ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 25, št. / n-ro 2 junij / junio 2020 Uvodnik Frontartikolo Tiu antausomera numero de nia bulteno estas jam tradicie iomete teda pro la administra enhavo – la raportoj pri la jarkunvenoj. Ci-jare la epidemio de la malsano KOVIM-19 kauzis kompletan haltigon de niaj fizikaj interrilatoj kaj multaj ci-dependaj aktivecoj. Oni devis vole-nevole turni sin al telekomunikaj rimedoj kaj eltrovi solvojn. Ni neatendite konstatis, ke oni povas efike prelegi, instrui, debati, koncerti ktp. rete au telefone. Tiu intrudita sperto estu uzata ankau post la fino de la korpa distanco postulata de la epidemio! . Ta številka našega biltena, že tako bolj suhoparna zaradi porocil o letnih zborih društev, je žal nastajala v obdobju predpisane telesne distance in omejevanja dejavnosti zaradi pandemije bolezni covid-19. Odraža dogajanja pred zaustavitvijo zbiranja in fizicnega druženja ter dogajanja preko telekomunikacijskih sredstev, za kar pa vecinoma nismo bili pripravljeni in usposobljeni. Kdor pa spremlja esperantska spletišca in prijatelje esperantiste po družbenih omrežjih, pa je videl, da je možno po spletu in podobnih medijih izvesti konference, predavanja, tecaje, predstave itd. To vsiljeno izkušnjo moramo izkoristiti tudi za cas, ko bo ponovno vzpostavljen bolj oseben stik med ljudmi, a je vcasih vseeno ceneje in casovno ugodneje opraviti dolocene dejavnosti in stike kar po telekomunikacijskih zvezah. Ne bo odvec nabaviti ustrezno opremo, aplikacijske programe in znanje za tak nacin stikov tudi med esperantisti. O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Ponovno vabilo na skupšcino ZES Ponovno sklicujem redno letno Skupšcino Združenja za esperanto Slovenije, ki bo v soboto, 13. junija 2020, ob 10.00 v Ljubljani v dvorani MOL – Oddelka za lokalno samoupravo, Štefanova 11. Dnevni red: 1. Ugotovitev sklepcnosti 2. Sprejetje novega kolektivnega clana ZES 3. Izvolitev organov skupšcine (delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika) 4. Porocilo o delu, financno porocilo, porocilo Nadzornega odbora, razprava o porocilih 5. Razrešnica dosedanjim organom in izvolitev organov ZES za naslednje dvoletno obdobje 6. Program dela in financni nacrt za leto 2020 (predstavitev, razprava in sprejetje) 7. Razno Prosim, da se skupšcine zanesljivo udeležite. Ce ob napovedanem casu skupšcina ne bo sklepcna, ker ne bo prisotna najmanj polovica clanov, bo seja cez pol ure v istem prostoru. Takrat bo skupšcina sklepcna, ce bo navzocih najmanj 10 clanov. Porocilo o delu in financno porocilo sta v prilogi, prav tako predlog Programa dela ter financnega nacrta za 2020. Ostalo gradivo boste prejeli na skupšcini. Pred zacetkom skupšcine in po njej boste lahko placali clanarino in kupili knjige. Zaradi varnosti prisotnih glede okužbe z virusom covid-19 bodo na skupšcini zagotovljeni preventivni ukrepi: razkuževanje rok in pohištva, nošenje maske in razdalja 1,5 m med sedeži. Lep pozdrav in na svidenje! Predsednik ZES mag. Janez Jug l.r. Esperanto po direktni metodi Konec februarja, malo pred za-cetkom karantene in epidemije covid-19, je bil natisnjen nov slovenski ucbenik esperanta avtorja Stana Marceka Espe-ranto po direktni metodi. Slovenski prevod sta zagotovila Peter Grbec in Janez Jug, ilustracije in oblikovanje pa Linda in Stano Marcek. Prva naklada je 200 izvodov. Ta ucbenik je izšel že v 44 jezikih in je primeren za zacetnike vseh starosti. Zabaven je za ucenje in samouk ne potrebuje stalnega vodstva ucitelja. Zelo uporaben je za dopolnjevanje spletnih tecajev kot jih omogocajo spletišca lernu.net, duolingo.com in learn.esperanto.com. Maloprodajna cena ucbenika za posamezen izvod je 7,50 EUR. Društva, klubi in drugi organizatorji ucenja esperanta lahko dobijo 20 % popusta za kolicine 10 ali vec izvodov. Knjige lahko prevzamete na rednih sestankih in drugih prireditvah ZES ali pa jih narocite po elektronski pošti info@esperanto.si. Za pošiljanje po pošti znotraj Slovenije dodajte 0,50 EUR po izvodu. V takem primeru lahko izvedete placilo tako, da nakažete ustrezen znesek z obrazcem UPN na racun Združenja za esperanto Slovenije pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761. Kot kodo namena vpišete »cost« in namen placila: svoj priimek in placilo ucbenika. Pri referenci vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Poleg vec posameznih interesentov so doslej vecje kolicine ucbenikov s popustom že narocili in prejeli sekcija Koroška, sekcija Obala in EDL. O.K. Zapušcina esperantske literature Preko e-poštnega predala ZES smo sredi maja prejeli ponudbo, da prevzamemo esperantsko literaturo pokojnega Leopolda Korena iz Ljubljane. Gospod Koren je umrl v 90. letu starosti ter kot nekdanji poliglot in teolog zapustil bogato zasebno knjižnico v raznih jezikih. Njegovi dedici so na sreco ocenili, da je najbolje esperantski del knjižnice predati v naše roke. Povedali so še, da je študiral teologijo na Reki ter da je bil prijatelj Mice Petric in ji svetoval pri ustvarjanju slovarjev. Povabili so me v pokojnikovo knjižnico in skupaj smo pregledali množico knjig v razlicnih jezikih. Tako sem našel še nekaj zanimivih esperantskih knjig, ki so bile pomešane med drugimi. Vecino po teži in obsegu te donacije literature predstavljajo letniki revij El popola Cinio, Espero Kristana ter Praktiko, glasila Universala Ligo iz Den Haaga. Med knjigami pa je nekaj dragocenih starin iz zacetka prejšnjega stoletja, na primer drama Milana Ogrizovica Autuna vespero v prevodu Iva Rotkvica iz leta 1924, francosko in nemško – esperantski prirocnik