitacijami, zgodbami in tudi s kramljanjem o bodočih načrtih. Naslednji dan pa smo se morale že navsezgodaj začeti poslavljati. Vse je bilo tako kot prvi dan: prijazno, prisrčno z željami: ostani mi zdrava do naslednjega leta!
Ob koncu še kratko sporočilo za taboriščnice iz mladinskega KZ Uckermark: Na kraj, kjer smo bile mladostnice, so postavili tablo z napisom. In še to: Cesta ne bo speljana čez naše taborišče in odrezana od Ravens-brücka. To so ravnokar objavili v Ravensbrücker Blätter.
Nemčiji poslani na prisilno delo današnje Avstrije. To velja predvsem za družine, ki so bile na Mareschevih posestvih na Nižjem Avstrijskem.
Bivšim izseljencem, ki svojo zaposlitev (prisilno delo) v Avstriji morejo dokazati z dokumenti ali izjavami prič, svetujemo, da prejete vprašalnike čim-prej izpolnijo in najkasneje do 27. novembra letos vrnejo na naslov sklada - Österreichischer Versöhnungsfonds, Postfach 44, A-1011 Wien.
Opozarjamo, da v krog upravičencev pod istimi pogoji spadajo tudi bivši partizani in sodelavci protifašističnega odpora, v kolikor so bili med vojno ujeti ali aretirani ter poslani na prisilno delo na ozemlju današnje Avstrije.
Zveza koroških partizanov Zveza slovenskih izseljencev
Stanka, Ančka, Štefka in Mici pred Predjamskim gradom
Staroste zbora v »Koreninah Danice«
MEŠANI PEVSKI ZBOR »DANICA«
90 let v službi ubranega petja
Ročičjakovimi obglavili, je to Andreja Mičeja hudo prizadelo, ni pa ga strlo.
Hanzej Kežar
Po vojni je Hanzej Kežar, Lekšov s Horc, prevzel društvene zbore, Andrej Mičej pa je vse do svoje smrti vodil cerkveni zbor v Šentvidu.
Najprej je Hanzej Kežar vodil moški zbor, ki se je v petdesetih letih razširil v mešani zbor »Danica«. Ker je bil manjši, se je skupno s kapelškim mešanim zborom SPD »Zarja« povezal v zbor »France Pasterk-Lenart«, ki je obstajal do začetka sedemdesetih let.
V teh letih se je v zbor in društveno dejavnost začela vključevati okoliška mladina, ki je tedaj obiskovala slovensko gimnazijo v Celovcu. Vse do danes namenja društvo »Danica« delu z mladino veliko skrb, kot to potrjuje otroški zbor. Staroste, ki niso več aktivni v mešanem zboru, pa so se združili v zboru »Korenine Danice«.
Šolanja
Kot malokateri zborovodja se je Hanzej Kežar zavedal pomena in potrebe stalnega izobraževanja in šolanja. Sam se je redno šolal na strokovnih seminarjih v Ljubljani, kar tedaj ni bilo samoumevno.
Doma pa je organiziral pevske seminarje in večere, ki so jih vodili znani slovenski zborovodje kot Rajšter ali Radovan Gobec. Tako je dvigoval kakovost petja in v pevcih krepil za-
dobrih temeljih, ki sta jih zboru položila predhodnika Andrej Mičej in Hanzej Kežar.
Stanko Polzer, ki jepoklicni učitelj glasbe na slovenski gimnaziji in pri Glasbeni šoli, je z zelo odmevnimi in zahtevnimi projekti vtisnil zboru svoj pečat. To so bili Schubertova maša v G duru, Mozartova »Krönungsmesse«, kantata »Carmina Burana« in pa Bachov »Božični oratorij«. Stanko Polzer pravi, daje pri vseh teh podvigih »gradil na tradiciji, iz katere črpa kot iz naše zakladnice«.
Zato »Danica« danes samoumevno poje pesmi, ki »smo jih peli pred desetletji, ker imajo globoko izpoved«. Prav tako samoumevno je petje slovenske narodne in umetne pesmi. Obenem pa »smo naravnali svojo anteno v svet svetovne zborovske glasbe«.
Sploh se »Danica« nikdar ni zapirala v ogrado lastne zadost-
Za naraščaj se »Danici« ni treba bati
vest, da brez primernih priprav ni dobrega petja. To se je odražalo v zelo pestri in zahtevni literaturi ter v ugledu, ki ga je zbor užival.
Hanzej Kežar je pred desetimi leti predal taktirko MePZ »Danica« svojemu nečaku mag. Stanku Polzerju.
Stanko Polzer
Absolventu graške glasbene visoke šole pri »Danici« ni bilo treba na novo odkriti pevske Amerike. Gradil naprej je na
nosti, ampak je iskala stik s svetom, z drugimi kulturnimi krogi in glasbenimi pojavi. V šestdesetih letih je kot prvo društvo in zbor sploh za turiste
prirejala »Koroške večere«, navezala stike z zborom v Niirn-bergu, in v duhu skupnega kulturnega prostora sodeluje z zbori v Sloveniji in zamejstvu ter s Slovenci po svetu. Obenem pa je ponudila roko odkritega in enakopravnega sodelovanja narodu sosedu. Posebna dragocenost v nizu stikov je sodelovanje z ukrajinskim zborom »Cantus« iz Užgoroda.
