Leto XIII., štev. 201 C? 7^1 ti' Vf--s, da sem s svojim masto-pom izzval ogorčenje vse zbornice. Ni res, ria sem imel priliko sa.m se prepričati, da sem napravil onim krogom, ki sem jih mi-t-. 1 zagovarjati, prav slabo uslugo... Res je le, da me ae predsednik dr. Kosta Kumanudi pozval k besedi takole: > Besedo ima gospod Pavlič, da stavi vprašanje na predsednišitvo Narodne skupščine«. Nato sem res takole govoril: t Gospod je narodni .poslanci! Včeraj je narodni .posla-i.oc iz dravske banovine g. dr. Stane Rape ii -.javil, da je pooblaščen od vseh svojih to-tovarišev narodnih poslancev in senatorjev- iz, dravske banovine, dati k poročilu verifikacvjskega odbora iajavo, ki vsebuje več neresničnosti in netočnosti. Zato dajem jaz sledečo izjavo: Prvič, ni res, da so se s to izjavo stri.no"ali vsi narodni poslanci iz drajvske banovine, ker sva ia,z in moj tovariš Anton Cerar bila proti njej. Drugič, ni res, da katoliška duhovščina v dravski kanovimi ni narodna, ker je od nekdatf pa - e do današnjih dni bila vedno nareodna. r aša duhovščina je vedno delala za narodno zeiinjenje im narodno edinstivo im zate so .io neprestano preganjali tujci in rMhove «>b!a=t:. Doprinesla je ogromne žrtve za narodno združenje im za ostvaritev te naše Jnpe države Jugoslavijo Gospodje narodni poslanci! Če ima. država pravico, da zahteva od svojih uradnikov, da morajo vložiti prošnjo za upokojitev, kadar hočejo kandidirati, ima prav tako pravico tudi cerkvena oblast, da od svojih duhovnikov zahteva, da zamusto svoja službena mesta v cerkveni službi, kadar kand.i-diraflo. Tudi v tem slučaju višja cerkvena oblast ni napravila nič drugega, kot da je odločala po zakonu in po kanonskem pravu Jaz, gns-iod:e narodni poslanci, moram parno obžalovati, da so take izjave padle v Narodni skupščini po 13 letih, odkar smo osvobojeni in zed:,njeni im ugotavljam, da se v času največjih plemenskih in verskih h rrb ni dogodilo, da bi padle v narodni PkiJDŠeini take izjave. 'In da mamiifestiram proti temru kot nacionalist., narodni poslanec im duhovnik v imenu naših tovarišev k.T.to?:šk!h duhovnikov protestiram proti takim izjavam* Po tem mojem govoru je dobil besedo g. <5t. Rnpe in za njim zopet jaz. Govoril sem takole: %Na izjavo gospoda poslanca dr. Kaneta Stanka imam čast tudi enkrat v slovenskem jeziku tu v naTodmi skii;nščirvi takole odgovoriti: Obžalujem ne samo ro, kar jo izjavil g. dr. Rame. amna.k obžalujem. da tudi drugače prihadaio sem v Bel-zrad razne demumcijacilje in da te denunoi-jacje škoduje;o ne samo žrtvam teh de-numciijaeij. amoak škodujejo celemu s1r> vemskemu narodu, ker so neosnovane de-nuncijaoMe.« Pr! teli besedah se mi je približal g. narodni poslanec Cerar im vpil vame. .Taz sem nadaljeval: »Naj puste, da govorim ,Taz samo rzjav.Mam, da med slovenskim narodom. da tudi med slovensko katoliško duhovščino ni nobenega, ki bi bil proti državi, proti kralju, pač pa so proti slabi politiki poedinih poslancev. Izjavljam m kličem v imenu vseh slovenskih duhovnikov: živci kralj, živela Jugoslavija«. Pri tem je vpil g. poslanec Rasto Pusto-»lemšek: ->Kdo pa je klical živela republika, kaj pa je z italijanskimi zastavami?? Odgovoril sem: »To so vaša podtikanja. Glavne priče teh žalostnih dogodkov so župan Selam in falsifika.torji tisoč dinarskih novčanic. To so slabe priče, ker so že vse v zaporu.« Tak je bil torej resničen potek seje is moj nastop. Ni tedaj res, da se.m govoril tako kot na citiranem mestu poroča -Jutro;-, ni res, da eo mi z vseh strani očitali, da sem bil prav jaz tisti, ki je v proračunski debat.i govoril drugače o postopanjih visokih 'ti najvišjih cerkvenih krogov, ter da se hočem sedaj oči vidno oprati, ker me je zaradi takratnega govora škof ukoril. Ni res, da sem nadaljeval govor med naraščajočim hrupom, res je le da so vpild nekateri gospodtie takrat, ko sem govoril o denuncijar-rah in ko sem se dotaknil slo-venskih političnih aretacij. Ni res, da me je ogorčen vnrašal neki srbija.nski poslanec: »Zakaj se še Vi ne solil-darizira.te z Barletom in ne odložite mandata.r Ni res. da sem med neprestanimi protesti zapustil govorniška oder in se videč splošno ogorčenie umaknil iz dvorane, res je le, da sem mirno zamust.il zovornl-ški oder in odšel na. svoie m^sto v dvorani. Ljubljana. 24. avgusta 1932. Prof. Pavlič Lojze, nar. roslanec. Nova italijanska ofenziva v Solun. '29. avcusta- M. >Makedondejansko odstranitev po ustavi zagaran-ti ranih socialnih pravic in enostransko obogatitev podjetnikov na račun delavcev in nameščencev«. Obenem pozivajo državnega predsednika, naj ne pristane na takšno nesocialno politiko, marveč ščiti po ustavi določene pravice delavcev in nameščencev. V zvezi s tem prinaša isti list informacije iz krogov svobodnih sindikalnih organizacij, da te z vso odločnotsjo odklanjajo in z veliko skepso sprejemajo Pa-penov program. Odpor sredine Socijalistični >Vorwarts« pravi, da bi bil zločin proti državri svetovati i predsedniku države, naj krši ustavo. Po drugi strani pa smatra Papenove najčrte proti brezposelnosti za šalo. Demokratski >Berliner Tageblattr opozarja na to, da je Papen obsc.dil Hitlerja, sam pa da se pripraviti a Azvestii nacijomail-nosocija.l'isitičue cilje do skrajnosti. Politični načrti, ki jiih hoče Papen izvesti, ogražaflo Nemčijo v temeSjih. Prav tako ie Papen obsodil avtarkijo, v isti sapi pa je napovedal politiko 'kontingentov in agrarne ga protekcijonizma, ki bo uničil industrijo, trgovino in ves nemški izvoz. Delovno ltjud-stvo bo moralo nositi breme vseh teh eksperimentov. Hitlerjevska kritika V obširnem komentarju o včerajšnjem govoru državnega kancelarja ugotavlja »Voikischer Beobachter«, da mora narodno socialistična stranka v govoru nazna-čeni gospodarski program odločno odkloniti. V članku pod naslovom »Nemogoči finančno-politični načrt«, meni list med drugim, da mora že načrt financiranja novega zasilnega programa vzbujati pomisleke. Vlada namerava izvesti to financiranje z izdajo neke vrste obveznic na državne davke. Ce so informacije pravilne, tako izvaja list dallje. pomeni ta ukrep izdajo davčnih obveznic, ki bi jiih krla državna banka, ki pa ne bi imela nobenega efektivno realizujočega kritja, temveč nai bi se krile samo z državnimi dohodki iz gospodarskih vrednosti, ki naj bi se dobile šele v bodočnosti. Poskus, da se hoče izvesti financ'rartie z bodočimi gospodarskimi vrednotami, ie po naziranju lista v popolnem nasproti« z vssmi praktičnimi pravili o kritju. Ukinitev tarifnih pogodb bo imela za posled;co znižanje, ne pa zvišanje kupne moči. H kraiu kritizira list, da si vlada ne upa zagrabiti velekapitala in da je o znižanju obresti povedal Pa~en komaj ne^ni skromnih besed. Pred sestankom parlamenta Vsa nemška javnost pričakuje v ostalem z največjo napetostjo otvoritev jutrišnjega državnega zbora, ki bi utegnila za dolgo odHočiti o usodi Nemčije. Za otvoritev državnega zbora »n pruskega deželnega zbora — ta bo že dopoldne — ie berlinska varnostna policija ukrenila izredne varnostne mere. Poslopji državnega in deželnega zbora bosta v velikem krogu obkroženi z močnim policijskim kordonom. Razen tega bodo v obeh poslopjih pripravljeni še posebni policijski oddelki. Državni zbor bo po vsej priliki zasedal zelo malo časa. Vsaka akcija, ki bi bila naperjena proti vladi, bodisi poskus za predložitev nezaupnice ali poskus za ukinitev zasilnih odredb, ki jih je izdala Papenova vlada, bo imela neposredno za posledico razpust. V splošnem računajo, da bo imel novi državni zbor pet sej, nakar bo razpuščen. Kakšne ukrepe bo uvedla državna vlada pozneje, se danes še ne da reči. vendar pa je i^ven dvoma, da bo skušala doseči spremembo volilnega reda, po katerem naj bi se potem na novo izvolil državni zbor. Mobilizacija hitlerjevskih poslancev Danes dopoldne so prispeli v Berlin ne le voditelji vseh strank nego tudi večina izmed 608 izvoljenih poslancev. Pred parlamentom se je že zgodaj zjutraj zbirala množica, tako da je bilo življenje zelo živahno. Parlamentarne frakcije, ki jih je sedaj samo še 6, se bodo danes sestale in konstituirale. Kljub temu pa, da vlada za novo življenje v parlamentu živahno zanimanje, se politična javnost še vse bolj zanima za razgovore med zastopniki katoliškega centra in narodno socialistične stranke. Ti razgovori se bodo danes nadaljevali v Berlinu. V Berlin je prispel tudi Hitler s svojim štabom. Ni se pa nastanil, kakor običajno v hotelu »Kaiserhof«, nego pri narodno socialističnem poslancu Gobringu. Narodni socialisti so sklenili, da bo vseh 230 njihovih poslancev prišlo jutri na prvo sejo parlamenta v uniformah z rjavimi srajcami. Splošno napovedujejo, da bo jutrišnja seja neobičajno burna. Zaenkrat je gotovo le to, da bo komunistična poslanka Klara Zetkim kot najstarejši član državnega zbora zares prevzela predsedstvo prve seje. Narodno socialistično glasilo »Voikischer Beobachter« spričo tega napada Zet-kinovo z najostudnejšimi izrazi. Hitlerjevski poslanci bodo imeli jutri dopoldne svojo prvo službeno sejo. Danes popoldne okrog 17. se je ž njimi sestal Hitler. S podajanjem roke je zaprisegel vse svoje poslance, nato pa jim je dal taktične smernice za delovanje v bližnjih dneh. Na svoji jutrišnji seji bo narodno socialistična parlamentarna frakcija definitivno sklepala o predlogih, ki jih bo vložila v državnem zboru. Med temi predlogi je v prvi vrsti predlog o nezaupnici, ki naj jo državni zbor izreče Papenovi vladi. Volitve predsednika novega državnega, zbora se bodo vršile prihodnji teden. Dosedanji predsednik Loebe se je že poslovil od osobja v državnem zboru in ne računa niti od daleč več z možnostjo, da bi bil ponovno izvoljen. Narodni socialisti bodo predlagali za novega predsednika v državnem zboru svojega poslanca in bivšega podpredsednika Stohra. Stohr bo skoro gotovo izvoljen, ker je zelo verjetno, da bodo zanj oddali svoje glasove tudi poslanci centruma, ki se hočejo ravnati po stari tradiciji, da mora biti predsednik član naj-jačje parlamentarne frakcije. Odmev v angleškem in francoskem tisku London, 29. avgusta. AA. V komentarju o Papenovem govoru v Munstru piše »Morningpost«, da je predsednik nemške vlada korajžen mož in da morajo to priznati vse stranike v parlamentu. List naglasa, da je Papen govoril o Hitlerju napol s prezirom, o koaliciji med katoliškim cenitrirmom in hitlerjevci pa z iron:jo. Nemška zgodovina dokazuje, da je nemški narod od nekdaj zahteval vlado moč*ie roke. S tem, da je omalovaževal parlament, je Papen dokazal, da dobro pozna Nemčijo, zlasti pa Prusko. »Daily Telegraph« piše o Papenovem govoru, da bo izvedba v njegovem gospodarskem načrtu trčila na mnoge gmotne zapreke. Prav tako pa bodo proti temu načrtu vse politične stranke sedanjega parlamenta. Pariz, 29. avgusta, AA. »Temps« posveča uvodnik Papenovemu govoru v Munstru. Uvodnik zaključuje z besedami: »Po včerajšnjem govoru ni več dvoma, da hoče Papen vladati proti strankam in brez eo-delovanja parlamenta, skratka diktatorsko, pod pokroviteljstvom predsednika Hinden-burga.« Ponoven sestanek med Papenom in Hitlerjem Berlin, 29. avgusta, g. Iz vladnih krogov navadno dobro informirana »Deutcshe Allgemeine Zeitung« poroča, da se bo državni kancelar Papen še nocoj sestal z Adolfom Hitlerjem, ki je prispel davi v Berlin. Ta razgovor bo, kakor piše omenjeni list, razčistil vprašanje, ali bi bila narodno socialistična stranka pripravljena zavzeli do sedanje prez'dijalne vlade drugačno stališče, kakor pred 14 dnevi. Danes se bo torej med Hitlerjem in Papenom ponovno sprožilo vprašanje: opozicija ali to-leriranje. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, se bo konference udeležil tudi obrambni minister general Schleicher. Narodno-socialistični tisk pa objavlja slej ko prej ostre napade proti državni vladi. »National Post«, ki izhaja namesto »JUTRO« št 201 prepovedanega »Angrifa«, je naslovila poročilo o Pdpenovem gospodarskem programu z besedami: >Razkosajoče znižanje mezd«. Da je vlada odločena za najostrej-še mere, dokazuje okolnost, da bo z dr. iavnim kancelarjem potoval k državnemu predsedniku v Neudeck tudi obrambni minister Schleicher. Njegova udeležba pri teh razgovorih kaže jasno, da se bo razpravljalo in sklepalo tudi o vprašanju mobilizacije državne oborožene sile za izvedbo vladnega programa v najresnejša obliki. Pariz, 29. avgusta d. »Havas« poroča iz Beirčina, 'ia je Hitler na predvečer odločilnih posvetovanj v Neudecku povsem nepričakovano stopil v stike z viado j,n da je -f>sebno zaprosil za sestanek s Paipenom. Sporočil mu bo. da je bila lista nove vlade ria podlagi sporazuma s centrumom že gotova. da pa narodni socijalisfci kolebajo, ali naij bi se združili s stranko, s katero po vodili tolikšne im tako dolge boje. Hitler tv> nato predlagal, da bi s svojo stranko soieloval v predsedniškem kabinetu boddsi 7>ot 1 dosedanjim kancelarjem ali pa pod dru-srim. Papen bo še nocoj odpotoval v Neudeck. Verjetno je, da bo Hitlerjevo .ponudilo vzel na znanje i.n da jo bo jutri predložil predsedniku države H;lndenburgu v končno odločitev. Sestanek je bil brezuspešen Berlin, 20. avgusta- g. Nocoj se je vršil sestanek državnega kancelarja Papena s Hitlerjem; navzoč je bil tudj general Schleicher. Sestanek je potekel brezuspešno. Kolikor se cuje, je Hitler pri te; priliki še enkrat ponovil svoje zahteve za prevzem državne oblasti, ki jih je Papen prav tako nedvoumno zavrnil kot že večkrat prej. Polu rad ni komunike ugotavlja o tem sestanku, da je bil popolnoma družabnega značaja in da se naziranje državne vlade zaradi tega ni v ničemer spremenilo. Z narodno - soeijaiietične strani pa so o podrobnostih tega razgovora sploh odklanja vsako pojasnilo. Papen cdpotoval k Hindenburgu Berlin, 29. avgusta, č. Državni kancelar Papen je prispel danes dopoldne iz Miin-stra v Berlin. Zvečer se je z ministrom za narodno brambo Schleicherjem, z notranjim mmistrom Gavlom in državnim tajnikom dr. Meisnerjem odpeljal v Neudeck na posestvo državnega predsednika Uindenburga. V političnih krogih so trdno prepričani. da bo državni predsednik kljub kr>al;cijskim pogajanjem med katoliškim centrom in narodnimi socialisti razpustil parlament. Tudi v primerih, če bi uspelo obema parlamentarnima frakcijama sesta-viti potrebno večino v parlament':, bi državni predsednik ne okleval. Z razpustom parlamenta Iri se obenem razpisale nove vo- litve v roku 6C dni. Verjetno je, da bo predsednik Hindenburg proglasil tudi tako zvano izredno zasilno stanje, ki bo trajalo vse dotlej, dokler sc ne pomirijo strankarske strasti. Skrajna levica in skrajna desnica morata priti do prepričanja, da umori, uboji in atentati niso sredstva politične borbe, marveč zločin in da jrh je spričo tega treba v interesu naroda za vsako ceno odpraviti. Fantastični hitlerjevski načrti Berlin, 29. avgusta, č. Nestrankarski informativni list »Montagssnorgen« govori o bodočih načrtih nacionalno socialističnih borbenih organizacij. Nerodnih socialistov, ki bi prišli v poštev za kakršnekoli voVie manevre je okrog 400 tisoč. Od teh odpade 12.000 na naipadalne oddelke. Le napadalni oddelki eo dobro oboroženi. Ostali pa so skoro docela brez vsakega orožja. Narodni socialisti spričo tega nameravajo upri-voriti tako zvan mirni pohod na Berlin. V okolici Berlina bi koncentrirali vse svoj« nristase. napadalne oddelke pa bi poslali v mesto, da se razvrstijo pred javnimi zgradbami in ministrstvi, ki bi jih zasedli, bi bilo iz dar o potrebno povelje Tak poset narodno-socialističnih napadalnih oddelkov nai bi se uprizoril tudi v Neudecku pred gradičsm maršala Hindenburga. Naravno je, da nihče resno ne računa 6 temi načrti. Načrti za Izigravanje ustave Berlin. 29. avgusta, n. Po zatrjevanju vladnih krosov, je strokovno proučevanje onega člena uelave, ki se nanaša na razpust parlamenta, privedlo do rezultata, da ie mogoče, ne da bi se kršila ustava, vladati brez^parlamenta vsaj do prihodnje pomladi. Državni predsednik sme razpustiti parlament tolikokrat, kolikorkrat se mu zdi to potrebno. Navesti pa mora za vsak razpust parlamenta drug razlog. Razpust zadnjega parlamenta je bil motiviran s tem, da izid deželnih volitev ne kaže več takega razpoloženja, kakor se zrcali v parlamentu. Sedaj pričakujejo, da bo parlament razpusčen zaradi tega, ker bi po ukinitvi zasilnih uredb, Nemčija zašla v popoln političen in gospodarski kaos. Zasilne uredbe je zato treba v vsakem primeru osuvati in zaradi tega je potrebno, da se razpusti parlament. Parlament bi bil na ta način razpuščen v pričetku septembra. Dva meseca nato se morajo vršiti nove volitve in novi parlament bi se sestal priČ3t ;k decembra. Če bi tedaj ponovno razpustili r>ar-lament, bi prišlo do novih volitev pričetkom meseca februarja in novoizvoljeni državni zbor bi se sestal prve dni marca. Če bi se še takrat razmere ne ustalile, bi ne bilo ni-kakih ovir, da se parlament četrtič razpusti. Rusijo Fršii©dfa]e dsti bo odšla v Moskvo posebna delegacija — Vznemirjenje na Japonskem — Ameriška mornarica na Pacilikr Washington, 29. avgusta č. Državno tajništvo za zunanje zadeve je objavilo vest, da se bodo v kratkem pričela pogajanja med z '.stopnikj Zedinjenih držav in Rusije za pri vno priznanje sovjetskega režima s strani Amerike. V ta namen bo te dni od-poslei a v Rusijo posebna ameriška komisija, kj bo proučila položaj v boljševiški državi. Listi sodijo, da je situacija na Daljnem Vzhodu vedno bolj kritična in da je baš spričo tega ameriška vlada prisiljena sprejeti predlog sovjetske vlade o vzpostavitvi rednih diplomatskih odnošajev med Moskvo in V/ashingtonom. Čim se bo vrnM predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Borah v VVashington, se Do senatni odbor takoj sestal in proučil sovjetski Dredlog. London, 29. aveuota č. Tz Tokia poročajo, da namerava japonska vlada odposlala ad- mirala Namura, ki je pr! poslednjih kitaj-skc-japonskih bojih poveljeval japonskemu brodovj,u pred šanghaje.m, v Ameriko. ,ia prepriča ameriške vladne kroge, da japonska vlada zares noče kršiti Briand-KelJog-govega mirovnega pakta in niti določil sporazuma devetih velesil o nedotakljivosti kS-taijstke suverenosti. Ta sklep japonske vlade vsekakor priča, da so na Japonskem zelo v skrbeh zaradi zadržanja Amerike. Da Amerika zares noče ostati pasivna pri razvoju političnih ras?mer na Dolnjnem Vzhodu, pričata že dva indic'ija. Prvi je ta, da skuša Amerika doseči siporazuim s sovjetsko Rusijo, drugi pa ta, da je ameriško mornariško poveljstvo izdajo ukaz, nai j ameriško brodovje še nadalje ostane v Tihem oceanu im se prtoTavi z a velike vočne vaje, ki naij bi se vršile še to zimo. Oster kitajski odgovor Japoncem Kitajska bo nadaljevala z oboroženim odporom proti odcepitvi Mandžurije - Novi boji Nsnking, 29. avgusta, s. V odgovor na govor japonskega zunanjega ministra z dne 25. t. m. objavlja kitajski zunanji minister izjavo, v kateri pravi med drugim: V Mandžuriji ne bo .lira in blaginje, dokler se iz nje ne bodo umaknile vse japonske čete. Kitajska ne bo nikoli odstopila niti pedi zemlje, niti kakršnekoli pravice suve-renitete s pomočjo oborožene sile in je trdno odločena, da se bo oboroženi sili uprla z vsemi razpoložljivimi močmi. V Mandžuriji ni bilo nikoli separatističnega pokreta, temveč samo agresivno imperialistično gibanje ki je prišlo od zunaj. London, 29. avgusta. AA. »Manchester Guardian« priobčuje članek o stališču Francije v vprašanju Mandžurije. List očita Franciji, da se je zdaj postavila na japonsko stališče, dočim je še nedavno tega podpirala akcijo Društva narodov proti japonskemu prodiranju v Mandžurijo in na Kitajsko. Angleški uradni krogi se še niso izjavili o japonskem priznanju Mandžurije. Mul;den, 29. avgusta. AA. Po vesteh iz angleškega vira so močni kitajski oddelki napadli tukajšnje letališče, brezžično postajo in vojaško skladišče japonske vojske. Kitajci so napadli tudi druge točke in položaje, kjer so se nato pojavili požari. Vodstvo japonske vojske je poslalo proti upornikom vse razpoložljive sile. London, 29. avgusta. AA. Reuter poroča iz Mukdena, da so močni kitajski oddelki napadli japonske čete pred samim Mukde-nom. Po opoldanskih vesteh pa temu napadu ni pripisati posebnega pomena. Kitajci so uničili hangar za letala, vse drugo pa je ostalo nepoškodovano. Rusko-mandžurski konflikt Moskva, 29. avgusta, g. Zunanji komisarijat objavlja zanimivo izmenjavo not med mandžursko vlado in ruskim generalnim konzulom v Harbinu. Mandžurska vlada je sporočila, da so sovjetske čete opetovano prekoračile mandžursko mejo in da so se sovjetski obmejni stražniki blizu obmejnega mesta Madžurije celo zakopali za žičnimi ovirami. Ruski generalni konzul izjavlja, da so te obdolžitve neosnova-ne in izvirajo iz popolnoma napačnih informacij. Kongrc 'es proti imperijalistični vojni Amsterdam, 29. avgusta. AA. Danes se je nadaljeval kongres proti imperijalistični vojni. Delegat iz Danske je protestiral proti fašizmu, ki se pojavlja v raznih državah. Priporočal je podobne kongrese, ker so najboljše sredstvo proti vojni. Zastopnik franesoke manjšine v drugi internacionali je izjavil, da je njegova skupina proti imperijalistični vojni. V odboru za sestavo resolucije so Barbus-se in Cachin za Francijo, Patel za Indijo in Kaajana za Japonsko. Francoski delegat Cachin je predlagal enotno mednarodno fronto proti vojni. Po njegovem mnenju konference in razprave ne bodo ustvarile pravega miru. Imperijali- zem je tisti, ki propoveduje mir in pripravlja vojno. Govornik je pozdravil prisotnost japonskih delegatov, ki hočejo pobijati im-perijalizem svoje države. Zvečer bo skupščina, ki jo priredi nizozemski odbor. Kongres se bo nadaljeval jutri. Revolucija v Braziliji Buenos Aire$, 29. avgusta, s. Iz Montevi-dea prihajajo vesti, da se je položaj v Bra-zi..ji poslabšal. Odlični voditelji, med njimi bivši člani vlade, so baje pobegnili iz Porta Allegra, da bi poizvedovali za upornike iz Sao Paola. Buenos Aires, 29. avgusta. AA. Položaj v Braziliji je še vedno zamotan. Listi, ki izhajajo v Riu de Janeiru, pa so optimistično razpoloženi. Po nekih vesteh so intelektualni krogi in zastopniki trgovine posredovali med uporniki in zvezno vlado );Dux Dalmatiaecc Split, 27, avgusta. Na Veliki Šmaren, 15. t. m., so se zbrali v Zadru predstavniki italijanskega ireden-frizma iz vsega Primorja in raznih krajev v Italiji, vojni prostovoljci in pripadnik: iredentistične organizacije »Azione dalma-tica« (»Dalmatinske akcije«), ki ima svoje podružnice po vsej Italiji. Obnovili so 6vojo prisego, da ne bodo mirovali, dokler se »neodrešena. pod tujim barbarskim jarmom ječeča italijanska Dalmacija ne ze dui s svojo materjo Italijo«! Ker se ni mogel udeležiti osebna tega iredentistične-ga romanja v Zadar. glavno postojanko dalmatinskega iredentizma, sam predsednik vojnih prostovoljcev in »Dalmatinske akcije«, fašistovski poslanec v rimskem parlamentu, Eugervio Coselschi, je poslal zbranim iredentistem poslanico, ki se v dobesednem prevodu glasi takole: »Prostovoljcem in modrim (člani »Dalmatinske aikcije« nosijo modre srajce), ki so se iz raznih krajev Italije se&i v svetem Zadru ob boku slavnim dalmatinskim beguncem, pošiljam svoj najtoplejši bratski pozdrav. Dasi sem daleč od vas, duh moj vedno budno in stalno delavno stremi k velikemu skupnemu smotru. Vaše navdušenje naj se še poveča, ko dihate sveže sapa dalmatinskega morja, še vedno nad vse grenkega (»amarissimo«, ker nj italijansko, temveč jugoslovensko). Prisežite dalmatinski izgnancem, da jim vrnete nekdaj domovino! Prisežite nesmrtnemu Rimu, da odvzamete nekdaj zastavi s tremi tulečimi glavami (dalmatinska zastava ima na modrem polju tri leopardove glave) vse znake žalovanja in boli! Živel neprp.magani in nepremagljivi «v. Marko! K nam!« Kaj vse sc je tistega dne v Zadru govorilo, kričalo in deklo, je po tem sporočilu vrhovnega vodje italijanskega iredentizma pač vec kot jasno. »La Volonta d'Italia«, glasilo udruženja italijanskih vojnih prostovoljcev, jz katerega smo posneli to sporočilo, pa jc v isti svoji številki poleg celih stolpcev poročal o delovanju iredentistične »Dalmatinske akcije« prinesel tudi še poseben Slanck pod naslovom »Italijanska Dalmacija«. V Članku trdi, da so se se v prošlem stoletju prepevale v Dalmaiciii pesmi v čast beneškemu gospostvu nad Dalmacijo, dočim se sedaj take pesmi pač ne Sujejo več._ »ker je dalmatinsko prebivalstvo terorizirano im ker ie slovansko barbarstvo v nekaj letih zadušilo vse tradicije, pobarharilo jezik in šego slavnih Dalmatincev, najzvestejsih podanikov beneških«. Toda Dalmatlnci ostajajo kljub vsemu temu Benečani in Italijani, kar dokazujejo neprestani njihovi protesti proti jugoslovenskemu nasilju in oporoke vseh Dalmatincev, ki so umrli ra veličino in neodvisnost Italije. »Če Italija danes s poudarkom zahteva aneksijo Dalmacije, ne zahteva tega zaradi imperijalistifne man! fesfacije aH da bi izzivala Jugoslavijo, temveč samo zaradi ureditve svojih pravic, temelječih na zgodovini, na vsej pro-Šlosti.« V članku se navajajo neto razni zgodovinski »dokazi«, da ie bila »Dalmacija vedno zedinjena z Italijo in je bil Jadran vedno naše italijansko morje, ne pa koga drugega«, in že o J VI. stoletja sem se govori v zgodovini o »slovanski nevarnosti«, ki preti romanskemu zapadu. »Slovenstvo je bilo vedno naiš glavni sovražnik, ki se je znal vrivati v naše zemlje, izzivajoč vsak čas nemir in skrbi. Danes, ko je Italija mnferijalno in duševno močna, je treba, da odločno prične boj, da se enkrat za vSelej reši te neprestane grožnie«. Treiba ie. da Italija danes si-orl isto. kar so storile Benetke tedaj, »ko je bila Dalmacija v posesti slovanskih roparjev«, ko je leta 998. dož Pietro Orseolo II. napadel na dan Vne-bohoda Slovane in jih popolnoma porazil, pa mu je benečansko ljudstvo zato dalo častni naslov »Dux Dalmatiae« (vojvoda Dalmacije) in se je odtlej vsakega leta na Vnebohod praznovala poroka Benetk z moriem. »Tisoč let po tistem izražajo ves itali ianski n?rod in dalmatinski bratje svojemu duceju vso svojo vero in strast ter zahtevajo nov slaven podvig, da bi se mogla vsa Italija poročiti z morjem in klicati duceju: Dux Dalmatiae!« To je pač višek vsega, kar se je doslej pisalo v italijanskem fašističnem tisku za odtrgan je naše jugoslovenske Dalmacije od na)še narodne države Vlom v zagrebško banko Zagreb, 29. avgusta, n. Zagrebška polici-z vso vnemo zasleduje drzne vlomilce, ki vlomili v Diskontno banko na Zrinjev-uu. (Glej poročilo na 3. strani.) Dosedaj policiji ni uspelo, da bi našla kakršnokoli sled za vlomilci. Sodijo pa, da so vlomilci izvršili še dva ali tri druge vlome. Komisar za Unionbanko Beograd, 29. avgusta. AA. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo dovolil, da se Jugoslovenska udružena banka posluži čl. 5 zakona o zaščiti kmetovalcev. Ta naredba je istovetna z uredbo, ki je bila izdana na podlagi navedenega zakona za Ljubljansko kreditno banko. Za komisarja je imenovan dr. Aleksander Stulhofer, odvetnik v Zagrebu. Obsojen tihotapec Zagreb, 29. avgusta, n. Policijski organi so na postaji Savi aretirali nekega poljskega državljana, ki je preko naše meje vtihotapil večje število gumijastih predpasnikov. Uspelo mu je pripeljati blago do Zagreba, kjer so ga pa ustavili in aretirali. Bil je izročen sodišču in takoj obsojen na globo 11.850 Din. Sprejem pripravnikov v finančno konceptno službo ~ Beograd, 29. avgusta. AA. Finančno ministrstvo je razpisalo natečaj za sprejem 10 uradniških pripravnikov v finančno konceptno službo pri finančnih direkcijah. Prosilci morajo ustrezati predpisom §§2, 3 ln 4 zakona o uradnikih za vstop v državno službo in imeti končano pravno fakulteto gospodarsko finančnih ved. Prošnje s potrebnimi dokazili po §§ 2 in 3 zakona o uradnikih in predpisano taksirane je treba vložiti na splošni oddelek finančnega ministrstva v 15 dneh po objavi tega razpisa. Mednarodni kongres za fiziologijo Pariz, 29. avgusta. AA. Iz Rima poročajo, da je predsednik italijanske vlade danes na svečan način otvorii 14. mednarodni kongres za fiziologijo. Otvoritvi, ki je bila na Kapitolu, je prisostvovalo 1200 delegatov iz 37 držav. ja so cu Pol milijona delavcev v stavki Ogromna borba v angleški tekstni industriji - Vlada še noče posredovati London, 29. avgusta, g. Davi je izbruhnila stavka v te!&stiluih tvomicah grofije Lanchaster. Dalo je odložilo okrog 130.000 delavcev. Verjetno je, da bo stopilo v stavko vse delavstvo angleške tekstilne industrije tako da oo stavkalo 450.000 ljudi Strokovnjaki se b*je, da bodo finančne posledice stavke uprav porazne. Angleško trgovino bo stavka stala vsak teden milijon funtov šterlinigov (nad 200 milijonov dinarjev). Angleška Javnost spremlja z veliko potrtostjo stavkovno gioanje in njegov razvoj. Pogajanja so trajala dobra dva tedna tn vedflo znova je tisk apeliral na vlado, naj poseže energično vmes, posebno še. ker ima pravico postaviti razsodišče za posredovanje v delovn.ih sporih. Kj se je pokazalo. da so vsi apeli javnosti zaman, se je pojavilo v tisku in v vsej javnosti veliko ne m z položen je napram vladi iu celo naprsm ministrskemu predsedniku Macdonaldu. Delovni minister Butterton je ob prekinitvi pogajanja objavil nasiednji komunike: »Prepričan sem, da intervencija vlade v momentu, ko so se pogajanja prekinila n ko se z nobene izmed obeh strani ni pokazala jx>trebna dobra volja, ne bi privedla do nikakega pozitivnega rezultata. Viada nima nikake moči, da bi preprečila stavko.« Ta komunike je v javnosti izzval še večje razburjenje. Posebno liberalni -n laburistični listi napadajo vlado češ da je celo sama pripoznala svojo nesposobnost m smešno vlogo v tako va?>nem prob emu, kakor je vprašanje tekstilne industrije in delavstva. Listi napadalo celo min-.strske-ga predsednika, češ da bi bila njesova dolžnost, da sam osebno intervenira. Njegova pasivnost sc jc sedaj žc drugič tako očitno pokazala in mu jo je treba pripisati v najtežje moralno brem-^ Anglija bo odpovedala trgovinske pogos Prve posledice ottawske konference - Mnenja angleške javnosti so še ve dne deljen London, 2g. avgusta, č. Listi živahno komentirajo uradno poročilo o rezultatih konference v Ottavvi, ki je bilo objavljeno po seji vlade, na kateri so angleški dele-gatje podali obširno poročilo o konferenci in doseženih sporazumih. Listi danes so di'jo, da so ti rezultati zares zadovoljivi ter napovedujejo, da se bodo v kratkem pričela med delegacijami Velike Britanije in drugih držav, ki eo zainteresirane na britskih tržiščih, pogajanja o novih trgovinskih sporazumih, ki bodo v skladu p sklepi imperijske gospodarske konference. »Times« trdijo, da bo uspešni zaključek konference v Ott«wi gotovo dobro vplival tudi na svetovno gospodarsko konferenco. Vsekakor pa bo ojačil tendenco po obnovi svetovnega gospodarstva. »Morninfipost« meni, da bo p.-va posledica rezultatov v O t ta vi ta. da se bodo odpovedale angleške trgovinske pogodbe z raznimi državami, predvsem s sovjetsko Rusijo. Lrmdon. 29. avgusta, AA. Predsedn k vlade Macdonald je davi v spremstvu tajnika za dominione Thomasa odpotoval is Londona v Balmoral na Škotskem, kjer bosta oba poročala kralju o sadovih ottavvske konference. Macdonald je izjavil, da bi .sila rad ostal na Škotskem dal.ie časa. Verjetno pa je. da se bo moral vrniti v London že v par dneh. London, 29. avgusta. AA. V izjavi, ki io ie Llovd George dal »Man-chester Guar-dianu«, pravi ta liberalni državnik, da b^-do sklepi ottavsker konference imeli hud'; posledice za Anglijo in da teh posledic še ni mogoče predvideti. Zdaj smo postali, ie dejal Llovd Georg, doslovno pro+ekcijoni-stična država. Ko pa se bo blagostanje sveta olbnovilo. ne borno mogli sodelovati. V zadnjih 80 letih smo postali bogati z načelom svobodne izmenjave Ma-ga. Vsa naša trgovina sloni na tem načelu. Oblaki nad Irsko London, 25. avgusta. Ko so leta 1921 ministri »Združene kraljevine Velike Britanije in Irske« dali svoje podpise pod pogodbo, ki ie ustvarila »Ir-ko svobodno državo«, so se irskemu ljudstvu odprla vrata v svobodo, o kakršni njegovi voditelji par let poprej še sanjali niso. Toda fanatikom to ni bilo zadosti. Na Irskem je izbruhnila krvava in strahotna državljanska vojna. Niso se vee borili Irci proti Angležem, temveč Irci pr-oti Ircem. Spopadi v masah so bili kmalu zadušeni, sledili pa so jim individualni atentati, ki so tudi zahtevali nebroj žrtev. Da bi jih omejila, je dala teaantja Cosgra-vejeva vlada v prvih letih svobodmo Irske po prekem sodu ustreliti 77 upornikov in atentatorjev. Tudi De Valero bi čakala enaka usoda, a se je znal tako dobro skriti, da ga niso mogli najti. Danes ie predsednik svobodne irske države. Nič ni čudno, da se j"e De Valera, ko je prišc-1 na oblas-t spomnil svojih bivših prijateljev in sobojevnikov. Ena prvih njegovih Mladmih odredb je bila, da je preklical or mislijo podanike angleško-irske pogodbe iz leta 1921. Tudi napetost v parlamentu se je po vsem tem zelo za- ostrila. Politično ozračje v Irski je tako zastrupljeno, da pomeni obstoj dveh smrtno si sovražnih in dobro oboroženih zasebnih armad zlasti še pri temperamentu irskega naroda izredno veliko nevarnost, da se povrnejo žalostni dogodki, na kakršnih je krvavela Irska pred desetimi leti. Redukcije angleškega proračuna I^ondon, 29. avgusta. AA. Vlada bo predložila parlamentu proračun za prihodnje leto že v jesensikem zasedanju. Parlament se bo sestal v drugi polovici oktobra. V novem proračunu bodo prihranki v znesku 00 do 100 milijonov funtov šterlingov. Upor na angleškem parnik« London, 29. avgusta, s. »Reuter« poroča iz Napoiija. da je prišlo na tamkaj zasidranem angleškem trgovskem parnlku »Haliotis« do upora. Kapitan ladje je očital kitajskemu krmarju nerednost v službi, Kitajec je nato dejansko napadel kapitana in ga nevarno ogrizel. Šele ostalim šestim častnikom, se je končno posrečilo ločiti besnečega Kitajca od kapitana. Ostalih 26 mož posadke, sami Kitajci, so se nato z noži in drugim orožjem vrgli na častnike, ki so se branili z revolverji. Na ladijr> je končno prišla italijanska milica, ki ;e ukrotila upornike in jih zaprla v dve kabini. Huda avtobusna nesreča Ponce (Portoriko), 29. avgusta, s. Avtobus, ki ie vozil delegate na konferenco liberalne stranke, se je prevrnil v prepad in se ves razbil. 18 potnikov je bilo mrtvih na mestu, 38 pa ranjenih, med ni m' več težko. Poiar barake v Mestnem lopi Ljubljana. 29. avs-ista. Nocoj med 19. in pol 20. liro ie nenadno nastal osenj v samotni baraki v Mestnem logu blizu Malega Grabna, kakih 2C0 do 300 metrov vstran od tako zvane Sibirije. V baraki je bivala čevljarjeva žena Iva v a Premrlova s svojo devetletno hčerki. Včeraj je bil pri njej mož čevljar invalid in sta «e oba dosovorila. da se jutri žena in hčerka preselita zopet k njemu- Zakonska ?'a hotela jutri barako podreti in vse skupaj prepeljati k možu. Prav tako tudi perotnino. ki je ffoiila žena. Podiranje barake pa jima ie prihranil ogenj, ki Je nastal, ko je bila žena o.lsoti.a in hčerkica sama doma. Žena je bila namreč okros pol IS. odšla v mestno klavnico po razne odpadke za hrano perotnine 'n nscv. Kakor je povedala hčerkica, se je r.ri baraki pojavil na večer neki srednjeveški, sivo oblečeni moški. Ko ie stopila ven. da bi videla. kdo je neznanec, se je moški odstranil in nekaj trenotkov nato je začelo nro-eti. Poje je že pred časom neki moški zacrrori' Pr*-niriovima. da jima bo zažgal barako. Mnh lesena stavba je seveda pogorela do t >!. Rpiilj pa so nekaj pohištva in perotnino. Zavarovana baraka ni bila. VrAini»nclr}| nsinOTpil Zagrebška vremen-ka napoved za dane-: Brez večje «i>remembe. — Situacija vferaj-šnjfjra dne: Pritisk je v zadnjih urah padel za 2 do 3 mm Temperature so mestoma padle za 1 do 3 stopinie, drugod pa so prav toliko narasle. Dunajska vremenska napoved tj a v raznih inozemskih valutah. Vsega skupaj so odnesli okrog 550.000 Din. I z blagajne so izvlekli in pometali pirje, med njimi mnogo srečk državne lo terije in so v naglici v nekem svežnju spisov pozabili tudi okrog 30 tisočakov. Iz velikega nereda v sosednji sobi, kjer je med uradnimi urami sedel ravnatelj, se da sklepati, da so vsi vlomilci kar tam delili svoj plen. Prav lahko je mogoče, da so prišli vlomilci v bančne prostore že v soboto popoldne taojk za zadnjimi bančnimi uslužbenci, ki so po svojem delu zapustili prostore. Če jih je kdo videl, ko so odpirali vrata, si je mogoče celo mislil, da so to uslužbenci, ki imajo še opravka v bančnih prostorih. Neki pasanti so v nedeljo zgodaj zjutraj pred neko kavarno na Zrinjevcu videli avtomobil brez šoferja. Ker je prepovedano, puščati vozila brez nadzorstva na cesti, je bil na to opozorjen tudi policijski stražnik. Ko je ta prišel pred kavarno, pa avtombila že ni bilo več tam. Tudi v kavarni niso ničesar vedeli o lastniku ali o potnikih neznanega avtomobila. Domneva se, da je bil ta avtombil v službi vlomilcev, ki so se z njim naglo odpeljali, ko so izvršili svoj vlomilski posel. Vse vlomilsko delo kaže znake velike rutine in mednarodnega vlomilskega stro-kovnjaštva, gotovo pa je, da so morali predrzen vlom izvršiti tudi ljudje, ki so dobro poznali razmere. Banka ne trpi zaradi tega vloma nobene škode, ker je bila zavarovana. Policija, ki je bila obveščena v zločinu več ur po izvršitvi, je mobilizirala ves svoj aparat, preiskava pa se zaenkrat opira samo še na razne domneve. Nevaren požar v Iski vasi Usodno pomanjkanje vode — Trije posestniki imajo okrog 150.000 Din škode Ljubljana, 29. avgusta. Na zapadni strani Barja pod Krimom je snoči silno .zažarelo nebo. Velikanski rdeč steber plamena se je okoli 23. dvignil proti nebu. Stanovalci ob Dolenjski cesti in na zapadni periferiji mesta so ugibali, kje naj bi gorelo, in kmalu se ie raznesla vest, da gori Iška vas. Ljubljanski poklicni gasilci so bili obveščeni, da gori, toda neki zlobnež jih je mistificiral, češ da gori Trnovo. Z motom im vozom so drveli v Trnovo, toda nikjer ni bilo niti sledu o kakem požaru, pozneje so se celo peljali na Dolenjsko cesto, pa tudi tam ni bilo nič. Vrnili so se, kajti poklicni gasilci ne smejo brez posebnega dovoljenja zapustiti mesta. Barjanski gasilci pa so hiteli proti Iški vasi. Domači gasilci, v Iški vasi so priredili včeraj pri gostilničarju Pristavcu vrtno veselico. Okoli 23., ko je vladalo med gasilci najradostnejše razpoloženje, se je zaoul po vasi obupen klic: »Gori! Na pomoč!« Domači gasilci so takoj pohiteli na pogorišče. Kmalu so bila na mestu tudi gasilska društva iz vseh bližnjih vasi in celo požrtvovalni gasilci iz Laverce in Sko-feljce so prihiteli s svojimi motorkami na pomoč. Gasilci iiz Brest-Tomislja, Iške Loke, Iga, Matene, Vrbljenja so z največjimi napori skušali lokalizirati in udušiti požar. Gašenje pa je bilo izredno otežkoče-no kajti potok Iška je že več tednov popolnoma suh. a vodovod ima prav nizko kapaciteto, tako da niso mogli z brizgal-nami uspešneje gasiti. Požar je v nekaj minutah objel hiše in gospodarska poslopja treh posestnikov. Nastal je pri posestniku Martinu Žagarju, in sicer na skednju. Pogoreli so dalje posestnica Uršula Kramar-jeva m Prodnarjeva hiša, v kateri stanuje najemnik Peter Tancek. Tancekova družina je bila v veliki življenjski nevarnosti. Vsi so že trdno spali in niso niti slutili, v kakašni nevarnosti se nahajajo. Gost dim je naglo objel hišo iin bi se bili kmalu vsi zadušili. Sreča je bila, da kljuib pomanjkanju vode ni požar zavzel večjega obsega. Gasilcem se je posrečilo Žagarjevo hišo, ki se je je ogenj že prijemal, obvarovati. Kako si osvojiš roko in srce žene, katero ljubiš ? To Vas nauči Wi££y ^ritbch ki otvarja novo sezono v Elitnem kinu Matici 1. septembra s sijajno Verneuilovo komedijo meja 6CA Škodo cenijo na približno 150.000 Din. Vsi pogorelci so bili zavarovani za dokaj nizke vsote. Kakor trde vaščani, je moral biti požar podtaknjen. Ižanski orožniki danes poizvedujejo in je neki fant osumljen, da je iz zlobe in sovraštva zažgal. Požar je v splošen m vzbudil senzacijo, kajti bila sta v zapadnem delu ljubljanske okolice kar dva nočna požara zaporedoma. V soboto zvečer je gorelo pri »Štefanč-ku« na Dolenjski cesti in snoči v Iški vasi. Pri nevarnem iškem požaru so se izkazale velike pomanjkljivosti vodovoda, ki jih bo treba prej ko slej odpraviti. Vo- Lep razvoj gorenjskega industrijskega središča Jesenice, v avgustu. Zadnja lota, ko de bila gospodarska Ikonijunktura pri nas kolikor yiiko ugodna, se je na Jesenicah in v njih okolici izredno mnogo gradilo. Nastale so nove mestne četrti, kjer so lopa in zračna stanovanja. če bi se vrnil Jeseničan