za jedilnike iz leta 1915 ter roman Avgusta Šenoe La trezoro de l'orajisto v prevodu Frana Kolarja iz leta 1911. V tej izdaji je natisnjeno uvodno napotilo knjigi, ki ga je leta 1910 v Varšavi napisal Kazimierz Bein – Kabe. Dobrodošel je tudi trdo vezani izvod Rakuševega ucbenika Esperanto II iz leta 1956. Prevod romana Augusta Šenoe iz leta 1911 V notranjosti knjig je še marsikaj zanimivega, kot so z roko pisani pripombe, cene in posvetila oz. podpisi. Na vec mestih se pojavi Ella, katere identitete še ne poznamo, verjetno je bila clanica Universala Ligo, a je ocitno g. Korenu podarila nekatere starejše hrvaške esperantske knjige. Nove pridobitve strokovne knjižnice ZES si lahko ogledate v casu uradnih ur na Štefanovi 11. Seveda pa je vedno možna izposoja vseh knjig in revij, kolikor jih moremo hraniti v omejenem prostoru trenutno razpoložljivih omar. O.K. Tecaj preko spleta v casu epidemije V Medgeneracijskem centru v Izoli od maja 2019 poteka zacetni tecaj esperanta, ki ga redno obiskuje 5 tecajnikov. Kljub zaprtju Medgeneracijskega centra zaradi epidemije bolezni covid-19 smo marca 2020 s tremi tecajniki sklenili, da bomo tecaj nadaljevali preko spleta tudi v casu, ko pouk v ucilnici ne bo mogoc. Pouk je potekal v obliki video konference z aplikacijo Google Meet (https://apps.google.com/meet/ ). Po nekaj sre-canjih smo sklenili, da povabimo na tecaj preko video konference tudi ostale, ki se ucijo esperanto v Sloveniji. Skupen tecaj esperanta preko video konference smo prvic izvedli 21. maja 2020 in sedaj tecaj poteka redno ob cetrtkih, ob 14.00. Na zadnji video konferenci 4. junija 2020 je bilo prisotnih 9 ucencev esperanta. Ce se še kdo želi pridružiti naj mi to sporoci preko e-pošte. S potekom skupnih tecajev esperanta preko spleta v obliki videokonference sem zadovoljen. Verjamem, da je to dober nacin, da se ucenci esperanta iz razlicnih koncev Slovenije spoznajo med seboj in da skupaj napredujejo v znanju esperanta. Razmišljam, da bi to obliko poucevanja esperanta ohranil tudi v prihodnje. P.G. Skupinsko narocilo knjig v Britaniji Britansko združenje za esperanto EAB ponuja na spletni strani https://esperanto.org.uk/ poceni in kvalitetne knjige v esperantu za otroke. V zadnjem letu so prevedli v esperanto in izdali svetovno znani knjigi za otroke Zverjasec (La krubalo) in Bi se gnetli na tej metli (Spaco sur la balail’) britanske avtorice Julie Donaldson. Prav tako so v lanskem letu posodobili in ponovno izdali Prvih tisoc besed v esperantu (Mil unuaj vortoj en Esperanto). Cena posamezne knjige je 5 GBP (približno 6 EUR) in poštnina, ki zna biti precej visoka. Po uspešnem narocilu Zverjasca v esperantu decem-bra 2019 (skupno smo esperantisti v Sloveniji narocili 20 izvodov) sem maja 2020 slovenskim govorcem esperanta poslal ponudbo za ponovno skupno narocilo knjig, da bi tako zmanjšali visoke stroške poštnine. Skupno smo slovenski esperantisti narocili 43 knjig, kar je lep uspeh (20 izvodov Spaco sur la balail’, 19 izvodov Mil unuaj vortoj en Esperanto in 4 izvode La krubalo). 11. maj 2020 sem oddal narocilo za knjige in jih po le nekaj dneh osebno izrocil ali pa poslal po poštni narocnikom v Sloveniji. Zaradi uspeha skupnega narocanja knjig v esperantu nacrtujem ponovno skupno narocilo v jeseni 2020. Britanski esperantisti obljubljajo nove kvalitetne knjige v esperantu za otroke v prihodnosti. P.G. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Zapisnik rednega letnega obcnega zbora Esperantskega društva Ljubljana, ki je bil v torek, 3. marca 2020, ob 18. uri v Ljubljani v društveni sobi, Štefanova 11. Vsi clani društva so predhodno pravocasno prejeli pisno vabilo in gradivo za zbor po klasicni ali elektron-ski pošti. Prisotnih je bilo 15 clanov društva. Seznam prisotnih je priloga k temu zapisniku. K 1. tocki Redni letni obcni zbor je pozdravila pred-sednica društva Nika Rožej. Ugotovila je, da je dose-žena sklepcnost in da lahko obcni zbor nadaljuje z delom. V delovne organe so bili soglasno izvoljeni: delovni predsednik – Ostoj Kristan, zapisnikar – Marjana Komprej, overovatelja zapisnika – Andrej Žumer Skribas in Milan Škrlj. Predlagan in sprejet je bil naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepcnosti, izvolitev organov obcnega zbora (delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika) in potrditev dnevnega reda 2. Porocilo o delu, financno porocilo in porocilo Nad-zornega odbora za leto 2019 3. Razprava in sprejemanje porocil ter razrešnica dosedanjim organom društva 4. Izvolitev organov društva za naslednje dvoletno obdobje 5. Predstavitev programa dela in financnega nacrta za leto 2020, razprava in sprejemanje 6. Delegiranje 5 zastopnikov društva za skupšcino ZES 7. Razno K 2. tocki Predlog poslovnega porocila društva za leto 2019, ki vsebuje poleg splošnega dela še porocili o delu društva in o financnem poslovanju v letu 2019, je bil predhodno poslan z vabilom. Porocilo o delu društva je dodatno obrazložila Nika Rožej, porocilo o financnem poslovanju pa Ostoj Kristan. Porocilo Nadzornega od-bora s sestanka dne 3. 3. 