Načrti in projekti
Zdaj je vse naravnano na proslavo 90-letnice zbora in na redne vaje ter koncerte. »Danica« bo skupno s Slovenskim oktetom oblikovala letošnji osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze 17. in 24. novembra 2002 v Pliberku in Šentjakobu v Rožu. Srednjeročno pa je pozornost zbora usmerjena na sodelovanje na slovenskem republiškem zborovskem natečaju »Naša pesem« aprila 2003. Temu projektu zborovodja in zbor že namenjata potrebno pozornost, da bo sodelovanje uspešno. »Danica« ima že določene izkušnje z natečaji, saj je leta 1999 na 4. Koroškem zborovskem natečaju v Trgu bila zdaleč najboljši zbor, kar je seveda predvsem sad trajnega šolanja in rednih vaj. Pevci redno šolajo svoje glasove, na začetku vsake pevske vaje so na sporedu dihalne vaje, šolanje posluha ter branje not. Vaje v celoti trajajo tri ure, pri čemer sta točnost in zanesljivost res kraljevi čednosti.
90-letnico »Danice« bojo oblikovale društvene skupine: otroški zbor, »Korenine Danice« in pa Mešani pevski zbor. Na koncertu bo predstavljena tudi najnovejša zgoščenka zbora »Znamenje«.
Franc Wakounig
DRAVOGRAD
Razstava buč in pokušina jedi
JANJA KASSL IN DAVID TH0MER V K & K CENTRU
Impresiven koncert klasičnih kitar
David Thomer, Janja Kassl in klasični kitari
l. & k center v Šentjanžu v K Rožu se je v petek, 20. septembra 2002, začasno spremenil v koncertno dvorano kla-
sične glasbe. Koncertna kitarista Janja Kassl iz Podgorij ter David Thomer iz Miinchna, oba absolventa solnograškega Mo-
zarteuma, Janja pa tudi Slovenske glasbene šole na Koroškem, sta pripravila koncert klasičnih kitar, ki je navzoče občinstvo docela očaral.
Koncert je segal od skladb F. Carullija in J. K. Mertza preko W. Byrda, D. Cimarose, L. Brouwerja do D. Scarlattija, izvajala pa sta ga posamično in v duetu.
Glasbenika sta z virtuozno in izrazito občuteno artikulacijo potrdila, da upravičeno igrata z znanimi orkestri in ansambli, pri čemer sestav - ali solistično ali pa v duetu - navzven, za poslušalca, ni igral nobene vloge. V obeh vlogah sta igrala prepričljivo, do zadnjega predana izpovedi in sporočilu glasbe.
Janja Kassl in David Thomer sta nastopila še v galeriji Magnet v Velikovcu in v Tischler-jevi dvorani v Celovcu.
F. W.
II JI cd spremljajočimi priredit-IVI vami že pete dravograjske Zlate jeseni, ko okoliški kmetje predstavijo kmečka opravila in običaje ter izberejo kraljico Zlate jeseni sodi tudi razstava buč. Že tradicionalno jo pripravijo članice in člani Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov za Koroško.
Obiskovalcem so namenili nekatere recepte jedi iz ali z bučkami: čatni iz paprike in buč (sladko kisle aromatične
omake, ki izvirajo iz Indije), marmelada iz buč in jabolk, bučno sadni kolač, bučna torta z jabolki in rižota z bučami.
Med bučmane, kot se ljubitelji buč sami imenujejo, so povabili nove člane. V izložbeno okno razstavišča pa so postavili bučo velikanko, ki je zrastla v rastlinjaku v Mislinjski dobravi z naslednjimi merami: teža 100 kg, obseg 236 cm in 40 cm višine.
5. Š.
\l soboto, 28. septembra 2002, V bo ob pol osmih zvečer v Kulturnem domu »Danica« v Šentprimožu v Podjuni praznoval Mešani pevski zbor »Danica« svojo 90-letnico. V vsej zgodovini so trije zborovodje »Danici« vtisnili svoj pečat.
Andrej Mičej - slepi organist
Ustanovitev zbora je najtesneje povezana z Andrejem Mičejem, znanim »slepim organistom« iz Šentvida v Podjuni. Andrej Mičej se je v celovški šoli za slepe izučil za ščetarja, zaradi svoje izjemne muzikalnosti pa je imel v zavodu tudi glasbeni in instrumentalni pouk. Poleg orgel je obvladal še gosli (violino) in druga glasbila. Za tisti čas je bil eden od redkih koroških Slovencev s tako dobro glasbeno izobrazbo. Tega se je dobro zavedal in je to hotel posredovati tudi naprej. Doma je začel zbirati fante iz okolice in z njimi prepevati. Leta 1912, v času ustanovitve številnih slovenskih prosvetnih društev in pevskih skupin, je ustanovil fantovsko- moški zbor v okviru društva »Danica«. Po prvi svetovni vojni je bil ponovno gonilna sila pevsko-izobraževal-nega delovanja »Danice«. Spet je vodil moški zbor, ki je olep-ševal društvene prireditve kot shode, predavanja in igre. Med obema vojnama so namreč predvsem igre bile težišče društvene dejavnosti.
Nacistična oblast je s prepovedjo slovenskih društev in slovenske besede v javnosti, pa tudi doma (»Kärntner sprich deutsch!«), hotela slovenskemu življu na Koroškem zadati smrtni udarec. Za organista Andreja Mičeja je bilo hudo, ko je v domači cerkvi morala nasilno uithniti slovenska pesem in prav tako nasilno zazveneti nemška. To je še nekako prenašal, ker je bil prepričan, da bo to nasilje prej ali slej premagano.
Ko pa je leta 1944 gestapo zaprl njegovo prvo ženo in hčer Terezijo zaradi suma sodelovanja s partizanskim uporom in ko so obe v Gradcu skupno z
KABARET, KABARET
Z veliko humorja »čisto čezz«
Za skupinsko sliko so se morali absolventi kar malo stisniti.