po daljši odsotnosti iz tujine, bi svojega domačega kraja skoro le mogel spoznati, ta'ko se je dzpre-imenil. Zgradili so se novii mostovi, po dvori, prosvetni domovi, igrišča in nekaj stotin novih hiš ra vil, regulirale so se ceste in napraBorec«- sedai pa ureja SK -Svoboda« na stavbišču Stavbne in gos+ilni-čarske zadruge Pod Možakljo #elo prostran stadion. Poprej je bil na tem hribovitem ozemlju močno zarasel gozd, a za delo je prijelo okrog 100 brezposelnih rok, položili so industrijski tir, sedaj pa nridno planirajo in prevažaiio odvisno zemljo s hu-nti v ogromne kota.nie. Vidi se, kakor bi se gradil kak železniški predor. Huda motociklistiena nesreča Grobi ja. 29. avgusta. Sinoči o!b 11. uri se je zgodila na gro-beljskem mostu čez Savinjo huda nesreča Na mostu sta zadela drug v drugega mo-tociklista g. Pajenk, lesni in hmeljski trgovec iz Žalca, in avtomehaniški vajenec Ivan Stante iz Dobrteše vasi. Do nesreče je prišlo delno zaradi slabih svetiljk. največ pa zaradi divje vožnie vajenca Stan-teia. Oba vozača sta imela na vozilih še prisednika. Karambol je bil tako silen, da sta se vozili čisto polomili in so vsi potniki popadali na tla. Dočim sta prisednika le laže poškodovana, ima g. Pajenk prebito levo koleno, tako da ni izključena amputacija noge, a Stante je hudo ranjen nad levim očesom in ima opasne notranje poškodbe, zaradi katerih je začel bljuvati kri. Stante se je vozil s tujim motociklom in brez voznega dovolila. Prvo pomoč je nudil ranjencem šempa-velski zdravnik g. dr. Tajnšek. Vse štiri ie prepeljal v celjsko bolnico avtobus g. Ju-govica. Stanje Stanteja je zelo nevarno. Danes ob 4., U8. in %10 zvečer! Premiera veseloigre iz pariškega razkošnega življenja. Poljubi najlepših Parižank se prodajajo v dobrodelne svrhe! GOLA RESNICA (En dan brez laži) Jenny Jugo OSKAR KAKLWEIS, TIBOR IIALMAV Najnovejši Paramountov ZVOČNI TEDNIK Elitni kino Matica Telefon 2124. KULTURNI PREGLED Zanimiva podelitev Demetrove nagrade. Demetrova nagrada ie najpomembnejša hrvaška literarna nagrada. Podeljuje se samo dramatikom. Nedavno je žirija priznala letošnjo nagrado Petru Preradoviču ml- za njegovo dramo »Razumijemo li se?« Ta odločitev ie presenetila kniiževne kroge, saj ie bilo znano, da je pisec spisal nagrajeno delo v nemščini, ne pa v srbohrvaščini, kakor }e določil ustanovitelj nagrade. Medtem^ pa je nastopil nov moment, ki je prisilil žirijo k reviziji prvotnega sklepa. V nekem nemškem gledališkem listu je izšla izjav* Petra Preradoviča ml., da se ne smatra za hrvaškega pisatelja. Kakor poročajo iz Zagreba, je žirija sedaj preklicala prvotno odločitev in prisodila Demetrovo nagrado Milanu Bt-goviču za njegovo noviteto »Brez tretjega«. Kakor znano, so to dramo uprizorili tudi v ljubljanskem gledališču. Nušieev »Narodni poslanec« t Budimpešti. Po nekaterih vesteh bo neko večje gledališče v Budimpešti uprizorilo Nušičevega »Narodnega poslanca«. Komedija je že prevedena v madžarski jezik. Ce se bo vest uresničila. tedaj bo to po vojni prvi jugoslovenski gledališki komad, ki ga bodo uprizorili v madžarski prestolnici in morda znak počasnega, a vendarle neizogibnega kulturnega spoznavanja med madžarskim in našim narodom. Res ie, da so se tudi doslej pojavljali manjši znaki te vrete, vendar pretežno na naši strani. Ne bo napačno, če bodo tudi Madžari nekoliko spoznavali naše kulturne vrednote. . »Nova Evropa« ie priobčila v deveti številki razoravo dr. Milana Curčina »Stih Gee-teovib Rimskih Elegija u srpskohrvatskim prevodima«, dalie članke J. JelaSiCa >Dusa eoveka: razum, moral i vaspitanje«. A. Ha-lerja >Kročeova isftorija Evrope u 19. vekuc. N. Fedorova »Cenzura i kritika u SSSR«, L. Tomanoviča zgodovinsko črtico »Knjaz Ni-kola«, SI- Popoviča članek >0 psihologih' va-9pitačeve ličnosti« in Al. Jelačica poročilo o knjig Curtia' Malenarte >Der Staatsreich«. Na koncu referira R. F. o slovenski brošuri dr. Jurija Jana: Novo plačilno sredstvo*. Iz nemške književnosti. Berlinsko založništvo Fischer je pravkar objavilo orir>ovedne spise (Die erzahlenden Schriften) Thomasa Manna v novi. ceneni izdavi, ki obsepa tri debele zvezke in stane samo 15 mark. Tu so ponatisnjeni vsi veliki romani tega Nobelovega lavreata f>Buddenbrooks«, »Zauber-berg«. >KonigMche Hoheit«) ooleg novel in krajših pripovednih soisov. Nova izdaia bo še bolj razširila delo Thomasa Manna. ki ga po pravici šteieio med največje sodobne pripovednike. — Pri Maliku je izšel Ilja Ehren-burga potopis po sedanii Španiri (»Spanien heute«). Potopis je oosebno zanimiv v zvezi s političnimi dotodki na pirenejskem polotoku. — Profesor berlinskega vseučilišča Arthur Rosenberger ie izdal kniigo »Hie Geerhichte des Bolschewismus«. V tem spisu, čigar prve kritike so ugodne, razpravlja o radikaRziraniu soeiializma od^ Karla Marxa do najnovejših komunističnih struj. — Pri Rowohetu ie izšla študija Fritza Sternberga »Der Niedergang des deutschen Kapitalismus«. — Jakob Wa9sermann je napovedal za september svoj novi spis »Bula Matori oder das Leben Stanleys«. — Avgustov zvezek ugledne »Europaische Revue« je posvečen židovskemu vprašanju, ki danes zaradi hitlerjevske antisemitske propagande močno zanima nemški intelektualni svet. Vsak predmet, ki ga obravnavajo posamezni članki ie orisan z dveh vidikov: z židovskega in krščanskega. Tako sta se n. pr. pri vprašanju: »Asimilacija in rasno vprašanje* srečala pisatelj Jakob Wassermann (Zid) in znani jezuitski pater Erich Przywara. — Znatno pozornost je vzbudila v nemški kritiki biografija Emila Zolaja, ki jo je episab njegova hči Denisa Leblond - Zola in v nemščino prevel F. C. Weiskopf pravkar izšlo pri Maliku). Zanimanje za Zolaja je v zadnjem času sploh naraslo, saj v njem po pravici vidijo velikega bojevnika za pravice delavstva in vseh drugih ekonomsko šibkih in izkoriščanih slojev. — Aktualno Gospodarsko književnost 60 v zadnjem času obogatili spisi: Felix Somary, >Krisenwende!c; M. J. Bonn. VVVahrungsprojekte — und warum?<: isti, »Kapitalismus oder Feudalismus« in H. v. Beckerath in F. Kern. »Airtarkie oder in-temationale Zusammenarbeit«. Novosti v francoski književnosti. Kdor zasleduje francoske literarne liste, ie lafiko opazil, da na pariškem založniškem trgu skoraj ne poznajo počitniškega odmora. Vsak teden prinese kopico novih kniig. Izmed pomembnejših novosti, ki so izšle v zadnjem času, nai omenimo nekatere: Andre Maurois se je oglasil z drobno knjižico »La cote de Chelsea«. spisano v stilu Marcela Prousta delce, ki je kot poslastica za častilce Prousta in Mauroisa. — Avtor znanega spisa o državnem udaru Cursio Malaparte je izdal svoje vrstes pis o Leninu »Le bonhomme Lčnine*. Branthome pa ie v knjigi »Alphonse XIII < opisal španski dvor. Veliko pozornost vzbuja nova, doslej še neizdana knjiga sr>ominov znanega voditelja francoskih rojalistov Leona Daudeta »La phiie de sang«, ki se bavi z vojno dobo in nienim političnim oradiem. — Izmed memoarskih novosti zadnjega časa ie treba omeniti še prvo knjigo spominov Charlesa Benoista. ki je pred desetletji stal v ospredju republikanskega političnega življenja, a je pozneje prestopil v roialistične vrste Action Francaise. Njegovi spomini vsebujejo interesantno gradivo za politično zgodovino zadniih dveh desetletij pred svetovno vojno. — Leo Ferrero je v knjigi »Pa- riš, dernier modele de 1'ocident« s pariškega vidika razčlenil evropsko civilizacijo, ki jo loči v dve skupini: z ene strani so atenske, z druge rimske kulture. Atenske kulture odlikuje smisel za analizo in imagi-nacijo. rimske pa označuje njihov moralizem. Prve so revolucionarne, druge konservativne. Sintezo vseh pa baje predstavlja Pariz- — Jean Giraudoux je v inozemstvu manj znani pisatelj, doma pa ga smatrajo za en**-ga izmed predstaviteljev novega francoskega literarnega stila. Pri Grassetu so pravkar izšli njegovi »Textes Choisis«, nekak cvetnik Giraudouxovega dela, ki naj ga še bolj popularizira. D'Annunzio dovršuje francoski spis. Kakor poročajo inozemski književni listi, dovršuje d'Annunzio, ki je književno molčal vsa povojna leta (njegov med vojno spisani >Not-turno« je izšel takoj po vojni), francoski spis »Endo9mč ou le Banquet des Philolognstree«. Poznavalcem njegovega dela je znano, da je d'Annunzio že prej pisal tudi v francoščini, ki jo obvladuje do največjih finoč. Njegov novi spis bo zanimiv tudi z lingvističnega vidika: d'Annunzio je svojo zgodbo, ki s«» dogaja v 13. stoletju, spisal v srednjeveški francoščini, ki jo je nekoliko po svoje prilagodil značaju svojega dela. Vsekakor bo treba počakati, da knjiga izide; pokazalo se bo. kaj je po tolikem premoru spisal ofici-jelni poet italijanskega fašizma v jeziku Politično zasovražene Francije. . Kova biografija Riharda WacnerJa. Prihodnje leto se bo kulturni svet soominial petdesetletnice smrti Riharda Wagner!9 Francozi, pri katerih je Wagneneva glasba dosegla velik uspeh in ga do znatne mere ohranila Še do danes, bodo dostojno proslavili ta datum. Kot nekak uvod v Wagnene-ve spominske dneve ie napovedana nova. obsežna biografija beyreuthskega mojstra. Pripravlja jo znani esejist Gu7 de Pourta-lčs ki ie zaslovel po svojih življenjepisih Liszta, Chopina in Ludwiga II. Bavarskega. Friedrich Nietzsehe in nemška narodno socijalna ideologija. Znano je, da se :e italijanski fašizem oplodil z doktrinami nemškega modroslovca Friedricha Nietzscheja. Tudi Mussolini je v razgovoru z Emilom Lud\vi-gom priznal, da je Nietzsehe močno vplival nanj. Še očitnejši je ta vpliv pri filozofu italijanskega fašizma Gentileu. Ali je Nietzscli-? takisto oplodil doslej še dokai bledo in nejasno ideologijo hitierjevskega gibania? J. Gaudefroy - Demmbvnes je v »Mercare lo France« objavil članek, v katerem odgovarja na to pritrjevalno in vidi v Hitlerju bankrot Nietzschejevega nadčloveka. Francoskemu piscu je odgovoril v najnovejši številki revije »Die neue Rundschau« njen urednik Rudolf Kayser, čigar duhovite literarne m politične glose so ena največjih zanimivosti vsakega zvezka te ugledne revije. Kayser ?o pridružuje mnenju, ki so ga izrekli že mnogi nemški intelektualci (v zadnjem času n. pr. Herman Wendel). da Nietzsehe nima ni3 skupnega z ozkošovinistično ideologijo hitierjevskega gibanja in da ta pokret jemlje iz Nietzschejevega dela baš ono. kar ie v njem najbolj omajanega. Nietzsehe je mislil evropsko in ne more biti — prav vakor Goethe — opora šovinistični pangennanski miselnosti. KaVser ugovarja, da bi večina nemške mladine imela take nazore, kakor iih prisoja francoski pisec v omenjeni pariški reviji in sklepa: »Sploh pa ne razločuje dovolj ostro, kako nejasna, nekvarna in nedoločna je kulturna ideologija nemškega na-ciionalizma, ki naj bi za njo bil odgovoren po sodbi tega Francoza — Nietzsehe.« — Vsekakor doživlja filozof »nadčloveka« podobno usodo kot Hegel: laste si ga .-krami desničarji in skrajni levičarji in iz Vegovega dela si iemlje vsakdo to. kar mu ?e nai-bolj prav. Zdi se. da je z Nietzscbeievim delom podobno kot s sv. pismom, da namreč lahko ž njim vse dokažeš. Razstavljala velesejma! Storite vse, da bo vaša udeležba na velesejinii tudi uspešna! Predvsem zainteresirajte javnost za svoje izložbe na velesejmu. — Opozarjajte z og!asi v „Jutru" na paviljon in na kojo, v kateri razstavljate. Slatinske/at/e/eZa hlljšanje odstranijo oso preobilno tolsto in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana 4US Domače vesti ♦ Veliko javno zborovanje JRKD v Ljubljani se ne bo vršilo 18. septembra, kakor je bilo prvotno napovedano, marveč že 11. septembra ob 10. dopoldne. Kraj zborovanja bo pravočasno naznanjen. Na zborovanju bo poročal ljubljanski poslanec minister dr. Albert Kramer. Razen njega bodo govorili še g. Nikola r^umoviič, predsednik glavnega odbora JRKD. ministri gg. Ivan Pucelj inž. Laza Radiivojevič, Juraj Deme-trovič in Lvan Mohorič ter še senatorji in nar-:>dni -poslanci iz raznih krajev naše držav. Opozarjamo na ta sestanek ne le članstvo, marveč vso javnost. ♦ Spomenik Vuku Karadžiču v Beogradu. Beograd postavi spomenik odličnemu srbskemu književniku Vuku Karadžiču. Spomenik, ki ga je izdelal beograjski kipar Gjoka Jovanovič, je darovala Srbska književna zadruga, postavljen pa bo v Karad-žičevi ulici na terasi, kj jo je v ta namen uredila beograjska mestna občina. + Kralj boter desetemu otroku. V hiši učitelja Predraga Djurdjevica v Prizren-u je bi.l te dni krščen njegov deseti otrok, kateremu je kuimoval Nj. Vel. kralj, ki ga je zastopal delegat brigadmi komandant Duka-novič. Novorojenček je dobil iime Aleksander. General Diukamovič je očetu izročil kraljev dar, za kar se je oče iskreno zahvalil ter delegatu dal skromen dar za vitkega klima. ♦ Vojaške vesti. Sanitetni .poročnik dr. Milan K>s!rr je pirideljen na službovanje ln. Jn 31. artilerijskemu polku, izpit pa so položili: ka^Janja-dijaka dr. Kari Herzmanm in dr. Stanko Kufcec za čin rezervnega sanitetnega podporočnika; katplar-dijak Božidar Tež« k za & naval tujcev ogromen, je (potrebno. da je stanovanjski urad že naiprej obveščen o številu skupin iin načinu nastanitve. * Izlet na Jadransko morje. Ker se obračajo zanimanci na veleseimski ura i po informacije zaradi izleta na Jadransko morje ob času kongresa narodnih noš v Ljubljani, izjavlja urad velesejma, da on in kongresni odbor za narodne noše ne organizirata in sploh ne sodelujeta pri organiziranju tega izleta. Zadevno organizacijo ima v rokah le Propagandno društvo za oenvanje narodnih noš v Ljubljani. Kongresnemu odboru, katerega član je vel esejem, je poverjena le