2020 je podal Janez Jug in posebej pohvalil vestno vodenje financ. Vsa porocila so v pisni obliki priložena temu zapisniku. Castno razso-dišce ni porocalo, ker v zadnjih dveh letih ni imelo povoda za sestajanje. Zaradi zasedene sejne sobe smo bili bolj »skupaj« (foto AŽS) K 3. tocki V razpravi o porocilu o delu društva je Janez Jug posebej opozoril na novo funkcijo v spletnem slovensko-esperantskem slovarju, ki omogoca sprotno vlaganje komentarjev in predlogov k posameznim geslom slovarja, kar se s pridom in pogosto uporablja ter so ustrezni popravki hitro izvršeni. Obcni zbor je po razpravi o porocilih sprejel naslednja sklepa: Sklep 1: Obcni zbor soglasno sprejema Porocilo o delu v letu 2019, Porocilo o financnem poslovanju za leto 2019 in Porocilo Nadzornega odbora. Sklep 2: Obcni zbor soglasno podeljuje razrešnico organom društva za preteklo dvoletno obdobje. K 4. tocki Izvršni odbor je predhodno obravnaval predlog sestave organov društva za obdobje 2020–2022. Menil je, da naj organi delujejo še naprej v enaki sestavi, le za clanico izvršnega odbora Ano Ferrer Zadravec naj se zaradi preselitve v Maribor poišce zamenjava. Predlog je zboru predstavil Ostoj Kristan. V razpravi je bilo predlagano, da se v IO društva izvoli Marjana Komprej. Obcni zbor je po razpravi sprejel naslednji sklep: Sklep 3: Za dvoletno obdobje do naslednjega volilnega obcnega zbora leta 2022 se izvolijo organi društva v naslednji sestavi: Izvršni odbor: Nika Rožej kot predsednica in clani Marjana Komprej, Ostoj Kristan, Milan Škrlj in Andrej Žumer. Nadzorni odbor: Janez Jug kot predsednik in clana Janez Zadravec in Tomaž Longyka. Castno razsodišce: Svobodan Zlatnar kot predsednik in clana Jernej Lindic in Angela Logar. Zaradi tesnega prostora so bile razprave kratke (foto AŽS) K 5. tocki Predloga programa dela in financnega nacrta za 2020 sta bila v pisni obliki posredovana z vabilom na letni zbor. Dodatno ju je obrazložil Ostoj Kristan. Opozoril je, da je treba v programu dela, ki obsega kar 24 postavk, posebej razdelati projekt priprave proslavitve 100. obletnice društva, ki naj obsega javno prireditev, izdajo spominskih znamk, turisticnega prospekta Ljubljane, obisk pri županu MOL itd. Ob predpostavki, da izvršni odbor glede na trenutne razmere lahko program dela prilagodi, je bil sprejet sklep: Sklep 4: Program dela ED Ljubljana in financni nacrt za leto 2020 se sprejmeta. Program dela in financni nacrt sta prilogi k zapisniku letnega zbora. K 6. tocki Predlagano je bilo, da zbor glede na število clanov društva delegira 5 zastopnikov društva za skupšcino Združenja za esperanto Slovenije in poravna ustrezno clanarino kolektivnega clana v ZES. Zastopniki morajo biti dejavni v organih ZES ter imajo aktivno in pasivno volilno pravico v skupšcini ZES. Skupinska slika zbora v društveni pisarni (foto AŽS) Sklep 5: Kot zastopniki ED Ljubljana za skupšcino ZES 21. 3. 2020 se imenujejo: Janez Jug, Tomaž Longyka, Nika Rožej, Milan Škrlj in Janez Zadravec. K 6. tocki Ni bilo razprave. Letni obcni zbor je bil zakljucen ob 18.45 uri. Porocilo o delu društva v letu 2019 Delovanje clanov EDL je mocno prepleteno s programom dela Združenja za esperanto Slovenije (ZES), tako da so izvedene dejavnosti ZES v veliki meri tudi rezultat dela clanov EDL. . Sodelovali smo z drugimi društvi in sekcijami (EDM, ŽED, ES KD Slovenj Gradec) in ZES. . Udeležili smo se redne skupšcine ZES (5 zastopni-kov EDL in 4 kot individualni clani ZES). . Udeležili smo se in sodelovali v programu »Zamen-hofovega dne« z bogatim kulturnim programom ter druženjem dne 14. decembra v Slovenj Gradcu (izvajalci Jug, Longyka, Ropret Žumer, udeležba 10 clanov) . Udeležili smo se italijanskega esperantskega kongresa v Trstu med 24. in 31. avgustom (Rožej, Jug, Kristan, Škrlj) . Poslovenili smo besedila na spletišcu lernu.net in dopolnjujemo ter izboljšujemo besedila (obseg prevodov 353,5 avtorskih pol, izvajalca Kristan in Jug) . Urejamo in dopolnjujemo spletni slovensko-esperantski slovar (izvajalec Jug) . Nadaljevali smo predstavitve esperanta za najmlajše s pomocjo gledališca kamišibaj (vrtca Viški gaj Ljubljana in Orehek Kranj, knjižnica Fužine Ljubljana, festival Bohinjska Bela; izvajalki Ropret Žumer in Rožej). . Nastopili smo na prireditvah Tedna vseživljenjske-ga ucenja Parada ucenja 15. maja v Kranju (stojnica, recitacija, Dom upokojencev Kranj) (izvajalka Rožej). . Nadaljevali smo esperantsko mentorstvo na OŠ Simon Jenko v Kranju (seznanjanje z esperantom ob EDJ, igrice, pesmi) (izvajalka Rožej). Nika Rožej na razlocne nacine predstavlja esperanto razlicnim generacijam . Evropski dan jezikov smo proslavili s predstavitvijo esperanta na osnovnih šolah (Montessori v Poduti-ku, Trnovo Ljubljana, Retece; izvajalec Rožej) . Izvajamo krožek ucenja esperanta v okviru progra-ma Vesele urice v Medgeneracijskem centru Kranj vsak 2. in 4. torek v mesecu (izvajalci Markic, Rožej in Kristan). . Izvedli smo predstavitev esperanta na Ekonomski šoli Ljubljana (5 enournih predavanj, 500 ucencev, 15 uciteljev, izvajalca Jug in Kristan). . Predstavili smo roman Sonorilo de Bled / Blejski zvon na Predšmarnem veceru na Mlinem (izvajalka Ropret Žumer). . Udeleževali smo se rednih uradnih ur ZES in EDL vsak 1. in 3. torek v mesecu, na katerih se prakticira pogovor v esperantu in opravijo aktualne organizacijske naloge (posebni temi: projekt Turizem v Ljubljani, Baskovski pregovori). . Sodelovali smo na odmevnem Dnevu za esperanto 27. julija v Ljubljani z zanimivim programom in razstavo knjig (izvajalci Jug, Kristan, Markic, Longyka). . Udeležili smo se srecanja esperantistov treh sosednjih držav na tromeji Pec nad Ratecami 15. septembra (3 udeleženci). . Objavili smo vec krajših in daljših vesti in clankov v tiskanih in elektronskih medijih ter na radiu in tako popularizirali esperanto. . Propagiramo zanimanje za pisateljico in svetovno popotnico Almo Karlin in njeno uporabo esperanta (izvajalka Jerneja Jezernik). . Sodelovali smo pri izdajanju glasila Informacije / Informoj (urejanje Kristan, lektoriranje Longyka, prispevki Rožej, Ropret Žumer, Zadravec). . Prispevali