SREČANJE PODRAVELJČANOV PRI PERŠMANU
Ta šola je dala močne stebre
Tad 150 absolventov nekda-1N nje slovenske kmetijske šole v Podravljah je minulo nedeljo, 22. septembra 2002, prišlo na srečanje pri Peršmanu v Podpeci. Srečanje so organizirali nekfanji absolventi Milan in Neč Wutte ter Marjan Einspieler. Da bo kljub slabemu vremenu in terminskim zmotam v medijih odmev tako močan, je presenetilo vse. To je seveda najboljši dokaz povezanosti med bivšimi »Podraveljčani«.
V imenu prirediteljev je vse navzoče pozdravil Milan Wutte, Urank iz Vesel, ki je šolo obiskoval v letu 1971/72. Izrazil je veselje in zadovoljstvo, da je končno uspelo zbrati skoraj vse absolvente šole, ki je izobraževala slovenske kmečke fante na Koroškem in jim dajala trdne temelje znanja in narodne zavesti in potrebno mero samozavesti in ponosa. Domala
vsi absolventi, nekateri so žal že pokojni, so aktivno vključeni v narodnopolitični, kulturni in gospodarski utrip koroških Slovencev. Zato je silna škoda, da je šola sredi 70 let preteklega stoletja prenehala delovati.
V imenu Slovenskega šolskega društva je absolvente in njihove svojce pozdravil mag. Jože Blajs. Povedal je, daje šolo obiskovalo nad 200 dijakov. Dala jim je zavest skupnosti.
Peter Kuchar, predsednik Zveze koroških partizanov, je na šoli poučeval gozdarstvo. Kot vsi drugi govorniki je tudi on obžaloval, da šole ni več. Udeležencem srečanja je razkazal partizanski muzej.
Pevske pozdrave sta absolventom prinesla ženski oktet »5 in 3« ter Smrtnikov kvintet. Kapelški podžupan Franc Jožef Smrtnik pa je udeležencem srečanja zaželel dobrodošlico tudi v imenu Skupnosti južnokoroških kmetov ter svojega zborničnega kolege Štefana Domeja, ki je tudi prišel k Peršmanu. Preden so se razšli, so si »Podraveljčani« obljubili, da se bojo odslej srečevali redno.
F. Wakounig
DRAB0SNJAK0V DOM NA K0STANJAH
Tu je identiteta pognala globoke korenine
llkraju, kjer je pred dobrimi V dve sto leti »ubogi paver v Korotane« Andrej Šuster-Dra-bosnjak koval rajme v domačem, kostanjskem slovenskem narečju in s tem ustvaril neprecenljive kulturne dragocenosti, so v soboto, 21. septembra 2002 odprli Etnološki muzej Kostanje, ki naj bo kraj spomina in učenja. Muzej je v kulturnem domu v Zgornji vasi, njegov nositelj pa je krajevno Slovensko prosvetno društvo. Oba sta poimenovana po Andreju Šusterju-Drabosnjaku.
Spomin in učenje
Sobotno odprtje muzeja je bilo praznik za celotno kostanjsko okolico in za občino Vrba, pa seveda tudi za ves slovenski kulturni prostor. Kajti na severni jezikovni meji, kjer se mora slovenska beseda še kako trdo boriti zoper hladne severne vetrove, je bil odprt muzej nekdanjega vsakdana. Muzej bo nedvomno odigral pomembno vlogo pri medsebojnem zbliževanju slovensko-in nem-škogovorečih in pri odkrivanju večinoma že zakritih slovenskih korenin in identitete ljudi tega kraja. Geslo muzeja je prav zato zelo smiselno izbrano: Kraj spomina in učenja.
Pobudnik muzeja je pokojni predsednik društva in neumoren prosvetaš Janez Lesjak. Njemu in takratnemu kostanj-skemu župniku Stanku Trapu gre v prvi vrsti zahvala, daje društvo kupilo nekdanji farov-ški skedenj v Zgornji vasi. Tu si je SPD »Drabosnjak«, najstarejše društvo v občini Vrba uredilo svoj stalni sedež. Nastali kulturni dom je poimenovan po Drabosnjaku.
Etnološka zbirka
Nakup poslopja so znatno podprle Slovenska prosvetna
zveza, Krščanska kulturna zveza in matična Slovenija. Janez Lesjak je že takrat začel zbirati najrazličnejše kmečko orodje in tako položil temelje danes dragoceni etnološki zbirki. Morda je prav zato, ker je dal časa živel v tujini, prej kot drugi spoznal pomen in vrednost teh predmetov.
Sobotne svečanosti so se udeležili ugledni gostje od blizu in daleč. Med njimi so bili župan občine Vrba Ferdinand
Vouk, predsednik in tajnik KKZ Janko Zerzer in Nužej Tolmajer, poslovodja SPZ Janko Malle, predsednika EL in NSKS Andrej Wakounig ter Bernard Sadovnik, zastopnik kulturnega ministrstva R Slovenije Stanislav Mrvič, vodja projekta obnove in muzejske ureditve doma doc. Vito Haz-ler, ravnateljica inštituta »Urban Jarnik« Martina Piko-Ru-stia, prof. Janez Bogataj in drugi.
Obnova doma in ureditev muzeja je sad jasne volje in prizadevnosti članov društva »SPD »Drabnosnjak«, obeh slovenskih koroških kulturnih organizacij ter odgovornih pri slovenskem ministrstvu za kulturo. Od avstrijskih ustanov in uradov je edinole občina Vrba primaknila finančno podporo, za kar so se ji v soboto prisrčno zahvalili.