organizacija kongresa narodnih noš. + Narodno prupagandno društvo za ofuva-n.je narodnih noš v Ljubljani je oskrbelo za udeležence kongresa lične kongresne znake, ki jih oddaja po 15 Din komad. Ker je letošnji kongres narodnih no« prvi te vrste v naši državi, in ker >e bo razvilo gibame oču-vanja naših častitljivih in lepih narodnih noš v mogočno organizacijo visokega etičnega namena, bo prvi mak tega stremljenja in idealnega dela gotovo nekoč odličen zgodovinski dokument. Lastniki znakov, ki 'ih morajo nositi na vidnem mestu, bodo uživali pri raznih kongresnih prireditvah znatne olajša- ve. Razprodaja znakov se bo vršila po propagandnem društvu za očuvanje narodnih noš na ljubljanskem velesejmu. * Izlet zagrebškega »Merkurja« v Celje. Zagrebško društvo »Merkur« priredi prihodnjo nedeljo enodneven izlet v Celje. Izletniki bodo na celjskem kolodvoru sprejet; z godbo, nato .pa si bodo v skupinah ogledali mesto in okolico. Na vrtu Celjskega doma se priredi akademija, pri kateri bosta sodelovala celjska godba in tamburaški zbor iz Zagreba. ^ ♦ Letovanje beograjske dece v Vojniku. Varovanci občinskega centralnega urada za zaščito mater in dece v Beogradu, ki so bili ves mesec avgust na letovanju v Vojniku -pri Celju, so se včeraj vrnili do 31. t m. bo ob 20. v čitalnici važera članski sestanek, kjer bomo z »Jadranovega stališča razpravljali o nekaterih zadevah javnega življenja, ki zadevajo nacionalno, socialno in kulturno politično prepričanje Jadranjanov. Pozivajo se Jadranjani, ki so zdaj v Ljubljani, da se gotovo udeleže sestanka. u— Klub trgovskh akademikov vabi vse absolvente trgovskih akademij na sestanek, ki se bo vršil v petek 2. septembra ob 20. v k lu bo vem lokalu v »Grafiki« u_ Trgovce, ki se žele udeležiti tekme izložbenih okenj opozarja Društvo izložbenih aranžerjev, da poteče rok za prijave 31. t. m. Prijavnice naj se pošiljajo na naslov Društva izložbenih aranžerjev v Ljubljani. Trgovski dom. u_ Ob priliki godu gospe Roze Krape- ževe so darovali natakarji, blagajničarke in kletar restavracije Zvezda« namesto cvetja za slepce 165 Din. u_ Zbirka, ki sta jo priredili ženska im moška podružnica v šiški na Komarjev dan«, je prinesla družbi 768.50 Din. Vsem darovalcem im nabiralcem iskrena hvala! u— Zatvoritev poti. Prehod skozi Latter-mannov drevored, ki drži od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo vele-sejmskih paviljonov proti pirvovarni . Uni-nion« bo v času od 30. t. m. do 17. sepit. zaprt za.radjj prireditve velesejma. u— Na komarjevem žegnanju v šiški je bilo kajpak od sile veselo in živahno. Po šišenskih cestah in ulic;:ii so tudi popoldne ob najhujši vročini valovile množice in se pomikale dolge procesije, še večje razpoloženje pa je vladalo v gostilnah in senčnatih vrtovih, ob stojnicah in pa pred staro šišenSKO cerkvijo, kjer so se gnetle največje množice. V cerkvi so tudi pritrkavali naenkrat pa. je okrog 16. p-ljusnila na ljudi spodaj mlačna prha. čez čas se je sšalla« spet po-noviila. Ljudje snodaj so ugotovili, da prši iz llnic cerkvenega stolpa in sicer nekam čudna tekočina. V bližini službujoči st.ražn-ik je bil na zadevo opozorjen im je kmaMi iztakmil v zvoniku par nadebudni V. d očakov, kj so menda prejeli zasluženo lek- izz i vati domačine. Pozneje &o bili izziv a 5! potisnjeni na cesto, na kar so odšli im zagrozili i, da se vrnejo pozneje. In res. Malo pred 24. so namreč nenadoma zaživenKetale šipe v oknih im se zdrobile, isti mah je pričelo deževati kamenje v sobo, tako da je bilo ranjenih več mirnih gostov. Slednjič je priletela v sobo tudj poloVca opeke, ki je zadela čevljarja M. naravnost v glavo. Takoj ga je obiila kri in so ga morali pozneje spraviti v zdravniško oskrbo. Napadalce jo policaja deloma izsledila im bodo za svoje dejanje odgovarjali na sodišču. u_ Tatovi povsod na poslu. Tatovi na Savd im sploh ob vseh vodah so še vedno kaj podjetni. Skoro ne mine dan, da ne bilo prijavljenih več takih tatvin. Prav posebno iznajdljivi so žarka.-v ti v štirnovem kopališču na Ježicj, kjer radi vdirajo tudj v kabine. Tam ?o bile odnesene kopalcem prav čedne vsote in pa razne dragocenosti, še bolj pa so izpostavljeni nevarnosti kopalci, ki imajo obleko na 'prostem. Predvčerajšnjim je bila ukradena neki gospe 500 Din vredna zapestna ura, trgovskemu pomočniku Vladimiru Modicu pa je nekdo odnesel hlače in srajco in več drugih stvn-ri v vrednosti 600 Din. _ Kolarskem-u mojstru Jožetu Peterci iz Kosez je odpeljal neznan tat iz veže hiše št. 24 na Sv. Petra cesti 700 Din vredno kolo. Iz Celja Med. univ. DR. PRODAN JOSIP speeijalist za tuberkulozo, razen ob sobotah zopet redno ordinira od i/2 10. do 11. in od 3. do 4. Masarjkova ulica 14. Palača »Grafike« VSE MADEŽE na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti CISTEN (ni vnetljivo). Zalogo ima staroznana Drogertja Kane, židovska 1 u— Predstave na prostem. Prva predstava »Slehernika« na Kongresnem trgu bo v soboto ob pol 20. Sodeluje celotni dramski ansambl z g. Levarjem .v vlogi bogatina Slehernika, ves operni zbor, na koru uršu-•linske cerkve zbor Glasbene Matice in or-orkester dravske divizije. Z montažo električne napeljave, katero izvršuje mestna elektrarna dm tvrdka Siemens, se je že pričelo. Predprodaja vstopnic se prične v četrtek v blagajni v opernem gledališču. Zunanje posetnike opozarjamo naj po možnosti rezervirajo sedeže v naprej. _ »Prodano nevesto« bodo peli v nedeljo ob pol 16. na igrišču za tivolskim gradom, Sodelujejo izbramii solistii, .pomnožen operni zbor im orkester pod vodstvom kaipelanika Neffata in pomnožen baletni »bor z g. Golovinom na čelu. Predprodaja kakor za vse ostale predstave na prostem počenši s četrtkom. u_ Primorkam, ki Imajo narodne noše. »Klub Primork« v Ljubljani poziva vse svoije člamtce in rojakinje, ki tana^o primorske narodne noše, naj se udeležijo revije im proslave »Soče« v domačih primorskih narodnih nošah. Lastnice primorskih narodnih noš in a j se javijo »Klubu Primork« v kaivarni Emoni. u_ Privatne sobe za prenočišča posetni-kov slavnostnih prireditev od 2. do 5. sept.. se nuij.no rabijo. Naznanila ».prejema mestno odpravništvo (Mestni trg 27-111) do vštetega 1. septembra od 8. do 2., od 2. septembra naprej pa velesej-miski stano- cijo za svoje nemarno početje doma. Dalje je prijavila gostilničarka Frančiška Kolenčeva iz Janševe ulice, da ji je nekdo ukradel iz gostilne več gramofonskih plošč, vrednih okrog 500 Din. u— S tujci malo več vljudnosti! Prejeli smo: V nedeljo se je peljala iz Ljubljane v Medvode tu bijvajoča avstrijska državljanka ga. Kaluschke, nečakinja poslanca g. Komama. Vzela je zase po^ rami vozni listek im prav tako je kupila vozovnico za svojega psa. Na povratku zvečer pa je imela zaradi psa nepri-like, ker je menila, da je bila Prej pri odhodu iz Ljubljane dobila •tudi za psa povratni listek. Na vlaku je nastal zaradi tega razburljiv prizor, ki je vsekakor obžalovanja vreden. Res je, da morajo domači državljani poznati zadevne predpise, a od tujcev tega ne moremo zahtevati in bi v -tem primeru bila obzirnost gotovo na mestu. V dravski banovini se na vse načine prizadevamo, da bi zboljša i r.uj-ski promet, zato pač moramo biti s tujci nadivse vljudni, prav gotovo pa v p-.mer;h, ko očitno gre za pomote brez zlih namenov. Sprevodnik naj bi v gornjem pr meru vljudno opozoril tujo damo na pomotj in zahteval za ps.x navadno pristojbina brez .•vazmi. Seveda bi bilo tudi potrebni, da bi oblastva izdala glede na tujski promet primerne predpise. u— Sličica z odgonske postaje. »Nekaj groznega je te dni na odgonski postaji!« je potarnala dobra mati ječarja odgonskih zaporov g Jezoivška. Potožila je, dasezad.nji čas na postaji vidijo žalostne stvari. V zaporih sedaj sameva mlada, 21 letna Julija Pruissova s svojim 2 meseca starim sinčkom Henrikom. Prišla je iz Gradca, kjer živi njen mož, ki je že več mesecev brez posla. Sama je pristojna v Kropo in upa, da se je bodo Kropenčani usmilili in prevzeli njenega otročička v rejo. Deček je brez vsake obleke in perila. Revček mirno ždi na trdi slamnj-ači. žalostna usoda je zadela tudi neko blazno dekle. Pretekli teden so jo pripeljali iz nekega obmejnega kraja. Skušali so jo oddati v umobolnico, ker pa nj imela nikaMh dokumentov, so jo odklonili. Nesrečno dekle je imelo na sebi zgolj predpasnik, sicer pa nikakega perila in obleke. Zagonetka je tudi, kako se dekle piše, kajti ne govori nič i,n nikdo ni vedel, od kod je. Našli so jo na meji. u— Pogrešanj mizarski pomočnik. Pred dobrim tednom je neznano kam izginil S3 letni mizarski pomočnik Peregrin šušteršič rojen v Savljah, stanujoč pa pri svoji ženi Rafaeli na Sv. Petra cesti 72. šuštaršič je odšel takrat od doma kot običajno na delo in se ni več vrnil. Imenovani je bil pri odhodu oblečen v narvaden rjavo zelenkast suknjič, sive suknjene hlače in modro delovno srajco. Ker je bil šušteršič zadnje čase nekaj potrt, tudi ni izključen samomor. u— Razne nesreče in nezgode. V splošno bolnico so včeraj pripeljali 35 letnega tesarja Ivana Beseničarja iz Kranjske vasi pri Dobrrvi. Imenovan je zašel v nedeljo v prepir v neki gostilni ter ga je eden izmed prepirljiivcev sunil z nožem v levo roko. V Mat en ji vasi pri Iški Loki, se je ponesrečil posestnik Martin Pire. Mož je napeljal na drog žioo, pri tem pa je padel z droga in se poškodoval na glavi. V bližini Kranja se je v nedeljo ponesrečil posestnik Ivan Je.raj, ki je nadel s kolesa na cesto in nezavesten obležal. Jeraja, ki je doma iz Smlednika pri Kranju, so odpeljali z reševalnim avtom v Kranj, kjer mu je nudil prvo -pomoč zdravnik dr. Fajdiga. Jerajeve poškodbe so precej hude. u— Dve izgnanki. Za nedoločen čas sta bili izgnani iz ljubljanskega policijskega okoliša 30 letna Marija H., doma od ne-Vod iz Dolenjskega, ki se je že dalje časa /o-te pala po mestu brez vsakesra posla in se vdaiiala lah-kož-vernii življenju. Poleg tesa se je rada družila tudi z raznimi vlomilci, ki jim je slutila kot izvidnica Ista usoda je zadela tudi komaj 18 letno Marijo K.. doma iz Sodražice, ki j.i ie prepovedan povratek v Ljubljano za dobo treh let. u_ S kamenjem nad goste. V Pogačar jevo srostilno na Glincah so oriši i v nedeljo popoldne neznani gostje. Bila je to večja družba, kj se je pačila po hrvatsko in jela e— Okoliški občinski svet je imel v petek 26. t. m. sejo. Zupan g. Vinko Kuko-vec je poročal, da se je nedavno pri pod-bunu g. dr Pirkmajerju v Ljubljani osebno pritožil proti točenju vina po prekupčevalcih, ki priknajšujejo občino pri doklada.h. gostilničarje pa pri zaslužku. ~ Posledica te intervencije jc menda bila, de eo bili nekc.-teri taki prekupčevalci že kaznovani. G. župan je tudi prosil g. podbana za odobritev p o d nore za brezposelne v okoliški občini. D A podpore je bil že prej izplačan, pričakovati pa je. da bo bf>*iska uprava nakazala občini v kratkem zopet primeren znesek /a brezposelne. G. župan jc pri fininačni direkciji v Ljubljani interveniral zaradi rednega izplačevanja občinskih dokLad. Okoliška občina bo poskusila skupno z mestno občino urediti vprašanje regulacije jn kontrole tržnih cen. Pobiranje zdravstvene do-klade se bo vršilo letos v okviru proračuna, občina p* Ho v prihodnjem proračunu upoštevala željo banske uprave, ki hoče pobirati zdravstveno dokkido proti primerni odškodnini. Na poziv sreskega račelstva je bil ustanovljen krajevni pomožni odbor, ki bo zbiral denarne in druge prispevke /a brezposelne. V ta pomožni odbor so b;!i izvoljeni žup-a-r g. Kukoveic in občinski odborniki gig. Glin-šek, Janežič, Pečuh, Stan te, Strenčan. Vodopivec in Wltavski. Ta pomožni odtvor bo stopil v stik z mestno občino. V 14 dneh naj se skliče anketa pomožnih odborov obeh občin, v katerih bi bila zastopana tudi vsa karitativna društva, delavske strokovne organizacije, javna borza dela, OUZD in bratovska sklad-nica. Ta anketa naj razpravlja o ustanovitvi ogrcva-lnlce za brezposelne in naj določi, kdo bo prispeval za brezposelne in kdo bo deležen te akcije. Žrpanstvo bo pozvalo vse podjetnike v okoliški obč:ni, naj predvsem zaposlujejo ljudi, ki so pristojni v okoliško občino. Okoliška ob5ina bo tudi naprosila mestno občino ds bi breposelnim v okoliški občini dovolila nabiranje suhl ja-di in vejevja v mestni.h gozdovih. Občina je v načelu pripravljena prispevati za popravila kapelic na Jožefom hribu, če bi isto storil samostan Lazaristov. V domovinsko zvezo je bilo sprejetih 11 prosilcev. e— Društveni izlet »Merkurja« v Celje. Celjska podružnic? »Merkurja«, društva trgovskih in privatnih nameščencev Jugoslavije v Zagrebu, organizira za nedeljo 4. septembra velik društveni zlet v Celje, na katerem bodo sodelovale matica v Zagrebu ter podružnice v Sisku, Karlovcu, Dugi ve-si. Belovaru, Krrževclh, Ljubljani, Mariboru in drugod. V nedeljo 4. .septembra ob 9.25 dopoldne bodo prispeli gostje z izletniškim vlakom v Celje. Na kolodvoru bo svečan sprejem oh sodelovanju •celjske žele/ničf.r-ske godbe, nato pa si bodo gostje ogledali me^-to. Ob 10.30 bo akademija na vrtu Celjskega doma ob sodelovanju tamiburaškega zbora iz Zagreba, ob 11.30 6e bo pričel pro-menadni koncert železničarske godbe, oh 12.30 pa skupno kosilo v Celjskem domu m v restavraciji ge. Stegujeve. Zvečer bo ba-klada z godbo. Ob 20.50 se bodo gostje odpeljali iz Celja. Občinstvo je vabljeno, da se v velikem številu udeleži sprejema gostov. e— Zaposlitev trgovsko pomožnega osob-ja ob nedeljah. Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad im Šmarje pri Jelšah v Celju (prej sreski gremaj trgovcev) je dobilo od strani svojega članstva pritožbe o preganjanju in kazenskem zasledovanju po zakonu o zaščiti delavcev. Uprava združenja je zaradi tega pojava, ki pomeni v današnjih hudiih časih pospeševanje brezposelnosti, intervenirala Zbornici TOI pri banski upravi, da se eventualne krivice preprečijo. Vabijo se vsi člani združenja, ki so bili v zadnjem času kaznovani, odnosno so še v preiskavi zaradi prestopkov -po §5 14. in 16. zakona o zaščiti delavcev, nai to nemud.no v lastno korist sporoče upravi združenja zaradi! uspešnejše intervencije. OPOZORILO! Vljudno se naproša denarne zavode v Šoštanju, Celju ali pa v Ljubljani, da se ne izplača nobena vsota na vložno knjižico, g-Iasečo se na Lesjaka Franca iz Bevč št. 17, občina Velenje, srez Slovenjgradec, ker je vlagatelj nenadoma umrl, ne da bi se njegova knjiga zamogla najti. 11210 Valentin Lesjak, posestnik v Bevčah št. 17 e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in celjsko okolico bo v torek 6. septembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici gre-mija trgovcev v Celju, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. e— Pregled motornih vozil, ki služijo za obrtno prevažanje oseb bo v petek 2. sf»nt. ob 8. zjutraj pred mestno garažo v Celju. Komisijii predstavljena vozila morajo biti očiščena in tudi sicer v neoporečnem stanju. Opremljena naj bodo s tipniml Izpričevali, potrdili o zadnjem pregledu letos v januarju im obrtnimi lisii Za pregled vsakega vozila je treba plačati ratso 60 Din in 100 DLn neposredno komisiji. Lastniki, ki ne bi pripeljali svojih vozil k pregledu, bodo kaznovani, odmosno njihova vozJa "e bodo dopuščena za ia?ni promet. e_ Padec z voza. Včeraj zjutraj je pari«! bivši gostilničar Martin Pristovšok s Sp. H ud inje pni Celju na cesti v bližini C«'4-ske opekarne z voza im se občutno poškodoval po glavi. Pristovška so prepeij a rese valnlm avtomobilom v bo'a:co. e_ Glasbena Matica v Celju. Vasovanje bo 1., 2 dn 3. septembra ves dan. Starostna doba za začetnike je dovršeno osmo leto. Podrobnosti so razvidne z deske v šolskem pes lop ju na Slomškovem trg«. e— Drzen vlom na Frankoiovem. V noči na p^neueljek so neznani s" »rilci vV-mj.ll v trgovino g. Filipa šnabla na FraikokA-era rn Vojniku ia jo izropali. S plenom so jc pobrisali proti Konjicam. Za vlomilci se >e takoj o'Jpel:al Lavričev avtomobil iz Konjic in j; h dohitel. Vlomilci pa so sprejeli avtomobil s streli. ranili šoferja in pobegnili. Kmalu so prispeli orožniki iz Vojnik a Im Kcnjio on ^asleduiiejo sedaj storilce ipo lin-deških pečinah. Vlomilci so o*luesM veliko mnozano špecerijskega in manufaktiuniega blaga. e— Mestni kino bo ■pTedrvajaJ drevi ot 20.30 izredno ler^o simboKiziraino dramo iPovraiteflc srcas. Znžane čeme. Iz Maribora a— Slovo ravnatelja dr. Potočnika. V soboto so se poslovili od ravnatelja dr. Potočnika absolventi mariborskega učiteljišča, ki so maturirali pred 20 leti Prej-Snji dan pa so obhajali v dvorani Nabav-'■aine zadruge svojo 2c«v in nameščencev. a— Sokolsko društvo na Teznem proslavi 4. septembra zaključek Tyrševega leta in rojstni dan staroste SKJ prestolonaslednika Petra. Otvoritev proslave bo v soboto 3. septembra na društvenem telovadišču Opozorilo! Josip Draksler, zastopnik v Ljubljani, Idrijska ulica 11, ni več opravičen prejemati naročila, ne denarja zame. Fridolin Bischof, tovarnar »Mobil lestve«, Maribor. 11211 a— Nesreče. Na Ja režimskem vrhu je pa-Jla z visoke lestve delavka Marija Korošce va in dobila, hude not ram] e poišikodlbe. — Kcviar Konrad Pfe:d si ie pri dolu hudo poškodoval levo nogo. — Pri prevozu sena se je ponesrečil posestnik Janez Vincek iz Stojincev na Dravskem polju. Splašili so se mu konji in zdrveli po cest:, voz se je rrevrnil in pokopal Vimoka pod seboj. Vse 1 i ix«iesrečenco so prepeljali v bolnico. a— Trije napadi. Ko se je v nedeljo zvečer vračal iz vinotoča delavec Emerik Potočnik, so ga napadi!' neznani storilci in ga pretepli. Žrtev neznanih divjakov ic postal tudi Ivan Ploč iz Gačnika, ki so ga težje poškodovali. Dva pobreška fanta pa sta istega večera napadla mesarskega pomočnika Josipa Preloga iz Nove vasi Ln ga krvavo pretepla. a— Sirov pretep. Preteklo soboto zvečer so v Apačah popivali razni delavci, ried njimi je bil tudi neki Martin Kaipun. Nenadoma je nastal med niimi prepir, zatiskali so se noži »n na bojišču je obležal v krvi Martin, k.i ga je nekdo zabodel v prsa. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico. a_ Dr. Marinič Fran. Trubarjeva ulica 11. z^net redno ordinira od 9. do 11. i.n 14. Iz Kranfa r— Avtobusna izlefna vožnja na Sušak bo v četrtek 1. septembra z odhodom ob 17.30 1'pred hotela »Stara pošta« v Kranju in s prihodom ob 20.30 na Sušak. Povratek tz Suš-Aa bo v petek ob 16.30. Sprejme se samo še osem do deset oseb, ki naj se pri-/°vijo najpozneje do srede 31. t. m. v tra-" ki nasproti »Stare pošte«. Cena za tja tn nazaj je 135 Din za osebo. Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu. Avtobusni podjetnik Pepi Gorica«, Tržič. Iz Hrastnika h— Požar. V ponedeljek d a vse zgodaj £o tovarniške sirene in gasilski rog na zna-' n:!c požarno nevarnost Gorela je gospodarska zgradba upokojenca Opresnika nad fIrastnikom. NTa pomoč so prihiteli najprej gasilci iz steklarne, potem pa gasilci iz Hrastnika in Dola. Zgradba, ki je bila polna krme, je zgorela, gasilci pa so obvarovali blizu stoječo hišo. Domneva se, da so nesrečo po zanikernosti povzročili kaki potepuhi h— Naknadno šolsko vpisovanje bo v četrtek 1. septembra, drugi dan bo šolska maša. v soboto pa začetek rednega pouka. Hranilne vloge pri naših regulativnih hranilnicah Po najnovejših podatkih, ki so objavljeni v četrtletnem poročilu Narodne banke za drugo letošnje četrtletje, so hranilne vloge pri vseh jugoslovenskih bankah in hranilnicah od 1. junija pret. leta do 1. junija t. 1. nazadovale od 14.242 do 11.016 milijonov Din, torej za 2226 milijonov Din, kakor je razvidno iz naslednje primerjave stanja (v milijo-njih Din): l.marc 1931 14.170 1. junij 1931 14.242 + 72 1. september 1031 13.235 —1007 1. december 1931 12.170 — 1CKS5 l.marc 1932 11.875 — 295 1. junij 1932 11.016 — 859 Pri slovenskih regulativnih hranilnicah je nazadovanje hranilnih vlog mnogo manjše. Pravkar smo prejeli od Zveze jugoslovenskih hranilnic statistiko o stanju hranilnin vloij na dan 30. junija t-1., iz katerih je razvidno, da težka denarna kriza ni omajala zaupanja javnosti v naše pupilarro varne hranilnice. Ce ie tudi opažati malenkostno nazadovanje vlog, je to vendar le posledica okornosti, da vlagatelji dejansko potrebujejo denar, ki ta dvigajo, ne pa da bi ca dvigali jz Kakega nezaupanja proti zavodu. Zato kažejo vlagatelji tudi precej razumevanja nasproti omejitvam, kolikor obstojajo pri izplačevanju vlog, kajti končno je denar le varn, čeprav morda v trenutku ni v celoti razpoložljiv. Ob koncu iuniia <>o znašale vse hranilne vloge pri 29 regulativnih hranilnicah ^ dravski banovini 1186.4 milijona Din, to ie za 52 milijonov Din mani nego ob koncu marca. Ce bi še upoštevali in prišteli narasle obresti, tedaj bi videli, da je nazadovanje zares le neznatno Od početka leta 1931. so se hranilne vloge pri regulativnih hranilnicah v dravski banovini gibale tako-le (v mi-liionih Din): 1. januara 1931 1182.1 31. marca .. 1203.1 30. junija „ 1219.8 30. septembra ., 1217.2 31. decembra .. 1205.6 31. marra 1932 1238.4 30. junija „ 1186.4 Danes ie stanje vlog celo za malenkost višje nego ie bilo ob pričetku pret. Ma. V primeri s 30. junijem pret. leta znaša nazadovanje le 33.4 milijona Din ali nekaj manj kakor 3%, dočim je v približno istem času (od 1. iuniia 1931 do 1. iuniia t. 1.) stanje hranilnih vlog pri vseh bankah in hranilnicah v naši državi padlo za 23%. Kakor je podoba, se je v zadnjih tednih stanie na našem denarnem trgu nekoliko izboljšalo. Že včeraj smo iz četrtletnega nor.i-čila Narodne banke omenili, da so ^tlike privatne banke v Jugoslaviji znižale obrestno mero za takoj odpovedljive hranilne vloge od 5—6% na 2.5—3%. Tudi v Ljubljani se opaža, da banke nerade spreiemajo vloge brez odpovednega roka. ker takega denarja ne moreio dobro nlasirati. Menda bomo na jeeen končno vendar prišli zoppt do normalnih razmer na denarnem trgu. kar je gotovo pogoj za zopetno oživljenje gospodarske delavnosti. Hmelj -f Žalec, 29. avgusta. Tudi včeraj je bilo kljub nedelji precej povpraševanja po hmelju, ki se je zlasti proti večeru zelo stopnjevalo. Med drugim je kupila žateška tvrdka Landesmann nekaj deset stotov hmelja po 15 do 16 Din za kg. Kupčija je zaradi rezervi-amosti prav trda in se le počasi razvija. Danes je bilo zelo živahno povpraševanje in je bilo prodanih nad 230 meterskih stotov po 15 do 16 Din, deloma z napitnino. Hmeljarji so nadalje rezervirani in zahtevajo za večje partije do 20 Din. -f Žalec (ČSR), 29. avgusta. Hmeljarsko združenje v Žatcu je izdalo svoje tedensko poročilo, ki pravi, da se obiranje hmelja nadaljuje pri ugodnem vremenu. Opaža pa se pomanjkanje obiralcev navzlic brezposelnosti, ki vlada. Iz poročil, ki prihajajo iz posameznih predelov okoliša, je razvidno, da je pridelek tako po količini kakor tudi po kakovosti zelo različen. V številnih krajih ne bo dosežena ocenjena količina pridelka, ker je *ieči pajek v zadnjem trenutku povzročil marsikje veliko škodo. Novi hmeli se že trguie in sicer za enkrat od 450 do 600 Kč za 50 kg (15.20 do 21.60 Din za kg). Pri tem je treba pripomniti, da je bila v lanski kamo.nnji dosežena najvišja cena 425 Kč (14.35 Din). Glede na različno kakovost letošnjega hmelja je napetost med najvišjo in med najnižjo ceno prav velika in znaša skoro 200 Din. Zadruga žateških hmeljskih trgovcev pa poroča, da je doslej obrana slaba polovica letošnjega pridelka. Od početka tedna vlada precejšnje povpraševanje od strani inozemstva in so se cene dvignile za 100 Kč. Lažji zgodnji hmelj se plačuje po 250 do 550 Kč. zadnje dni pa se je pričela kupčija iz boljših leg in se je plače\'alo 530 dn 640 Kč (18.60 — 21.60 Din za kg). * Iz Nemčije prihajajo le redka poročila o stanju letine kakor tudi o kupčijskem razvoju. Nedeljska »Kolnische Zeitung« poroča. da se je v Niirnbergu v preteklem tednu pričela razvijati kupčija v novem hmelju. Najprej je prišel na trg tattnanški hmelj in je bilo prodanih več bal tega hme-l'a prvovrstne kakovosti po cenah med 120 do lJO mark za 50 kg (32.40 do 35.10 Din za kg). Proti koncu tedna je prišla tudi prva večja part:ja zgodaj obranega hal-lcrtauskega hmelja lahke kakovosti, ki pa ni našla odjemalca. Nekaj bal prvovrstnega h.ile-tauskega hmelja pa je bilo kot vzorec prodano po 130 mark za stot po 50 kg. Kakor je »Jutro« že v nedeljski številki poročalo ceni srednjeevropski hmeljarski rrad v Žafcu letošnji pridelek hmelja v Nemčiji, IČeškrVovaški, Franciji. Poljski in Belgiji na 303.000 — 330003 starih stotov. Letošnji pridelek je torej približno 7a eno tretjino manjši nego lanski pridelek v teh držet\T.h (472.000 stotov) za polovico manjši od pridelka v letu 1929. (673.200). rri primerjavi naših cen z inozemskimi jc treba še pripomniti, da smo cene zgoraj primerjali po zlati pariteti. Kakor pa smo redavino poročali, velja za izvoz hmelja posebna olajšava v prometu z državami, s katerimi nimamo kliri^sa (n. pr. Nemčija, Francija, Anglija itd.). V te države se lah-l.o izvaža hmelj, kuni jen z vezanimi dinarji. Nemški uvoznik hmelja pa lahko te vezane dinarje kupi v Nemčiji ceneje. 8 do 10 odst. pod pariteto, zato lahko v dinarjih plača tudi nekaj več, kakor bi lahko plačal. če bi moral dražja kupiti dinarje. Gosucs^as-s&e vesti — Guvernerju Narodne banke je potekel mandat. Novi zakon v Narodni banki ctoloča v prehodnih odredbah, da se postavi guverner ob pogojih, določenih v tem zakonu, v 15 dneh potem, ko izteče mandat sedanjemu guvernerju, ki tnaia do 28. 5:vgusta 1932. Sedanjemu guvernerju gospo-ctu Ignjatu Bailoniju je torej včeraj potekel mandat in bo v kra*kem 'zvršeno novo imenovanje v smislu členov 41 42 in 43 zakona o Narodni banki. Po teh določbah zakona ne sme biti gu7cru.*r Msto velja za oba podguvernerja) niti v državni niti v samoupravni aktivni službi; ne wne biti JTan upravnega odbora katerikoli banke ali delniške družb« vobče in tudi ne sme voditi kateregakoli podjetja ali posla. Guverner, za katerega velja tak razlog nezdruž-r.osti, ko preteče mesec dn.i od imenovanja. m« smatra, da je odstopil in se na njegovo mesto imenuje drugi. Guvernerju (podgu-vemerju) ki bi bil na tak položaj postavljen bodisi kot aktiven ali upokojen državni uradnik, ne gre pravitoa do prejemkov iz drržavne Hagajne, dokler traja njegov mandat. Guverner (no d guverner") se postavlja na pred'og finančnega ministra s kraljevim ukazom za 6 let. Sme se vzeti tudi iz vrst članov upravnega odbora Narodne kanke. Guvernerja (podguvernerja) je moči Izmenjati s kraljevim ukazom na predlog finančnega ministra. Dokler traja njegova služba, mora vso svojo delavnost posvetiti Narodni banki. Ce bo sedanji guverner g. Ignjet Bajloni ponovno itnenovin za guvernerja, ho nvoral opustiti vse druge tun-K-cire. G. Bajloni je sedaj kakor znano tudi predsednik monopolskc uprave, nadalje predsednik beograjske Industrijske zbornice in predsednik odnosno upnvni svetnik nekaterih delniških družb. — Konferenca o kmečkih dolgovih. Ministrstvo za trgovino in .industrijo j« sklicalo za 2. september v Beograd konferenco, ca kateri se bo razpravljalo o vpraša-tt ju kmečkih dolgov in o načinu rešitve tega vprašanja po poteku veljavnosti zakona o zaščiti kmeta. Na konferenci bodo sodelovali tudi predstavniki gospodarskih »bornic poleg predstavnikov vseh ostalih zainteresiranih korporacij. — Brezposelnost. Naši statistični podatki o brezposelnosti so prav pomanjkljivi. Večinoma se pri nas navaja le števil! o brezposelnih delavcev, ki so prijavljeni pri borzah dela. Število teh brezposelnih delavcev pa nima večjega pomena'; značilnej-še je morda le valovanje tega števila. Ob koncu marca so borze dela zaznamovale 23.250 brezposelnih, od tedaj pa je do konca junija to število padlo na 11.418, kar je predvsem sezonskega značaja. Ce pa zasledujemo statistiko povprečnega števila dfclavcev, zavarovanih pri organih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, tedaj vidimo, da je bilo v letošnjem maju povprečno zavarovanih 530.442 čl a i/3 v, to je za 94.415 manj nego lani v maju in 111.973 manj nego v maju 1930. Iz tega bi se dalo sklepati, da je v naši državi brez posla okrog 100.000 ljudi. = Sirarstvo na jesenskem velesejmu. Si- rarska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu obeta biti prav pestra. V zadnjih letih se je namreč razvilo več drugih pano? sirarstva, kakor produkcija tilsitskega. edam-skega. stičenskega in >Gouda« sira. Vsak obiskovalec jesenskega velesejma bo imel *>ri-liko prepričati se, da se tudi pri nas izdeluje sir, ki v mnogih primerih prav nič ne zaostaja za inozemskim. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcij« državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. septembra ponudbe glede dobave 12.000 komadov tirnih žebljev, prometno-komer-cijalni oddelek do 6. septembra ponudbe glede dobave 6300 komadov nalučnikov, strojni oddelek pa do 7. septembra t. 1. ponudbe glede dobave jekla. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih odtfelkib). Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 7. septembra ponudbe glede dobave 2000 kg zrnate kave. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 19. septembra ponudbe glede dobave 200 m kompletnega koloseka. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15. septembra ponudbe glede dobave kompletne kopalnice s pečjo ter glede dobave 8 komadov jeklenih rešet. Komanda pomoi-skega zrakd-plovstva v D^vuljah sprejema do 15. septembra ponudbe glede dobave orodja. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. septembra ponudbe gi«de dobave 2500 kg tračnikov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 3. septembra se bo vrši'a pri upravi zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Beogradu licitacija glede doDave 400 komadov vojaških pokrival. (Oglas .ie na vpogled v zbornici za TOI). Dne 12. septembra se lo vršila pri komandi pomorskega arzenala v Ti v tu oferlna licitacna g^de dobave raoke, leče, sladkorja, kvasa, olja in krompirja. (Oglas je na vpogled v Zbornici za nOI. > B 29. avgusta. Na ljubljanski borzi sta se danes "krepili devizi Newyork in London. Vzporedno so s® dvignile tudi devize Pariz. Amsterdam in Trst, dočim ie Berlin popustil. Na zagrebškem efektnem tržišču se e Voi-ra škoda trgovala le za Raso no 194 ;n 195 V 7% investicijskem posojilu je prišlo do zaključka pri višjem tečaiu 52. Med domskimi papirji je prišlo do prometa v 7" P-lairovem posojilu po 41.50 in v 8% Plairo-vem posoiilu po 45-25 in 46. Zaključek ie bil zabeležen še v delnicah Priv agrarne banke pri nižjem tečaju 25. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2202.63 — 2313.99. Berlin 1355 69 _ 1366.49, Bruselj 793.02 — 796.96, Curih 1108.35 - 1113.85, London 197.S6 — 199.46, Pariz 224.10 _ 225.22, Pra?a 168.67 _ 169.53. Trst 292.13—294.53. Curih. Pariz 20.23. London 17.88. NevvTork 515.87, Bruselj 71.55, Milan 26.4*2, Madrid 41.50, Amsterdam 207.70, Berlin 122.525, Stoc-kholm 91.75, Oslo 89.60. Kobenhavn 95.20, Sofija 3.70. Praga 15.25, Varšava 57-60, Bukarešta 3.05 Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 195 — 196. za september 191.50, za deceni- ber 190 den., 7% investicijsko 49.50 — 52, 4% agrarne 25 den., 6% begluške 34 den.. 7% Blair 41.375 — 41-75, 8% Blair 45.25 <'» 45.50; bančne vrednote: Narodna bankž 421I> den.. Priv. agrarna banka 223 — 22S Beograd. Vojna škoda 193 zaklj.. 7% investicijsko 50.50 zaklj., 4% agrarne 24 zaki;.. 6+ begluške 35. 3425 zakli.. 7% Drž. hipotekama banka 44 den.. Narodna banka 10 \ 4000 zaklj., Priv. agrana banka 228. 227 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14.45. >+aatsei-senbahngesell. 15.50. Trbovlie 18.65, .-Upina-Montan. 10.90, Sederana 30. Blagovna tržišča ŽITO. + Cfeirago. 29. avgusta. Začetni lečaji: Pšenica: za september 53.375. za dr-cember 57; oves: za september 18.-5, za d jcember 17; rž: za september 33. + Winnipeg. 29. avguste Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 55.25, za december 57.75, za januar 61.50. + Ljubljanska borza (29. t. m.) Tendenca za žito mirna. — Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov post. on mlevski tarifi. plačljivo v 30 dneh)- slavonska, okolica Sombor, 79 kg po 200 — 205, stiska. 80 kg po 210 — 212.50; moka: baška, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dnen »k> 310 — 315, banatska, po 330 __ 340; knroza (slovenska postal plačljivo v dneh): baška, po mlevski voznini po 165 do 167.50, pri navadni voznini l«o 170 do 172.50 + Novo^adska blagovna borza (29. t. m ) Tendenica nespremenjena, za koruzo stalni. Premet 28 vagonov Pšenica: baška. okni. Novi Sad. gornjebaška, srednjebaška. 79 kilogramov in okol. Sombor 78 kg 140 do 142.50; baška, potiska in ladja Tisa 79 kg 142.50—145: gornjebanatska. 7') kg 137.50 do 140; "baška. srunska, nova. 76 1:2 130 do 132.50; banatska, nova, 76 kg 127.50—13'): baška, ladja Tisa. 76 kg 135—137.50: lad:a Begej. 76 kg 132.50—135. Rž: baška 125 do 127.50. Oves: baški in sremski, novi 102.50 do 105. Ječmen: baški. sremski, novi. 64-65 kilogramov 85 do 100. Koruza: baška 10S do 110: okol. Sombor 110—112; banatska 105—107: sremska 110—112: okol. Si d 112 do 114. Moka: baška. banatska »0g« in »Ogg« 225—235: »2« 205—215: »5« 190 do 195: 165—170: »7« 140--14=5; »S« 90 do 95. Otrobi: baški, novi 55 -57.50. + Budimpeštanska terminska bor^a (29. t. m.) Tendenca srednja, promet slab Pšenica: za oktober 13.14. za marc 14 i^; rž: za oktober 7.93 — 7.82. za marc 8.95 _ 8.9Sj koruza: za maj 8.22 — 8.33. za julij 8.75 do 8.77. . raz. lotsr e® & V. razred. Dne 28. avgusta 1032 so bili izžrebani naslednji do]vti,-?: Din 20.000 št. 84.491. Din 2.000 št. 88.261. Din 1.000 št. 121, 4.408, 4.413, 4.489, 5.910, 5.962, 5 987, 5.989, 13.009, 13.066, 19.553, 19.589, 22.763, 23.489, 23.494, 31.137, 35.533, 37.025, 37.094, 42.540, 42.557, 42.568, 42.595, 52.218, 52.266, 52.299, 54.220, 54.243, 54.299, 62.243, 62.271, 65.302, 65.354, 65.392, 73.305, 73.326, 73.393. 73.397, 75.652, 81.709, 84.431, 84.490, 86.632, 86.641. 86.649. 88.218, S8.258, 88.263, 93.022, 93.024, 93.048. Dne 27. avgusta 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 6.000 št. 69.435. Din 2.000 št. 37.010, 37.048, 84.488. Din 1.000 št. 5.931, 10.878, 13.097, 19.508. 19.512, 19.544, 19.556, 19.600, 23.405, 23.427, 23.478, 31.104, 31.114, 35.505, 35.536, 35.561, 35.583, 37.065, 42.512, 42.552, 45.770, 45.779, 45.781, 51.579, 54.215, 54.271, 58.351, 58.391, 62.228, 62.245, 62.297, 65.367. 69.406, 69.437, 69.461, 69.488, 73.319, 73.359, 73.365, 75.610, 75 6*9, 75.661, 75.668, 84.461, 84 466, 93.012, 93.044. Žrebanje se bo vršilo do 1. septembra. Izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da ima vsak igralec priliko igrati do konca, to je na največje dobitke. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv, Petra c. 19 Jaroslav Hašek: Zaroka moje sestre Moj oče je višji državni uradnik in se piše Alt. Moji sestri je ime Matilda. Tudi ona se je poročila z državnim uradnikom. On se piše Handschlag. Najprej je moja sestra hodila okrog z nekim gospodom z namestništva. Oče je poskrbel, da je ta gospod napredoval. Komaj pa se je to zgodilo, sta pričeli mama m Matilda jokati, zakaj gospod je potem nehal hoditi z Matildo. Nato je hodil k nam neki profesor. Ta ie zmerom mahal z rokami in vsaka njegova druga beseda je bila: »Strogo vzeto«. Nekoč mi je bil prinesel globus in ko je potem nehal hoditi k nam, je spet poslal ponj. Potem je Matilda hodila z nekim in-ženjerjem od deželnega odbora. Ta se je zmerom iz navade prepiral in govoril: >: Interesi dežele zahtevajo to in to.« Matilda ga je imela zelo rada i i potem ves teden jokala, ko ga je bil papa vrgel čez prag, ker je zahtev naj denar ostane pri hiši in naj ga ne pošiljajo na Dunaj. Zrtem je oče pripeljal k nam nekega uradnika .z svojega rajona. To je bil sila tih človek. Pozno v noč so se razgovar-jali z njim o državnih rečeh. Matilda je pletla, oče in ta gospod pa «sta govorila o politiki in pila vodo. Matilda je imela tihega gospoda zelo rada. Potem se je izkazalo, da ima tihi gospod na Moravskem tri otroke. Nikoli več ga ni bilo in papa je dejal, da so ga premestili. Pol leta potem ni bilo nikogar k nam. Matilda je pričela hoditi z nekim oficirjem, ne da bi doma kdo o tem kaj vedel. Potem je papa to izvedel in ji je toliko reči povedal, da je postala vsa rdeča. Potem smo vsi jokali, ker je papa dejal: »Sramota, sramota!« Takoj nato je papa privedel s seboj suhljatega gospoda in ta je bil ravno naš Handschlag. Ko je odšel, je papa dejal, da je sila nadarjen človek. Po vsaki besedi je dejal: »Poljubljam roko, milosti-va gospa svetnikova!« In papanu je dejal: »Spoštovani gospod svetnik!« Papa je njegov predpostavljeni. Tretji dan je spet prišel in je bil ves čas sila spoštljiv, venomer je govoril »z dovoljenjem« in »milostiva« in je poljubljal roke. Bil je pri nas na večerji, na vse, kar je papa dejal, je samo kimal, vsak grižljaj je spoštljivo pogoltnil, počasi žvečil, pri čemer je govoril: »Z dovoljenjem, izvrstno je!« Dejal je tudi: »Kakor ukažete, gospod šef!« Ko je odšel, so mi dejali, naj grem spat in so se v jedilnici posvetovali. Jaz sem za vrati prisluškoval in sem slišal, kakr je papa dejal: »Poročila ga boš na pod lagi mojega očetovskega povelja, on pa tebe iz službene dolžnosti!« Potem sem slišal, kako je Matilda dejala, da je bedak. Mama je vzdihovala in dejala, da ni treba, da bi ga prej ljubila, da nje papa tudi pred poroko ni ljubil in da se je to zgodilo šele pet let po svatbi, da torej tudi njej tega ni treba. Matilda je vekala, da rajši gre v porodnišnico, kakor da bi poročila nekoga, ki ga ne ljubi. Mati pa ji je to odsvetovala, ker danes ni nobenih tajnih oddelkov porodnišnice več. Potem je papa obljubil Matildi zapestnico, briljantno ovratnico in druge slič-ne reči. Matilda je dejala, da ga bo vzela, toda samo zato, da ne bo v družini sramote. Potem sta jo Papa in mama poljubila in dejala: »To je najina dobra Matilda.« Potem sem slišal, kako so govorili o Handschlagu. Papa je dejal, da bo tega bedaka že poučil o vsem, toda šele po svatbi, da ne bo ušel ali pa se kako drugače izmazal. Neumen je, toda dober uradnik, ki mu je službena dolžnost sveta. »Če te bo le vzel«, je dejala mama. »To mu bom kot njegov šef ukazal«, je dejal papa, »in mu vse povedal.« Ko je gospod Handschlag naslednji dan prišel, se je vedel sila bojazljivo in neprestano gledal Matildo. Matildi so prej dejali, naj dosti z njim govori in da naj se ves čas smeje. Ona je ubogala in on je neprestano tiho govoril: »Da, milostiva gospodična.«' Potem so prinesli vino. napravil je požirek in dejal: »Z dovoljenjem, gospod šef«, nato pa nričel govoriti o uradnih izpričevalih. Tisti dan niso nič več govorili o njem. Naslednji dan je papa dejal v sobi (mislil je, da ga ne slišim): »Danes pride moj uradnik prosit za tvojo roko, Matilda, deni si rožo v lase!« Služkinja je šla po eno in mama se je jezila, ker je dala zanjo trideset krajcarjev, ko bi pa vendar zadostovala tudi taka za petnajst. Potem so Matildo parfumirali. S parfumom, ki je še ostal, sem pobelil našega psa. Gospod Handschlag je prišel v črni obleki in belih rokavicah. Bil je še bolj bled in suh ko včeraj. Komaj je sedel, je že spet pričel govoriti o izpričevalih. Mati mu je natočila tri kozarčke likerja. Ko mu je točila četrtega, je dejal: »Dovolj bo, milostiva«, in papanu je dejal: »Rad bi govoril z vami o neki privatni stvari, gospod šef.« Papa mi je s prstom pokazal vrata, potem je šla mama k Matildi, ki je zehala v sosedni sobi, in dejala: »Ta cepec se pa dolgo obotavlja z ženitvijo!« Mama je Matildo še enkrat pobelila s pudrom in potem je bilo slišati papana, ki je vpil: ^Matilda!« Stopil sem k vratom in sem slišal, kako je papa dejal: »Draga Matilda, gospod Handschlag je prosil pravkar za tvojo roko. Jaz nimam nič proti temu, toda glavni faktor si ti. Kaj praviš k temu?« Slišal sem, kako je Matilda jokala in dejala: »Da, da!« Nato sem slišal vzklik: >Mama!« Mama je pritekla zraven in dejala: »Draga otroka, saj sem vedela, da spadata skupaj!« Potem so poklicali: »Pepček!« Prišel sem in dejali so mi, da bo gospod Handschlag vzel Matildo. Mama me je vprašala, če ga bom imel rad. Jaz nisem mogel reči, da ne. Zgrabil me je in poljubil: »Pepček gospoda šefa.« Od tedaj je zmerom dejal papanu: »Kakor ukažete, gospod šef in papa«, in mami: »Poljubljam roko, milostiva gospa in mama!« Ko je odhajal, je dal služkinji v pred-sobju goldinar in potem še meni krono, rekoč: »Naj jo ima Pepček gospoda šefa!« Naslednji dan je gospod Handschlag prinesel prstan in ko so postavili vino na mizo, je dvignil kozarec in dejal: »Na zdravje najinega srečnega zakona, z dovoljenjem, gospod šef in papa in milostiva gospa in mama!