smo vsebine in sodelovali pri urejanju strani na spletišcu esperanto.si (Jug). Izvedli smo administrativne naloge (obvešcanje clanstva po klasicni ali elektronski pošti, priprava obcnega zbora ter sestankov NO in IO, racunovodenje in racunovodsko porocanje, zakljucni racun, davcna prijava, deponiranje prostih sredstev itd.) (Rožej, Kristan). Esperanto-kurso en Kranj vivas! La Esperanta rondo, nomata La gojigaj horetoj en la Intergeneracia Centro Kranj, kontinuigas ankau post la epidemio. En junio 2020 oni denove renkontigos la 9-an kaj la 23-an je la 18:45. Rilate la fiksitaj datoj en julio ni ankorau ne ricevis informon. La programom de la kurso oni fasonas kune kaj improvize. Multaj preter-lasitaj aferoj estas postfarendaj. O.K. La gojigaj horetoj en Kranj Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Skupšcina EDM Redna letna skupšcina je bila v Mestni cetrti Center Maribor, Kacova 1, Maribor, dne 20. februarja 2020 med 17. in 19. uro. Prisotni clani: Davorin Jurac, Karlo Kovac, Adela Kancler Lešnik, Zlatko Tišljar, Zdravko Kokanovic, Virineja Kajzer, Klaus Nekrep, Franci Vogrin, Izidor Golob, Maja Kovacic, Mario Vetrih, Marta Pleteršek, Zdenka Rojc, Janko Štruc ter gostje Vinko Ošlak, Alojzija Prošev in Ivica Hace. Predsednik društva Mario Vetrih je predlagal dnevni red in ga dal na glasovanje. Dnevni red je bil soglasno sprejet. Za delovnega predsednika je bil izbran Klaus Nekrep, za overitelja zapisnika pa Adela Kancler Lešnik in Franci Vogrin. Ker je bilo prisotnih 14 clanov društva (od 21), je bila skupšcina sklepcna. Porocilo o delu v letu 2019 je podal predsednik društva. Porocilo sledi temu zapisu. Predsednik društva Mario Vetrih je podal tudi financno porocilo. Predsednik nadzornega odbora društva Klaus Nekrep je podal porocilo Nadzornega odbora. V razpravi o porocilih je bila podana pripomba, da se v porocilu o delu navede še predstavitev ucbenika Ljudevita Koserja v Literarni hiši v Mariboru dne 26. novembra 2019. Porocilo o delu v letu 2019, financno porocilo za leto 2019 in porocilo Nadzornega odbora so prisotni soglasno sprejeli. Nacrt dela in financni nacrt za leto 2020 sta bila sprejeta z dopolnilom Vinka Ošlaka: izdaja Testamenta L. L. Zamenhofa v elektronski obliki. Pod tocko razno je predsednik EDM predlagal, da bi minimalna priporocena (kdor zmore) clanarina bila za upokojence in nezaposlene 10 €, za zaposlene 20 €, kar je skupšcina soglasno sprejela. Skupšcino društva je zaokrožilo predavanje Vinka Ošlaka ob Dnevu maternih jezikov. Po zapisniku povzel O.K. Porocilo o delu EDM za leto 2019 - Organizacija brezplacnih tecajev esperanta – pomlad 2019. - Udeležili smo se jubileja hrvaške esperantistke Spomenke Štimec, ki ga je 24. januarja priredila Literarna hiša Maribor. - Organizacija skupšcine društva 20. 2. 2019. Ob tem smo drugi del srecanja posvetili Dnevu maternih jezikov (21. februar). - Kot je to v navadi v zadnjih letih smo se 2. marca udeležili Obcnega zbora sestrskega društva »Železnicarsko esperantsko društvo«, ki deluje v Mariboru. - V mesecu marcu (16.3.) je bila skupšcina Združenja za esperanto Slovenije (ZES), katere so se udeležili trije clani društva. - Predstavitev društva ob Tednu vse življenjskega ucenja (TVU) 17. 5. 2019 v Mestni cetrti Center. - Sestrsko društvo je 1. junija organiziralo izlet v Muzej južne železnice, muzejske zbirke Rifnik in Ipavceve hiše v Šentjurju. Udeležili smo se štirje clani. - Izdelava projektov in prošenj za financiranje društva za JSKD (julij 2019). - V sklopu (razširjenega) Tedna vseživljenjskega ucenja (TVU) smo dne 14.6. v Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu skupaj z esperantsko sekcijo Kulturnega društva Slovenj Gradec predstavili dvojezicno knjigo Blejski zvon, ki jo je lani izdalo naše društvo. - Ob dnevu esperanta (132 let) 26. 7. 2019 smo skupaj z Združenjem za esperanto Slovenije v Ljubljani pripravili informativni dan. - Gostovanje na srecanju esperantskih pisateljev in prevajalcev v Hrašcini na Hrvaškem 8.9.2018 (Zlatko Tišljar). - Srecanje clanov ob 119. obletnici društva 13. septembra. - Predstavitev esperanta ob Evropskem dnevu jezikov (EDJ) 26. septembra 2019 v Dijaškem domu Maribor. - Clani društva v okviru svojih konverzacijskih srecanj pripravljajo turisticni vodnik po Mariboru v esperantskem jeziku. Vodnik se nahaja na spletu (dosedanje opravljeno delo): http://esperanto-maribor.si/biseri-maribora/). Po potrebi bo tudi natisnjen in posredovan Turisticnemu društvu in ostalim interesentom. - Ob koncu leta smo skupaj z Združenjem za espe-ranto Slovenije ter esperantsko sekcijo pri Kultur-nem društvu Slovenj Gradec 14. decembra organi-zirali zakljucno prireditev v Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu. Na prireditvi smo pred-stavili dve knjigi, ki ju je (so)izdalo naše društvo: Popolna slovnica esperantskega jezika, 3. ponatis ucbenika Ljudevita Koserja ter prevod knjige Edmonda Privata Zamenhofovo življenje, izvirno napisane v esperantu. Knjigo je prevedla naša clanica Virineja Kajzer. Izdali smo jo v elektronski obliki. - Urejanje spletne strani društva: www.esperanto-maribor.si ter Facebook strani. Maribor, 19. februar 2020 Mario Vetrih Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Novice marec – maj 2020 Obcni zbor društva je bil dne 10. marca v prostorih mestne cetrti Radvanje, Lackova c. 43, Maribor od 11h do 12:30 ure. Prisotni clani Adela Kancler Lešnik, Matilda Grosek in Karlo Kovac, 7 manjkajocih clanov se je opravicilo zaradi službe, oddaljenosti ali bolezni. Zbora sta se kot gosta udeležila gospoda Ewald Schick in