Jasna izpoved
Kostanjčani so pripravili zaokrožen kulturni spored z jasno izpovedjo, da bi ta dom služil vsem krajanom, ne glede na
njihovo jezikovno in kulturno ozadje.
V pozdrav je zapela šolska mladina, spregovoril je predsednik društva Hanzi Dragasch-nig, pevske pozdrave sta prinesla dekliški kvinter »Ascolti« iz Šentilja ter mešani zbor s Kostanj, Janko Zerzer je prebral govor tajnika Nužeja Tolmajer-ja in nekdanji župnik Stanko Trap je dom blagoslovil ter izrazil željo, da bi domača slovenska govorica nikdar ne utih-
nila v tem kraju. Med posameznimi točkami je povezovala Monika Wieser-Zeichen. Kot gostje so spregovorili vodja projekta Vito Hazler, ki je v kratkih besedah orisal pomen in namen etnologije; Stanislav Mrvič je poudaril pomen takih in podobnih projektov za krepitev kulture. Župan Ferdinand Vouk je izrazil posebno željo, da bi ta dom postal hiša srečanja, v njej pa naj bi domačini razmišljali o svojih koreninah, da bojo vedeli, kam naj gredo. Posebej pa je poudaril, da turizem tej hiši nikdar ne bi vzel njenega dostojanstva. Zanj je bilo samoumevno, da je občina podprla projekt in je primaknil še 2.600 evrov.
Ko je domačin in pesnik Andrej Kokot bral dve svoji narečni pesmi, je bilo, kot bi kraj dokončno sprejel ta dom v svoje osrčje.
Ko so se končno odprla starodavna vrata nekdanjega skednja, se je pred navzočimi razgrnilo vso bogastvo novega etnološkega muzeja.
Franc Wakounig
Pesnik Andrej Kokot in Monika Wieser-Zeichen
predpremiera, premiera, po-\ premiera, popopremiera; tako nekako se vrstijo predstave novega kabareta, ki ga je pripravilo Gledališče Gabriel. Že v petek, na predpremieri, je precejšnja množica spremljala predstavo, saj je tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle kot soprireditelj pripeljal kulturne delavce iz Slovenije, ki so se prav tiste dni mudili na Koroškem. In takoj je bilo jasno, da bo kabaret »vžgal« tudi pred širšo publiko.
Bilo bi tudi čudno, če bi bilo drugače. Na delu so bili skoraj izključno profesionalci, od piscev besedil, igralcev, pevcev in seveda do glasbenikov, pri čemer ne smemo pozabiti na svetovno znano koreografinjo Mojco Horvat iz Ljubljane.
Hvaliti tako izpiljene, izkušene in delavne gledališke in glasbene delavce je seveda težko. Poudariti je treba, da je gledališka, govorna umetnost dopolnjevala glasbeno, vse skupaj pa je dobilo svoj čar s koreografijo, ki je šele (do)dala nadih spontanega, neprisiljenega in zabavnega. Besedila slovenskih pesnikov Gustava Januša, And-
Čez, ampak ne čez les
reja Rozmana-Roze in Milana Dekleve so prav tako bila garant za dobro predstavo: smešne, z dobro porcijo žolča, ki pa na srečo ne pušča grenkega okusa, so uglasbeni verzi pravzaprav tista rdeča nit, ki je za gledališče potrebna.
Gledalci so bili upravičeno navdušeni nad glasbenimi izvajalci. »Jaz bi jih kar še naprej poslušala,« je ob koncu rekla neka obiskovalka v Železni Kapli.
Igrali in peli so: vodja predstave Gabrijel Lipuš, Magdalena Kropiunik, Erhard Ošina, Damjan Trbovc, Samo Lam-pichler, Sonja Koschier in Flo-rentina Uneg, instrumentalisti so bili Michael Erian, Emil Krištof, Primus Sitter, Roman Pechmann, Karen Asatrian in Stefan Gfrerrer, kompozicije pa so vse delo Gabrijela Lipuša.
Predstavo si (zaenkrat) lahko ogledate še v Pliberku v nedeljo, 29. 9., ob 20. uri v Kulturnem domu.	S. W.
Rezervacija kart - Slovenska prosvetna zveza: 0463/514300-22 ali: www.cistocezz.at
Za vzorec verzi Milana Dekleve o Lepi Vidi:
Jaz sem Lepa Vida,
Vida iz Šentvida, lepe sem postave, moškim mešam glave.
Jaz sem Lepa Vida,
Vida iz Šentvida.
Rada dobila bi Šveda, ki bi mi kupil pol Bleda, všeč bi mi bil Akbar Khan, da bi mi kupil Piran.
PRIREDITVE
PETEK, 27. 9.	___________
VETRINJ, dvorana fresk v samostanu — KKZ 19.30 Koncert samospevov Antona Nageleta in Franceta Cigana. Nastopata: Bernarda Fink-Inzko (mezzosopran), Marko Fink (bariton), Špela Filipič (klavir)
ŠENTPETER pri ŠENTJAKOBU, Višja šola - SPZ, Glasbeno gledališče Gabriel, SPD Rož 20.00 Glasbeni kabaret »čisto čezz«. Glasba: Gabriel Lipuš; režija in koreografija: Mojca Horvat; Rezervacija kart pri SPZ, tel.: 0463/514300-22
RAVNE PRI ROŽEKU, na Kosi -Društvo Dvojezični zbor 20.00 Multimedialno predavanje »Svet v metu«. Mehiške impresije raziskovalca Aztekov z mag. Oskarjem Miillerjem
SOBOTA, 28. 9._______________
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica
19.30 Koncert ob 90-letnici pevskega delovanja in predstavitev zgoščenke. Sodelujejo: otroški zbor SPD Danica, Korenine Danice in MePZ SPD Danica
ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž
20.00 Premiera gledališke predstave »Pujsa imamo za soseda«. Igra mladinska gledališka skupina SPD Šentjanž. Besedilo in režija Niko Kranjc Kus
ŠENTKANDOLF, pri Pušniku -SPD Gorjanci
20.00 Veselica Horjancev. Igrajo Podjunski muzikantje
DOBRLA VAS, kulturni dom -SPD Srce
20.00 Koncert Alpe-Adria. Nastopajo: Kvintet Smrtnikovi bratje, Dravograjski oktet, MoPZ KUD France Marolt in MePZ SPD Srce
NEDELJA 29. 9.
PLIBERK, kulturni dom - SPZ, Glasbeno gledališče Gabriel, ŠPD Edinost, MoPZ Kralj Matjaž, MPZ Podjuna, Kulturni dom Pliberk 20.00 Glasbeni kabaret »čisto čezz«; glasba: Gabriel Lipuš; režija in koreografija: Mojca Horvat
ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž
10.30	Ponovitev gledališke predstave »Pujsa imamo za soseda«. Igra mladinska gledališka skupina SPD Šentjanž. Režija Niko Kranjc Kus
SREDA, 2. 10.__________________
CELOVEC, v Evropski hiši, Reit-schulgasse 4 - J. F. Perkonig-Gesellschaft
19.30	Ob 100-letnici rojstva Herberta Strutza: recitira Peter Raab, spremljata Lisa Pupitz in Alexander Kropp na klavir in violino
TINJE, Katoliški dom Sodalitas
19.30	Tinjska serija prireditev: Spor zaradi krajevnih napisov - kriza ali šansa? 1. predavanje: Pravo in človeškost ali igrice oblasti; predavatelj uni. Prof. Dr. Karl Garnitschnig. 2. predavanje: Dvojezičnost-zrcalo moje identitete; predavatelj prof. Mag. Štefan Kramer
SOBOTA, 5. 10._________________
TINJE, Katoliški dom Sodalitas
09.30	Slikanje z umetnikom Thomasom Miklom. Traja do 18. ure
SELE, farni dom - KPD Sele
19.00	Premiera mladinske igre »Črna marela«. Nastopa mladinska gledališka skupina KPD Planina
PLIBERK, kulturni dom - SPD »Edinost», Društvo upokojencev
19.30	Pevski koncert. Sodelujejo: ŽPZ »Lipa« - DU Radovljica, MePZ SDU Pliberk, Pevska skupina »Vidrinke«, MoPZ »Foltej Hartman« - SPD »Edinost« Pliberk
NEDELJA, 6. 10.________________
PLIBERK, kulturni dom -Lovska družba Blato 100 let Lovske družbe Blato
10.00	Sv. maša s pliberškimi rogisti »Petzen«
14.00	Slavnostni spored: nastop rogi-stov »Petzen« in MoPZ »Kralj Matjaž«
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
11.00	Premiera gledališke predstave »Starši naprodaj«. Nastopa otroška gledališka skupina KPD Šmihel
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
17.00	Otroški program »Juri Muri v Afriki«. Gostuje lutkovno gledališče Ljubljana
PLIBERK. KULTURNI DOM
100 let
Lovske družbe Blato
Nedelja, 6. 10. 2002
10.00	Sv. maša za vse rajne lovce LD Blato, pri sv. maši sodelujejo pliberški rogisti »Petzen«
12.30 Kosilo v Kulturnem domu Pliberk
14.00	Slavnostni spored: pozdrav gostov; nastop rogistov »Petzen« in MoPZ »Kralj Matjaž«; slavnostni govor predsednika in nagovori članov; pozdravni nagovori gostov
Naprošamo vas, da svojo udeležbo
javite po telefonu do 1. oktobra 2002
na številko 0664/3217009,
0423513187 (Kumer F.) ali
066415205925 (Kaiser J.)
SNI »Urban Jarnik«, SZI, NSKS, ZSO, KKZ, SPZ, Sodalitas
vabijo na simpozij o Matiju Majarju Ziljskem
v petek, 11. oktobra, od 15. do 18. ure, na Karlovi univerzi v Pragi.
Odhod v četrtek, 10. avgusta 2002. Natančen spored dobite pri Sodalitas v Tinjah, pri KKZ ali SPZ, kjer se lahko tudi prijavite.
Cena za vožnjo, 3 nočitve z zajtrkom in vodstvom je 290 €.