Karl Reinisch, clana prijateljskega esperanto kluba iz Gradca, Avstrija. Predsednik je v uvodu pozdravil navzoce in predlagal, da bo zaradi nesklepcnosti zbor potekal v neformalni obliki in z vso odgovornostjo navzocih, na kar ni bilo pripomb. Obe porocili (o delu v letu 2019 in financno porocilo) sta bili podani v skrajšani obliki in predani v arhiv društva. Nekoliko podrobneje smo gostoma predstavili tri naše akcije: - ekskurzijo clanov in prijateljev esperanta v Šentjur (obisk Muzeja Južne železnice in druge zanimivosti »Na Poti Ipavcev«), - udeležbo na tradicionalni prireditvi Bogracfest v Lendavi, - finski Dedek mraz je poslal pisma otrokom. S to zadnjo akcijo v letu 2019 je vodja sekcije društva v Lendavi in castni predsednik društva g. Jovan Mirkovic razveselil kar veliko število otrok in s tem približal idejo esperanta še vecjemu številu ljudi. Govorili pa smo še o grobu Henrika Haasa na central-nem graškem pokopališcu (pred leti smo ga pokazali tudi graškim esperantistom). Gosta sta prišla z idejo, da bi na (ali ob) nagrobnem spomeniku ob pokojnikovem imenu in tituli namestili primerno plošcico z osnovnimi podatki iz njegovega življenjepisa. Na njuno vprašanje kje dobiti te podatke, smo jima povedali, da je bil pred dvema letoma na naših spletnih straneh www.fes.si objavljen clanek »Henrik Haas in slovenska severna meja« in da bomo aktualni del clanka objavili tudi v esperantu. Pod razno je potrebno še zapisati, da obstaja bojazen za letošnje krcenje števila clanov društva pod 10, o cemer pa na tem shodu nismo obširneje govorili. Po uradnem delu obcnega zbora in zakuski je predsednik društva gosta popeljal z gondolo Pohorske vzpenjace na vrh Mariborskega Pohorja, kjer smo se sprehodili do razglednega stolpa (ta je potreben temeljite prenove) in uživali razgled na Maribor, Dravsko dolino proti Koroški, Kozjaške hribe ter v ozadju še zasneženi Semmering, Koralpe itd. G. Schick je ob tem povedal, da se rad spominja prijetnih smucarskih tednov na tem delu Pohorja v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Organiziral jih je takratni odbor ŽED-a s sodelovanjem g. Mirkovica. Življenjepis dr. Henrika Haasa, ustanovitelja Esperantskega društva v Mariboru, je bil kmalu po dogovoru na obcnem zboru preveden v esperanto in poslan g. Schicku v Gradec, rezultat tega je bila takojšnja objava (konec marca) v biltenu graških esperantistov Voko el Stirio (Klic iz Štajerske) št. 358. Naša skupna naloga bi zdaj bila, da se iz življenjepisa izlušci primeren zapis na grobu Henrika Haasa v Gradcu. Podobno bi predlagali tudi na grobu njegove družine na Pobreškem pokopališcu v Mariboru, kar bi bila dobra reklama za esperanto. IFEF – Mednarodna železnicarska esperantska zveza že veliko let povezuje organizacije železnicarjev esperantistov posameznih dežel (držav) in/ali njih posameznike. Po osamosvojitvi Slovenije je bil ŽED/FES Maribor sprejet v clanstvo te organizacije. Na naš predlog in njihovo željo bo v prihodnji številki biltena IF-Internacia Fervojisto/ Mednarodni železnicar objavljen povzetek clanka Prenova železniške postaje Maribor iz februarske številke revije Slovenskih železnic Nova proga, ki bo gotovo zanimiv tudi za druge slovenske esperantiste. K.K. Komentiramo Ni komentas Iz zgodovine gibanja Janez Zadravec: Delo, 15. maja 2020, Mnenja, Pisma bralcev, str.7 Gospod predsednik, kaj pa esperanto? Predsednik Borut Pahor je zaradi virusa tujim državam poslal dobre želje v njihovem maternem jeziku. Predsednik države Slovenije gospod Borut Pahor je pred kratkim zaradi virusa poslal dobre želje predsednikom držav in narodom tujih držav. Pri tem jih je nagovoril v njihovem maternem jeziku. Ne gre dvomiti o dobronamernosti tega dejanja, vendar je s tem odprl vrsto vprašanj na podrocju jezikovne demokracije. Predsednik katerekoli države je namrec pomemben ter vpliven položaj, ki mora upoštevati jezikovno demokracijo oziroma nujne spremembe tudi na tem podrocju. V samo nekaj zadnjih mesecih nam je namrec prav ta virus dokazal, da nas cakajo nujne spremembe. Zdaj vemo, da smo v kriticnem obdobju in da tudi ta družbeni sistem ni edini možen. In ce upoštevamo dejstvo, da za orožje vsako leto dajemo vec kot dva tisoc milijard dolarjev, da imamo vec kot petdeset milijonov beguncev, da nam vsako uro umre vsaj tristo otrok zaradi lakote … Da so denar, dobicek in izkorišcanje narave ter ljudi edino merilo, potem je zdaj cas za spremembe. A v tem prispevku ostanimo pri jezikovni demokraciji. Za predsednikov nagovor so bili izbrani jeziki sosednjih držav (hrvaški, italijanski, madžarski in nemški) ter angleški in španski. Mimogrede – mu je kdo odgovoril v slovenšcini? Razen za jezike sosednjih držav je torej nejasen kriterij za izbiro drugih jezikov. Ce so merilo uradni jeziki v Organizaciji združenih narodov, bi morali uporabiti še francošcino, rušcino, arabšcino in kitajšcino. Ce so merilo jeziki Evropske unije, pa bi morali uporabiti še osemnajst drugih jezikov. Sicer pa vemo, da je na svetu še vsaj dvesto jezikov, ki jih kot slovenšcino govori vec kot milijon ljudi, vseh jezikov pa skupaj okrog šest tisoc. Gre za neprecenljivo bogastvo cloveštva. Na podrocju uporabe tujih jezikov imajo politiki na razpolago poklicne prevajalce in samo v Evropski uniji je zaposlenih vec kot dva tisoc prevajalcev. Nam državljanom pa ostane le prisilni sistem pouka tujega jezika v šoli (danes anglešcine, jutri kitajšcine?), ki samo utrjuje neenakopravnost, kolonializem ter diskriminacijo. Politiki imajo torej poklicne prevajalce, državljani, civilna družba pa ostajamo nepovezani oziroma zamejeni