PRAZNUJEJO: Lenčka in Günter Kos
iz Borovlja v Borovju pri Pliberku - srebrno poroko; Karl Lesjak iz Svaten -70. rojstni dan; Sten Hanin iz Dobrle vasi - rojstni dan; Rozi Wasner z Obir-skega - 70. rojstni dan; Nani Ogris in Lenči Užnik iz Borovelj - rojstni dan; Marija Mak s Srednjega Kota - 70. rojstni dan; Kerstin Schorli iz Bele pri Železni Kapli - 16. rojstni dan; Alojzija Rožman iz Senčnega kraja - 94. rojstni dan; Rupert Wrulich iz Zgornjih Rut na Radišah - 70. rojstni dan; Marija Fugger v Ravnah pri Šentjakobu - rojstni dan; Hilda Wuzella s Kota pri Šentjakobu -rojstni dan; Marija Kunčič iz Borovelj -rojstni dan; Matevž Peteršinek iz Hudega Kraja pod Djekšami - 77. rojstni dan; Folti Wuzella iz Šentjakoba - rojstni dan; Miha Logar iz Prible vasi - rojstni dan; Terezija Pasterk iz Kokij - rojstni dan; Miha Golavčnik iz Podjune - rojstni dan; Hanzi Kežar v Horcah - rojstni dan; Franc Urank iz Encelne vasi - rojstni dan; dr. Maks Zdovc z Radiš - roj-
stni dan; Raimund Greiner v Podroju -rojstni dan; Angela Mlinar z Blata - rojstni dan; Marija Vezočnik iz Nonče vasi
-	rojstni dan; Justa Koletnik iz Čirkovč
-	rojstni dan; Jožef Kanauf iz Goselne vasi - rojstni dan; Miha Lubas iz Vogrč
-	80. rojstni dan; Hermi Hribernik na Doleh pri Borovljah - rojstni dan; Franc Zanki iz Male vasi - rojstni dan; Marija Blažej z Letine - rojstni dan, Hanzi Gabriel z Dunaja - rojstni dan; Franci Tomažič iz Nagelč - rojstni dan; Adrian Kežar iz Šentprimoža - rojstni dan; mag. Franci Rulitz iz Kotmarg vasi -rojstni dan; Mihaela Traunik iz Malčap
-	rojstni dan; Liza Smrtnik iz Kort - rojstni dan; dr. Mirt Zwitter iz Celovca -rojstni dan; Drago Pörtsch iz Holbič -rojstni dan; Miha Traunik iz Malčap -rojstni dan; Dl Andreas Berchtold z Pu-grada pri Bilčovsu - rojstni dan; Ani Verdel iz Borovelj - rojstni dan; Irena Kokot z Žihpolj - rojstni dan; prof. Hans Tuschar iz Žabnice - rojstni dan; Marija Kaltenbacher iz Spodnjih Gorič
-	rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
KOŠ vabi na
K o š a r ko za rekreativce kdaj: vsak ponedeljek in četrtek od 18.-19. 30 ure kraj:	na Zvezni gimnaziji
za Slovence
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at
UREDNICA
Sonja Wakounig...............................(-50)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
--------------------VSI----------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 26. 9. I 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 27. 9. I 18.10 Utrip kulture_______
SO 28. 9.118.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 29. 9. I 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 30. 9. I 18.00 Kratek stik_________
TO 1. 10. I 18.10 Otroški spored______
SR 2. 10. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 29. 9. | 13.30 ORF 2 . DOBER DAN KOROŠKA • »Veselje do jezikov«: Tudi v Ledincah praznujejo ob evropskem dnevu jezikov • 40 let kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici: Okameneli spomini - razstava Valentina Omana • Novosti na področju zobne medicine: Nova metoda resekcije korenine brez reza in šiva • Se n zi bi li zi ra ti srca mladih: Gimnazijci bodo pomagali smetiščarjem v Kairu • SPD »Danica« praznuje 90-letnico pev-skega delovanja.______________________
PO 30. 9.14.20 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.)
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED 00 PONEDELJKA DO PETKA: 6.00 Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem________________________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant____________________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend___________
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 27. 9. I 20.06 Proud to be loud
glasbeni magazin s punk rockom 21.00 Global Loops glasbeni magazin 23.00 Rdeči Boogie glasbeni magazin_________
SO 28. 9. I 19.00 Europa von unten
Poljedelstvo na Poljskem in Madžarskem 20.06 Yugo-Rock oddaja z glasbo s po-dročja nekdanje Jugoslavije___________
NE 29. 9.1 19.00 Musič for the Masses
nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov 22.00 For those about to Rock vse to, kar dru-gi nikoli ne bi vrteli________________
PO 30. 9. I 18.00 Zdrava ura: oddajo vodi dr. Franz Inzko. Tema tokrat je terapija s hormoni 21.00 Take the Jazz Train 23.00 Context XXI Avstrofašizem in nacionalsocializem_________________
TO 1. 10. I 19.00 V pogovoru Janko Kulmesch (pon. 2. 10., 1.00) 20.06 Kak-koi Oddaja o anime pesmih in japonskem popu 23.00 Vešča Glasba vseh stilistič-nih in zemljepisnih smeri_____________
SR 2. 10. I 19.00 Literarna kavarna Literarna delavnica: Eva Liegl (pon. 3. 10., 1.00) 21.00 Ruff Radio Oddaja z drum'n bass, trip hop, breakbeat, jungle and ragga 22.30 Mad Force Da Hip Hop Show
ČE 3. 10. I 19.00 Po Koroškem Dijaki beljaške TAK se zavzemajo za človekove pravice (pon. 4. 10., 1.00) 20.06 Yesterday & Today glasba 60ih, 70ih, 80ih in 90ih let 22.00 Izven zakona Tokrat: David Grey____________________
Ofenzivni obrambni igralec Tonči Blajs	Foto: Štukelj
NOGOMET REGIONALNA LIGA
Paša za oči in pravična delitev točk
I/osmem krogu jesenskega V prvenstva si je SAK preteklo nedeljo na domačih tleh izboril pomembno točko (0:0) proti izredno močni ekipi iz Gradca. Srečanje je bilo na visoki ravni, napete situacije in menjajoče akcije, priložnosti za zadetke, torej nogomet čisto po okusu gledalcev. Gostje iz štajerske prestolnice so imeli v pr-
vem polčasu terensko premoč in smolo - močan prosti strel je šel na vratnico!
Po odmoru je domača ekipa z režiserjema Tončijem Blaj-som in Janijem Patejem odlično oblikovala igro v sredini in napadu. Ekipa si je priigrala nekaj lepih priložnosti, kar dve ni izkoristil Jani Pate, eno pa Mathias Zimmerling.
Gol je izvrstno branil Erih Oraže, v igri pa je spet po dolgem času sodeloval obrambni igralec Simon Sadjak.
Ne podcenjevati Naslednjo tekmo igra SAK na tujem proti zadnjemu na lestvici Zeltweg, ki se bori proti izpadu.
Športni vodja SAK Marko Wieser: »Tekma proti zadnjemu je vedno neprijetna. Toda s
PODLIGA VZHOD
Šmihel je v dobri formi. Preteklo nedeljo so na tujem premagali Golovico tesno z 2:1.
Bilčovs se je sicer zelo trudil, vendar so domačini iz Grebinja obdržali vse tri točke doma (3:1). DSG Borovlje so prepričljivo premagali Rudo s 4:2 in po dolgem času spet slavili zmago. Šmihel je s 12 točkami na 9. mestu, Bilčovs je 12. (9), DSG pa na 7. mestu (14).
1.	RAZRED D
Debakel so doživeli Ka-pelčani proti Sinči vasi z 1:7. Slabo gre tudi Globasnici, ki je proti Šentpetru podlegla z 1:4. Metlova je odpravila Vovbre s 3:0, Žitara vas je remizirala proti St. Leonhardu 1:1, prav tako neodločeno sta se razšli Ri-karja vas in Šentpavel 2:2. Vodi Rikarja vas z 18 točkami, Sinča vas je 4. (14), sledita Metlova (14) in Železna Kapla (14), Globasnica je na 12. mestu (8).
2.	RAZRED D
Tinje-Sele 1:5 Maria Ro-jach-Dobrla vas 2:2, Žva-bek-Pliberk II 1:2, Galicija-Frantschach 0:1
M. Š.
polno energijo, določeno resnostjo in pripravljenostjo so možne tri točke. Vsi igralci so zdravi in dobro motivirani.«
M. Š.


., \



J?*,V %
~J'	.$ .4’
t v

PLANINSTVO
Palec (nem. Seleniza, 2026 m)
Q alec, ki ga zaradi njegove I vitke oblike imenujejo tudi »karavanški Matterhorn«, se dviga severovzhodno od Vrtače. Nanj niso speljane markirane, zato pa kar dobro vidne steze. Palec je dostopen preko Ridovca s severne avstrijske strani in preko Zelenice s slovenske strani. Opisal bom krajši in lažji pristop preko Zelenice.
Naša pot se začne na slovenski strani ljubeljskega predora. Krenemo po markirani poti čez traso zeleniškega smučišča navzgor. Čez slabo
ure hoje pridemo do delno obnovljenega doma na Zelenici, ki ga je pred leti opustošil požar. Takoj za domom prečkamo traso smučišča in sledimo markirani stezi proti Stolu. Kmalu zapustimo na slabo vidnem razpotju tik pod rožički Na možeh markirano pot in krenemo po stezi navzgor, ki nas popelje v dolinico Suho ruševje. Čez poldrugo uro hoje smo na sedlu Žleb (1916 m), ki loči Palec od zahodnega brata Ze-lenjaka (tudi Nemški vrh, nem. Pautz, 2024 m). Do Žleba je šlo povsem brez težav. Zadnjih sto
višinskih metrov do vrha si moramo pomagati malo z rokami, ni pa niti ta odsek tehnično zahteven. Ko stopimo na vrh Palca, sta nam najbližja sosednja vrhova Zelenjak in Vrtača. Nekoliko bolj oddaljeni so Stol, Kozjak in Begunjščica. Globoko pod nami pa vidimo Poden. Po isti poti se spet vrnemo na izhodišče naše ture.
Za celotno turo je treba računati s štirimi do petimi urami hoje. Tehnično nezahtevna tura zahteva malo orientacijskega smisla in zato ni priporočljiva za neizurjene planince.
mami
Slovensko prosvetno društvo Šentjanž
vabi na
premiero mladinske igre
Pujsa imamo za soseda
Niko Kranjc Kus / Claudie Fries
v soboto, 28. septembra 2002, ob 20. uri ponovitev: 29. septembra 2002, ob 10.30
Režija: Niko Kranjc Kus Nastopa mladinska gledališka skupina Šentjanž
ŠAH
Odličen start v novo prvenstvo
SŠK Obir/Železna Kapla I in ekipa SŠZ Zveza-Bank I sta v prvem krogu šahovskega prvenstva v koroški podligi zabeležili zmagi. Obir je v gosteh premagal novinca Šmohor s 6:2, SŠZ pa je presenetljivo ugnala ekipo celovškega magistrata s 5:3. Obe slovenski ekipi sta se po prvem krogu uvrstili na prvo mesto 12 mestne lestvi-
ce. Šahisti na 16 deskah niso izgubili niti enega dvoboja.
Za Obir so točkovali: Dušan Jokovič, Hans-Christian Wolte, Robert Waysocher, Wolfgang Moser in mladinec Jusejnovič, remizirala sta Justin Polanšek in Harald Wolte.
Za SŠZ so zmagali: Silvo Kovač, Joži Amrusch, Rupert Reichmann, remizirali so MK Blaž Kovač, MK Dunja Lukan, Aleksander Lukan in Stefan Reichmann.
Obir igra 19. 10. proti Trgu, SŠZ pa gosti ekipo Gabor iz Spittala.	I. L.
ŠAHOVSKI OREH Št. 216	Silvo Kovač
Aljehin - West (Portsmouth 1923)
Da bi črni kralj še lahko malo zadihal, saj je pod udarom belih figur, je črni skakač napadel belo damo in jo želi pregnati iz poševnice bi - h7. Toda nekdanji svetovni prvak velemojster Aljehin, ki je na potezi, ta-
abcdefgh
koj vrača udarec, s katerim se črna pozicija v trenutku raztrešči. Tudi tokrat lahko uživate v žrtvenem plesu belih figur!