znotraj svojih jezikov. In prav to zamejenost številni politiki zlorabijo za omejevanje informacij ter vse vec za nacionalisticno hujskanje. Državljani oziroma civilna družba mora na podrocju jezikovne demokracije dobiti možnost izbire jezika za enakopravno sporazumevanje oziroma neposredno povezovanje. Te vloge ne more in ne sme imeti noben nacionalni jezik, saj mu sledi jezikovni kolonializem – politicno, ekonomsko in kulturno. Po vseh dosedanjih izkušnjah je edino sredstvo za enakopravno mednarodno sporazumevanje mednaro-dni jezik esperanto kot drugi jezik za vsakogar poleg materinšcine. Tako v Sloveniji kot v svetu je dovolj znanja, ljudi in ustanov, ki poznajo to podrocje in povezavo z jezikovno demokracijo. Na podrocju potrebnih sprememb za resnicno jeziko-vno demokracijo v smislu splošne deklaracije o clove-kovih pravicah torej predlagam našemu predsedniku, da prihodnjic uporabi tudi mednarodni jezik esperanto. Bo majhen korak zanj, a velik za jezikovno demokracijo in za boljšo družbo doma in v svetu! Odgovor predsednika republike Boruta Pahorja, Delo, 15. maja 2020: Spoštovani gospod Janez Zadravec, sprejmite, pro-sim, izraze moje hvaležno-sti za Vaše sicer kriticno, a spodbudno in zelo prijazno pismo v zvezi z mojimi poslanicami tujim držav-nikom in njihovim narodom v 23 jezikih s sporocili soli-darnosti in evropske enotnosti. (Gospod predsednik, kaj pa esperanto?, Delo, 13. maja, stran 7) V Vašem cenjenem prispevku odpirate vec vprašanj, v bistvu pa opozarjate, da jezikovno demokracijo caka v prihodnosti nekaj nujnih sprememb. Že z naslovom omenjate esperanto. Nic nimam proti, da se ta jezik razvija, imam pa pomisleke, da bi skozi cas prevzel vlogo tehnicnega ali celo uradnega jezika Evropske unije. Moje poslanice s sporocili solidarnosti in socutja z drugimi narodi Evropske unije v zdravstveni krizi so bile nekaj posebnega zato, ker so bile poslane voditeljem in njihovim narodom v njihovih jezikih. Glede Vašega vprašanja o izbiri jezikov naj pojasnim, da sem se držal merila uradnih jezikov Evropske unije. Edini jezik, ki ga nisem uporabil, je bila maltešcina, iz tehnicnih razlo-gov. Sicer pa sem nagovoril skoraj pol milijarde ljudi v vseh uradnih jezikih Evropske unije. Teh je 24, med njimi slovenšcina. Naj Vam sprico Vaše prijaznosti zaupam, da sprva nisem nameraval posneti 28 poslanic v 23 jezikih. Prve dni po razglasitvi pandemije sem se v njihovih jezikih obrnil na voditelje najbolj prizadetih držav, Italije, Španije in Francije. Potem pa sem proti svojim pricako-vanjem dobil cudovite odgovore španskega kralja Felipeja VI., italijanskega predsednika Mattarelle in francoskega predsednika Macrona. Zdelo se mi je zelo lepo, ker so bile pripisane tudi misli v slovenskem jeziku. Iz te korespondence mi je postalo jasno, da pandemi-ja zajema globalni svet in da jo bomo na koncu lahko premagali samo skupaj. Ocenil sem, da bi bilo nemara lepo in dobro sprejeto, ce bi v njihovih jezikih nagovoril še voditelje narodov preostalih držav clanic Evropske unije. To sem tudi storil. Odzivi so bili cudoviti. 16 voditeljev držav mi je odpisalo, me poklicalo po tele-fonu ali mi poslalo podoben videoposnetek, nazadnje predsednik Litve, Gitanas Nausëda, v prekrasni sloven-šcini. V drugih primerih so to storili veleposlaniki, mini-stri ali predstavniki uradov predsednikov ali kraljev. Vse to sem v zadnjih aprilskih in zgodnjih majskih dneh že nacrtoval kot sestavni del poslanice ob Dnevu Evrope, 9. maja, z naslovom »Vec Evrope, vec solidarnosti«. Ta izkušnja mi je veliko dala, poleg drugega tudi tri tedne neprespanih noci. Vendar sem lahko še enkrat videl, kako cudovito razlicna in barvita je naša Evropska unija in kako bistvenega pomena je zanjo jezikovna demokracija, o kateri tako lepo pišete, spoštovani gospod Zadravec. Izkorišcam priložnost za zahvalo vsem doma in v Evropi, ki so me spodbujali, da projekt izpeljem do konca. V tednih, ko je bila Evropa izolirana, smo na ta nacin pospešili, kot je nekdo rekel, digitalno diploma-cijo na politicnem vrhu, dostopno širokim ljudskim množicam in v bistvu namenjeno njim. Pravzaprav me je presenetilo, da so se mi pisno, telefonsko ali prek videopovezave odzvali voditelji velikih držav in razširjenih jezikov. Razumeli so poanto tega projekta in ga zelo pozdravili. Mestoma mi je bilo žal, da je slovenska javnost o tem malo vedela. Menil sem, da bi ji veliko pomenilo, ce bi. Kljub temu je ta izkušnja neprecenljive vrednosti in pomemben kažipot ravnanj v prihodnosti, kjer bo tudi zaradi spremembe tehnologij zelo pomembno, da se bomo cvrsto držali svojih identitetnih temeljev, predvsem in najprej materinega jezika. Morda je bil tudi zato odziv med voditelji in ljudmi manjših držav še toliko bolj prisrcen. Hvala za Vaše misli, kriticne in spodbudne, želim Vam zdravo in prijetno nadaljevanje pomladi in vse dobro. Iskreno Vaš, Borut Pahor Janez Zadravec: Delo, 26. maja 2020, Mnenja, Pisma bralcev Esperanto je nastal pred vec kot stotridesetimi leti po takratni pomladi narodov. Gospod Pahor, iskrena hvala za vaš odgovor in mnenje, s katerim ste 15. maja v pismih bralcev odgovorili na moj prispevek z naslovom Gospod predsednik, kaj pa esperanto? (Delo, 13. maja, stran 7). Veseli me, da ste tako ostali mož beseda in kot sicer pozivate k strpnemu dialogu in obravnavi nerešenih vprašanj, to tudi sami uresnicili. Z odgovo-rom ste tudi jezikovni demokraciji dali potrebno težo, ki si jo nedvomno zasluži. Vaš pozdrav in dobre želje evropskim narodom v njihovem maternem jeziku so lep izraz spoštovanja ter solidarnosti in prispevek k jezikovni