Rešitev štev. 215 Tokrat uživamo v žrtvenem plesu belih figur, ki gaje velemojster Najdorf pričel s potezo l.Td5:! Odstranil je belo-poljnega lovca črnega, ki je branil kritično polje f7, zato je odgovor izsiljen l...Dd5:. Toda na polje f7 se zgrinjajo novi oblaki s potezo 2.Df7:+!! - žrtev dame, ki dirigira črno damo v obrambne naloge in iz ozadja se pojavi beli skakač 3.Sd7 mat!
IGRALCI KOŠARKARSKEGA ŠOLSKEGA KLUBA
KOŠ Celovec [	6 ]
ime: Martin Majhen
številka: 7 velikost: 188 cm teža: 71 kg pozicija: krilo dan rojstva: 22. 11. 1979 poklic/izobrazba: študent interesi: košarka in študij glasba: vse najljubša hrana: nič posebnega
srečal bi se: z mojo punco Sonjo, vsak trenutek, ko je možno;
pomembno mi je: teamwork, družina;
želja za prihodnost: končati študij
ime: Stefan Hribar
številka: 11 velikost: 190 cm teža: 80 kg pozicija: bek dan rojstva: 26. 3. 1975 poklic/izobrazba: študent interesi: šport, kultura, filozofija
glasba: rock, domača glasba
najljubša hrana: testenine srečal bi se: s Stevenom Hawkinsom
pomembno mi je: družina in šport;
želja za prihodnost: etablira-ti košarko med koroškimi Slovenci;
življenjski moto: zdrav duh v zdravem telesu, carpe diem
LINKI • www.zvezabank.at • www.ssz.at • www.web.teleweb.at/mladinskidom www.euroleague.net * www.nba.com
POSOJILNICA-BANK
ŽELEZNA KAPLAI BAD EISENKAPPEL
Bunka, ki povezuje! Die Bank, die verbindet!
SLOVENSKI VESTNIK
BENETIK
UMETNOST IN PODJETJE
Mongolski stoli v tesarstvu Gasser
I metniški navdih in izraz L/ umetnosti ne poznata meja. Kako je sicer mogoče, da mongolski stoli Rudija Benetika, od prejšnjega petka, 16. septembra 2002 naprej razstavljeni v tesarskem podjetju Gasser v Kaj-zazah pri Bilčovsu, zbujajo tolikšno zanimanje?
O Mongolih vemo malo. Pa še to, kar se nam je zasidralo v možganskih ganglijih, je sila poenostavljeno, da ne rečem izmaličeno, nedodelano. Površen in s predsodki zabeljen pouk zgodovine o divjem in krvoločnem ljudstvu iz azijatskih step, prej podobnem divjim zverem kot človeškim bitjem, je zapustil grdo in napačno sliko o Mongolih.
Zdaj se ta podoba hvala Bogu spreminja. Nedvomno bo svoje k temu prispevala enkratna in sila samosvoja razstava mongolskih stolov, ki jo je v tesarskem podjetju Gasser, sredi rezalnikov in žag, tramov in šperovcev, uredil Rudi Benetik.
Podjetje Gasser je ena od tistih koroških firm, ki se je aktivno in zavestno vključilo v povezave med umetnostjo in gospodarstvom. Gonilna sila, spiritus rector, te podjetniške pobude je gospa Ingrid Gasser. Lanski gost je bil Gustav Januš, letos pa, kot že rečeno, sta prostor in čas odmerjena Rudiju Benetiku.
Drži, kar je na odprtju razstave dejal Heimo Penker, ravnatelj denarnega zavoda BKS, da doslej Benetik ni veljal za umetnika, ki bi se ukvarjal z objekti. Zdaj je, in to zelo silno, prodrl tudi v ta žanr in se na mah uveljavil.
Benetik si je energijo in predloge, zamisli in vtise za razstavo nabiral na študijskem potovanju po Mongoliji, deželi neizmernih ravnin in planjav, deželi jurt, konjev in gostoljubnega naroda. Ta narod je slej ko prej najtesneje povezan z naravo. Na hrbtih konj in v trdnih sedlih, ne raz vladarskega prestola, so Mongoli svojčas pod Džingis Kanom in njegovimi nasledniki vzpostavili največje cesarstvo v zgodovini človeštva. Segalo je od Srednje Evrope do Tihega morja.
Mongoli že dolgo ne ogrožajo več nikogar. Mlajša zgodovina jim ni bila naklonjena, vendar so danes na dobri poti k uveljavitvi v globaliziranem svetu. Majhen kamenček v tem mozaiku pozitivne podobe je tudi Benetikova
NAŠ TEDENSKI LIST!
Rudi Benetik in Ingrid Gasser v razstavnem ambientu
razstava, ki ji je svoj glasbeno-akustični pečat vtisnil glasbenik Lado Jakša. Melodije in zvoki, ki jih je izvabil trobenti in iz razstavnih objektov, so bili simbiotično uglašeni na razstavne objekte in tako celotni prireditvi dali določen čar nenavadnega in privlačnega.
Mongolske stole so v celoti po Benetikovih načrtih izdelali v podjetju Gasser. Odprtje razstave je bilo pravcat družabni dogodek, saj toliko ljudi na mah v veliki hali tesarskega podjetja še nikoli ni bilo navzočih.
Franc Wakounig
130 let
Partner
vestoba
erblinden
Uspeh
Erfolg
POSOJILNICA
BANK / Št. Jakob v R.