demokraciji. Žal pa je koronavirus razen držav Evropske unije prizadel še vec kot sto držav po svetu in bo torej umestno napisati pozdravno pismo poleg v štiriindvajsetih jezikih EU v še številnih jezikih. In prav dogajanje, povezano s korona-virusom ter stanjem na drugih podrocjih doma in v svetu (ravnanje z okoljem in naravo, oboroževanje, begunci, lakota …), nedvomno dokazuje, da so spre-membe nujne. To velja tudi za podrocje jezikovne demokracije oziroma širše jezikovne politike. Glede esperanta pa je treba najprej odpraviti napac-no informacijo, da bi lahko nadomestil oziroma izrinil nacionalne jezike. Esperanto je nastal pred vec kot stotridesetimi leti po takratni pomladi narodov kot izraz družbene potrebe po enakopravnem sporazume-vanju, sodelovanju in napredku. Nadaljeval se je kot jezik in kot gibanje za enakopravno sporazumevanje ter mir med razlicnimi narodi. Njegova zanimiva, burna in bogata zgodovina ves cas dokazuje povezanost s svobodoljubnimi in naprednimi gibanji – vendar vedno kot drugi jezik poleg materinšcine. Kot zanimivost: dokazuje se tudi kot jezikovno sredstvo, ki vpliva na vest, zavest in samozavest ljudi. Sicer pa velja, da je esperanto motor jezikovne demokracije. Pa naj tokratno pisanje zakljucim s konkretnim pred-logom, saj je jezikovna demokracija znotraj jezikovne politike pomembno vprašanje tako za državo kot za mednarodno sodelovanje. Na ministrstvu za kulturo poteka priprava novega dokumenta »Nacionalni pro-gram jezikovne politike RS«. V prejšnjem dokumentu je bil omenjen tudi mednarodni jezik esperanto v zvezi z Evropsko unijo in poukom tujih jezikov v šolah. Predlagam, predsednik Pahor, da kot že nekajkrat tudi tokrat sklicete širši posvet vseh zainteresiranih za pogovor o vidikih jezikovne politike, kar bo tudi pomembno pripomoglo k oblikovanju omenjenega dokumenta. Menim namrec, da sedanje spremenjene razmere ob upoštevanju Splošne deklaracije o clove-kovih pravicah (med drugim pravice do materinšcine in do enakopravnega mednarodnega sporazumevanja) zahtevajo korenite spremembe. Neposredno medna-rodno sodelovanje in povezovanje državljanov oziroma civilne družbe na enakopravni osnovi je nujno. Ne dvomim, da se strinjate, da je poleg digitalne diplomacije na identitetnih temeljih, ki jo omenjate, za neposredno sodelovanje državljanov razlicnih držav potrebno še mnogo vec. Za zacetek pa vsaj takšen strpen in spoštljiv pogovor – zato hvala za možnost! Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj 21-a Esperanto-konferenco de Alp-Adrio Esperanta konferenco Alp-Adrio, kiu estis planita en Rijeka (Kroa-tujo) por la 5-a gis la 7-a de junio 2020, estas pro la kronvirusa epidemio prokrastita en la estonton. La retejoj de ES Rijeka, KEL kaj TEA ankorau ne enhavas informon pri la nova dato de la konferenco. Ni tamen esperas, ke ci-autune ni renkontigos en Rijeka. Objave v slovenskih medijih Delo, 13. maja 2020, je v rubriki Mnenja – Pisma bralcev objavilo prispevek Janeza Zadravca Gospod predsednik, kaj pa esperanto? kot odziv na poslanice predsednika države državnikom Evropske unije ob epidemiji bolezni covid-19. Glede na aktualno vsebino objavljamo v današnji rubriki Komentiramo – Ni komentas v celoti pismo bralca in predsednikov odgovor 15. maja ter zahvalo Janeza Zadravca 26. maja v Delu. Angela Logar (1928 – 2020) Poslovila se je naša spoštovana prijateljica in espe-rantistka Angela Logar, ki spada skupaj z možem Tonetom Logarjem (1913 – 1994) med ustanovne clane Esperantskega društva Ljubljana. Ves cas je vztrajno in neprekinjeno delovala v društvu in vzpodbujala moža pri njegovem izjemnem delu za esperanto. Prav tako je ob sramotni prodaji lastniškega društvenega prostora s strani takratne predsednice med prvimi podpisala ovadbo za tožilstvo. Zadnja leta je preživela v Domu upokojencev Center na Taboru v Ljubljani. Ob obiskih je vedno spraševala o delu in življenju v ljubljanskem društvu in bila vsakic iskreno vesela skromnega šopka – še posebej ob Dnevu žena. V spominu nam bo ostala kot ena sicer bolj tihih, a najbolj zvestih in prizadevnih clanic društva. Poko-pana je na ljubljanskih Žalah ob soprogu Tonetu. J.Z. Grob Angele in Toneta na ljubljanskih Žalah (foto OK) Nova tecaja esperanta za zacetnike v Izoli in za osnovnošolce v Kopru Septembra 2020 nacrtujem izvedbo novega tecaja espe-ranta za zacetnike v Medge-neracijskem centru v Izoli. Prav tako nacrtujem ponovno ponuditi tecaj esperanta osnovnošolcem na Osnovni šoli Antona Ukmarja Koper. Tecaj ima na OŠ Antona Ukmarja že dolgo tradicijo, saj poteka že od leta 2008. Oba tecaja esperanta bosta potekala z uporabo ucbe-nika Esperanto po direktni metodi, ki je v slovenskem prevodu izšel letos. P.G. Jarkotizoj de SIEL kaj ESL Letna clanarina ZES za individualne clane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Clanarino ali prostovoljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun ZES pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen placila: »priimek, clanarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna clanarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prej-šnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezpo-selne, upokojence in študente. Clanarino ali prosto-voljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun EDL pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navo-dilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Kion oni legos en la sekvonta numero? Por la sekvonta numero de Informacije / Informoj, kiu aperos meze de septembro 2020, ni antauvidas la raporton pri la jara kunveno de SIEL kaj pri la interesaj okazajoj dum la someraj monatoj, krome ankau diversajn informojn, anoncojn kaj artikoletojn pri la agado en Esperantujo: - kurso MLA en la retejo lernu.net - kion oni preparas por la 100-jara jubileo de ESL - el la historio de nia movado ktp. La redaktoro rekomendas sin por kontribuoj pri via agado, proponoj, komentarioj, fotoj kaj rimarkoj, kiuj povus interesi la legantaron. Aparte estas bonvenaj verkoj en Esperanto, car ni ciuj bezonas ekzercigon kiel autoroj kaj legantoj. O.K. Serco (Alain Roze, fejsbuko, la 24-an de marto 2020) Pa še to…. Kaj ankau tion ci… Universala Esperanto-Asocio N-ro 883 (2020-06-05) Mesago de AVE kaj UEA okaze de la Monda Tago pri Medio, la5-a de junio Okaze de la Monda Tago pri Medio (MTM), festata ciujare la 5-an de junio, UEA kaj la kunlaboranta Faka Asocio de la Verduloj Esperantistaj (AVE) kuragigas siajn membrojn plu engagigi por pli verda mondo, pli medi-amika kaj pli esperanta. MTM estis fiksita de Unuigintaj Nacioj por kreskigi konscion kaj agadon por la larga gamo de problemoj de protekto de la medio. Unue okazinta en 1974, gi estis cefa kampanjo por konsciigo pri mediaj problemoj kauzataj de mara poluo, homa superpopulacio kaj monda varmigo, gis dauripova konsumado, naturmediaj krimoj kaj kontraulega casado. La Monda Tago pri Medio kreskis por esti tutmonda platformo por publika diskonigo, kun jara partopreno de pli ol 143 landoj. Ciujare, MTM provizas novan temon, kiun gravaj korporacioj, NRO-j, komunumoj, registaroj kaj famuloj tutmonde adoptas por pledi mediajn kauzojn. La unua tutmonda konferenco pri naturmedio okazis 1972 en Stokholmo – kaj samtempe naskigis la tiel nomata Verda Movado. Naturamantoj delonge estis ankau inter la espe-rantistoj; indus traserci la arkivojn. Inter la nuntempaj pioniroj de ekologio en la Esperanto-Movado estas Bert de Wit, kiu fine de la 1970-aj jaroj eldonis la bultenon “ekoperanto”. Sekvis “Verdire” de Claude Rouget kaj simila bulteno de Lukács András – kiu engagigis por bonkvalitaj aero kaj natura medio. Asocio de Verduloj Esperantistaj estas fondita en 1984 okaze de la unua europa kunveno de Verdaj Partioj en Ličge. Christopher Fettes, Claude Thumerelle, Ute Haas kaj Wolfgang Guenther estis inter la fondintoj. AVE kunlaboras kun UEA pri ekologio. AVE-anoj parolas Esperanton kaj estas Verduloj (membroj au simpatiantoj de Verdaj Partioj); ili favoras ekologian, socian, pacan kaj viv-subtenan politikon. AVE pensas tutmonde; giaj membroj agas surloke kaj regione. AVE-anoj informas siajn partiajn geamikojn kaj en Civil-Sociaj Organizajoj (au NRO-oj) pri la avantagoj de Espe-ranto kaj informas esperantistojn pri la neceso de Verda Politiko pere de la blogo AVENO verduloj.org/aveno.htm. AVE laboras kun Verdaj Partioj de landaj, kontinentaj kaj tutmonda sferoj kaj partoprenas je iliaj kunvenoj por diskuti pri Esperanto kiel neutrala internacia lingvo. AVE tradukas iliajn gravajn dokumentojn. Esperanta traduko de la Tutmonda Carto de Verdaj Partioj trovi-gas en ilia retejo: globalgreens.org. AVE subtenas plurajn el la 17 Celoj por Dauripova Evoluigo de UN enkadre de projektoj kune kun espe-rantistoj en kelkaj afrikaj landoj: rearbarigado, eduka-do, provizado de salubra trinkakvo kaj ankau de sanita-raj instalajoj. AVE kunlaboras pri tiuj temoj ankau kun UEA, kun SAT kaj kun unuopaj esperantistoj. Pli da informoj pri AVE, “la ligo inter Verduloj kaj Esperantistoj” trovigas en la retejo www.verduloj.org au ce la AVE-sekretario d-ro Manfred Westermayer je ave@verduloj.org AVE subtenas agadon de la tutmonda socio kaj la Unuigintaj Nacioj por stabiligi la klimaton, por organika agrikulturo, por la defendo de Homaj Rajtoj, justaj kaj afablaj rilatoj inter ciuj statoj. Eventa Servo Esperantistoj deziras uzi la Internacian Lingvon por vojagoj, interkomunikado kaj amikigoj, kiuj nuntempe povas realigi ne nur reale, sed ankau virtuale. Ekde la jaro 2017 la movado havas novan diskonigan servon, kiu donas nuntempe plej multe da informoj pri la realaj kaj virtualaj arangoj en la tuta mondo. La retejo nomigas Eventa Servo (www.eventaservo.org). Kiel Eventa Servo funkcias? Oni povas per gi trovi Esperanto-eventojn cirkau la tuta mondo kaj ilin listigi lau kalendaro, mapo kaj kartaro. Eblas filtri interalie lau kontinento, lando kaj urbo. Ankau retaj eventoj aperas en Eventa Servo kaj eblas agordi lokan horzonon. En la cefpago de Eventa Servo ciam estas montrataj nur tiuj eventoj, kiuj okazas en la koncerna tago au estonte. Kiam evento estas registrita, la sistemo kreas dauran ligilon al tiu specifa evento. Tiel oni povas diskonigi tiun ligilon tra sociaj retejoj kaj la sistemo konservos la eventajn informojn ec post ties fino. Pasintaj eventoj restas alireblaj kaj troveblaj en la arkivpago de la retejo. Eventa Servo estas senpaga kaj por la anoncantoj kaj por la sercantoj. Gi same uzeblas per postelefono kiel per komputilo, gi estas rapida kaj aspektas bele. La sistemo estas kreita baze de malfermita kodo, tio signifas, ke iu ajn povas kontribui al gia disvolvigo. Nur por montri gian popularecon ni indikas ke gis aprilo 2020, 450 organizantoj de okazajoj jam registri-gis per www.eventaservo.org/r kaj ili disvastigis per la sistemo pli ol 4600 eventojn. Cu vi jam uzas Eventan Servon por pli vaste diskonigi informojn pri via agado au serci tiujn de aliaj? Jes! (Fonto: Edukado.net) INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Maticna št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni racun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d. d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0