« »Bodita srečna, otroka!« je dejala mama in pričela jokati. Ko ga je pozneje Matilda spremila v predsobje, so me spodili iz sobe in mama je dejala papanu: »Z Matildo se bo v novembru zgodilo, kar se ima zgoditi, to je, čez dva meseca.« »Čez en mesec bo svatba«, je nato dejal papa, »in šele potem mu bomo dali ukaz, da...« Potem se je Matilda vrnila in dejala, da je bedak hotel imeti poljub od nje. »To je pa že preveč!« je dejala mama. »Toda on je vesten uradnik«, je odgovoril papa. (B. Z.) VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! življenja in Povratek iz Ottawe Britska delegacija na povratku s konference britskega imperija v Ottawi. Pred ladjo ^Empress of Britain« v Southamptonu stoje: vodja delegacije Baldwin (X) in za-kladni minister Neville Chamberlain (XX) edovi življenja Veneri ? Prof. Adams in Dunham z zvezdarne v h Mcuntu V/ilsonu v Kaliforniji sta s pomočjo velikega spektrografa ugotovila na Veneri sledove ogljika, ki jc za življenje reobh^dno potrebna snov To bi pomenilo 7 drugimi besed^^i. da so našli dokaz za b'vanje crgansl. življenja na sosednem p'anetu. že davno so učenjaki domnevali, da mo ra biti ta planet obdarovan z življenjem to pred vsem zaradi tega, ker so mnog- j razlogi govorili za to, da ga obdaja ozračje in da ima vodo. Venerina obla je zakrita z grsto oblačno plastjo, kar izhaja že iz tega. da reflektira večji del sončnih žarkov, ki io obsevajo, Kjer so pa oblaki, je tudi voda. N»dalje ni rob Venerinesra krajca če ga opazujemo v daljnogledu, nikoli ostro začrtan, temveč zabrisan, kar more b-M le igra ozračja, ki žarke raztresa. Ozračje ?n v ostalem opazoval; direktno med Venerinimi prehodi mimo sončne ob- le, kar se dogaja prilično lGkrat v tisočletju. Zadnf prehod je bi' 1832 naslednj bo i. 200-'- Zaradi tega ker ie Ven«- • bližje soncu nego zemlja, mora vlada? njej dosti višja temperatura, ki jo pa do drugi stran, omiljuje baš gosta oblačna plast Coblentz in Lampland sta izračunala da meri ta temperatura povprečno 60 stop Celzija. V tej vročini in vlagi mora bohotet: pravr predpotopno rastlinsko življenje približke takšno, kakršno je bilo na zemlji v pre-mogovi dobi. Ker oa doslej v Venerinem ozračju niso ugotovili sestavin zemeljskega ozračja, kisika, dušika, ogljika in vodika so v zadnjem času nekateri raziskovalci zavračali teorijo o življenju r?. Veneri, dasi poznamo na zemlji bitja, ki žive ce'r brez vsakega zraku. Adamsovo in Dunb^ movo odkritie pomeni zato važno potrdile starejšega nauka, da biva na Veneri pravo življenje. še£ ar^eralkega generalnega štaba na Poljskem General Douglas Mac Arthur, šef ameriškega generalnega štaba, je odpotoval na Poljsko, kar je povzročilo veliko zmedo med Nemci, ker se govori, da je njegova pot v zvezi z nekim novim vojnim izumom Kanadski inženjer v Rusiji Angleški pisatelj Stephen Leacocq je napisa' zanimivo knjigo o Rusiji. V njej pripoveduje tudi o srečanju z nekim kanad-sk:m in.žen jerjem. ki so ga bili pozvali v Kosijo zaradi umetnega valjenja parutnine. Ko -0 trdo kuhanih jajc. To ie torej bil tudi eden izmed »uspehov« ruske petletke. Prvi dvorni škandal v Mandžuriji Iz Mukdena poročajo o prvem dvornem škrndalu v novi mandžur^ki državi. Bivši k;ta»ski ce^ar in sedanji regent Mandžurije Puvi =e ie posltižil naravnost neverjetnega sredstva da bi se izncb l svoje prejšnje žene V T entsinu ie svoičas ostavil 20 letno ženo Van Siu. ki je baje krasotica Do ored 'etom dni >e živela Ven Siu skupno z drugo Puvevo ženo in ko se je cesar od nje ločil ji ie zagotovil dosmrtno rento Že delj časa na ie ren+a izostaiala zato je ločenka prosila Puvia. nai ii vendar kaj pošlje. Tn kaj ji ie blagovVil sporočiti Vvši lesarski soprog? Da si ne želi o njej slišati nič dn-gega kakor to, da je izvršila -- samomor. Konec ladijskega vijaka? Izdelovalec oredja Franz Keudorf ie predložil berlinskemu patentnemu uradu izum, ki je baje sposoben zrevolucionirati vso plovbo. Heudorf hoče nadomestki ladijske vijake s sistemom plavuti, ki jih ie študiral na kitih. S temi plavutmi,* ki j:h je mogoče montirati tudi ob straneh ladij starejšeg? tipa, se da doseči baje takšna hitrost, da bi se razdalja Hamburg—New Tork preplula v dveh dneh Tudi manevriranje bi se zelo poenostavilo ;n ladia ne bi plavala samo v dveh smereh, -»naprej« in »nazaj« .kakor doslej. Novi izum bi se dal z velik-m pridom uporabiti tudi pri podmornicah. Smrt Roseggerjeve vdove V Krieglaohu je te dni umrla vdova po pokojnem nemškem p-satelju Petru Ro.seg-gerju, 72-letna Ana Rosegger. hči stavbenika inž. Knaura in mati treh Rosegger je-vŽh otrok. Nov Robinzon Iz Valparaisa je odjadral na Velikonočni otok v Tihem oceanu neki Hugo \Veber, bivš: častnik nemške križarke »Dresden«. Na Velikonočnem otoku hoče živeti kakor Robinzon. Da mu t>a ne bo dolg čas, je vzel 6 seboj svojo mlado ženo ki je po zgledu moža. obrnila civilizaciji hrbet in noče nič vedeti o svetu in ljudeh. Efk T?. Zdravilni žarki pri razbija ki m &icmcv Berlinska raziskovalca dr Beck ;n prof. Halberstadter sta v zadnjem času preizkušala učinke brzih katodn!n žarkov na bakterijah krvi in živalskih oteklinah. S temi žatki mislita uvesti v medicino novo metodo življenja, vendar so vsi ti poskusi šele v začetnem Stadiju in še niso bili izvršeni na ljudeh. Def;nitivn;h uspehov si obetata z novim: cevmi s 7 milijoni voltov, ki j'h reda j gradi jo in « katerimi bo po njiju mneniu mogoče priti tudi atomskemu jedru do živega r.7 « , -H, »»•--' /,(«:-■» Električr; or.c. U:'ne vidi samč. temveč si tudi vse zapn-rn:. je izumil franeorki znanstv:r>:k Ousssnd Novi izum združu-je v s^bi zmožnosti fof-grafske kamere in kinematografskega projektira, a brez rabe plošč ali f:Imov. Dalincvidra kamera snema prizore v ob'iki električnih trkov različne sile. Toki prrtp.rejo v projekciji spet sPke. Posnete slike se v aparatu v obliki električnih tokov ch-tvrjo poljuben čas. svionskena Poljski letalec Zwirko je dosegel v evropskem krožnem poletu največ točk Zdravniki prof. voi.ii 27. ih 28 t. »i. se je vrši. v Ams.i' j..:.-n ednarodn: zdravniški kongres pioti vojn Predavatelj: in debate so obravnavale samo učinke svetovne vojne na ljudski zdravje, probleme plinske vojne in medna rodno sodelovanje zdravnikov pioti vojni Na smrt obsojeni in na doživljenjsko ječo pomiloščeni general Sanjurio s svojimi bra- nitelji Otroci na grobu AristMa E?£aa:ža V Cocherelu se je te dni vršila pietetna svečanost na grobu pokojnega francoskega vnanjega ministra Aristida Brianda. Na vaškem pokopališču so se zbrali francoski, nemški, angleški in ameriški otroci, da se poklonijo spominu velikega apostola mirovne misli 196 ur sta krožili v zraku tsčesic-st nI ukasilla Ameriški letalki Frances MarsaJis (na levi) in Louiza Thaden sta ostali v zraku nad 8 dni in sta priborili nov rekord ženskemu letalstvu Najstrašnejša noč njenega življenja V Marseillt je te dni prispeia 24-letna Švedinja Aino (Jederblcm ki je imela pogum napraviti vožnjo i niaiim odprtim čol-iim u po Evropi. Konet lanskega leta je odrinila s svojim vozilom od švedske obale in lelois v maju je srečno pristala na Dunaju Po Donavi se je peljala v Constanzo ob Črnem morju, od tam š a skozi Maimar&ko morje in Dardanele v P i rej in Atene. Nadaljnja vožnja j: je poka ala Benetke Potem se je pe!:a.:a po Padu in ie skozi severnoitalijan-ski kanalski sitem prišla do Genove. Od ta« ie zopet veslala vzdolž obale do Napo-1:j-n. od tam pa r.a Sicilijo in Korziko Ka e pa hotela kreniti s Korzike proti Marscilier k- doživela nenadejano pustolovščino ali. kakor sama veli. »najstrašnejšo noč v življenju' V tem delu Sredozemskega morja namreč derejo zelo nevarni toki in 'e malokateri hodi prodajat svoio kožo v ta morsk- pdi; Bilo je 48 ur potem, ko se ie ^"cderblomov ■ oddaljila ob obale. Približal se j: je prvi trop delfinov. Nekateri so merili v dolžino do 2 m. Živali so bile Pri ljudeh ki so potrti, preutrujeni, za o nezmožni povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarna"^ drogerijah in špecerijskih trgovinah. Francosko stratosferično letalo Francoska Faruriiova družba je pravkar dovršila letalo, ki ie namenjeno samo za vzlet v stratosfero. Prvi poskusni polet je b;1 pred dnevi v kraju Taussus-le-Noble. Letalo je zgrajeno za velike višine, namreč za 10 do 20 tioč metrov ter sestoji v gVivnem iz herinetično zaprte kabine, v kateri je letalcu n-i ra polago dovolj kisika, da se ne zaduši. S posebn:mi napravami se regulira zračni tlak za 400 konjski stroi. Pilot mora po dosedanji dispoziciji splezati iz kab;ne. če si hoče pred pristankom na zemljo ogledati okolico. Prvi polet ie imel namen preizkusiti delovanje stroja. Farma-novo letalo so zgradili s podporo francoskega ministrstva za zrakoplovstvo. Prevodi se krčijo Zavod za duhovno sodelovanje v Parizu je izdal zanimiv pregled mednarodnega prevodnega slovstva. V indek.su so navedeni prevodi v pet najbolj kulturnih jezikov sveta. Zanimivo ie, da zavzema Nemčija, ki se je časih toliko ponašala s »kulturtrager-stvom«. v tem seznamu zadnje mesto. V letošnjem četrtletju je i :da!a največ prevodov Italija, namreč 226. Sledi ji Francija z 224 Španija s 142. Anglija s 111 in Zedi-niene države Amerike s 100 prevodi. Omenjeni indeks izhaja štirikrat letno in nudi zanimiv vpogled v mednarodno izmenjavanje duhovnih dobrin. Piškava slava Kaj ie vredna enodnevna ameriška slava. spričuje življenje mnogih ljubljencev Fortune, ki so mahoma zasloveli in prav tako čez noč zatoni v nozablien ju. Med te spada tudi p'avalka Gertruda Ederle. ki je postala slavna s tem. da je preplavala I.a Manche. Ko *e je vrnila ;z Evrope v Ameriko, so io »nrejemali kakor kakšno kra'jico Danes? Služi v nekem kopališču za nadzornico in mora biti hvaležna usodi, dn redno p^je.ma tedensko mezdo. Tudi polkovnik Clarence Cli?m!berla:n. ki je bil eden prvih iunakov prekomorskih poletov po Lindbenghu. ie sirrmak in živi skoro brez sredstev. Piše. da leta od mesteca do mesteca in prevaža liudi po zraku za par dolarjev nanitnne To sta le dva primera, ki bi se dala stopnjevati do neskončnosti, kajti slava je danes v Ameriki toliko vredna kolikor pri nas — slama. noroke bkr^t" V f-aiv -o«ki vas;ci Villers St. Paul blizu Senika so praziwali nedavno tri poroke hkratu Zanimivo ie vedeti, da riripadajo vsj z^kor-ski tovar-š« ene rodb'n<» trem rodovom O in ga Girard sta obbaia 50-let-n:co skunnega zakonskega ž;vlienia Njuna ho ga Oos;er. je obha:ala isti dm srebrno poroka ;n njena bci Villettc. ;e ict; dan dT'a p-ot-ikolirati cMen'>"v zakona v domačem občinskem uradu. P"č redek primer da poseže sreča v eno rodovino s ♦■ako ;zda*no radostjo! 4 •• -*£! '> »rv^ljstpv fo Fnnr>Jj| T.e Ha v*1 ie te dni nri«-"0!« nrekomor-'adia »Roc.Kcm.beau" Prineljaln je s «rboi ■"> š-st milijonov dolaric^' zlatih na-Hc. Zaklad so izročili francoski Narodni banki. tako drzne, da so naskokovale čoln in res <>e jim je slednj e posrečilo pokvariti m«>-tor. ki je poganjal čoln kadar so pošle Ce-derblomovi moči. Nato je Švedin.ia razvila jadro, ampak veter, ki je pihal od nasprotne strani, se je s takšno silo zaganjal v platno, da je grozil čolnu večkrat tragičen konec. Slednjič, ko so jo zapustila vsa znamenja zmage, se ie Cederblomova uprla v ves a ;n veslala 20 ur. da je dobila krvave žul je na roka a. Ves ta 6as je žvi žgalo v morju okoli nje — delf:ni so ji bili še vedno za petami ter so stregli čolnu in njej po življenju. Štiri dni in pet noči je trajala ta borba med življenjem in smrtjo in slednjič f-e je prikazal rešilni angel v podobi nekega ribiškega čolna, ki jo je odpeljal do Niče. Tam se je Cederblomova izkrcala in se izročila zdravniški oskrbi. Komaj pa je okrevala, že je začela delati načrte za nadaljevanje svoje nenavadne vožnje. Iz Marseillea bo veslala po Rhoni navzgor, potem bo krenila v nemško Reno in slednjič bo zavila skozi Severno in Vzhodno morje proti svoji domovini, K smrti polarnega razisko* valca Anjjlešld raziskovalec G. Watkb» ki je utonil na obali Gronlanda pri nekem lovu na tjulnje Preplaval je brzice Niagare Iz Amerike poročajo, da je ho andski pla-vač van Rhvne, ki se je udeleževal letošnjih olimpijskih tekem v Los Angelesu, preplaval brzice Niagare, ki so oddaljene samo 91 metrov od slapov reke. Osebe, ki so pričevale temu nenavadnemu pri/oru, so vsak trenutek pričakovale, da bo mož izgnil v vrtincih. S silno neustrašenostjo mu je naposled vendarle uspelo splavati na breg. Mussolini mora plačati kazen Predsednik rimske vlade je nedavno prejel dopis od policije in kazenski nalog, da mora plačati 10 lir globe Kdo je bil tako predrzen, da se je upal poslati mogočni-ku v Beneški palači takšen plačini nalog? Nihče drugi kakor stražnik, ki je na cesti opazil Mussolinijev avtomobil, ko jc v prehitrem diru d^ il pc ulici Flaminiji. Prometni redar si jc zabeležil njegovo številko in naznanil stvar pred®toin&.*:n Ko je Mussolini prejel plačilni nalog, je dal redarja pozvati k sebi ter mu izročil denarno nagrado iin še sliko z lastnoročnim podpisom. ANEKDOTA Na vprašanje, katerih pet slik bi najprei rešil, če bi nastal požar v Narodni galeriji, je odgovoril Max Liebermann: »Tistih pet, ki so najbližje vratom?. Vsak dan ena iiira Kmet opazuje zvezdogleda in vidi ob istem času utrinek: »To pa je bil res imeniten strel v tarčo tam gori!« MIcbel Z6vacoi 130 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Ravaillac de zamolklo jeknil. Kakor okamenel je obstal na mestu in prepadeno buljil za Jehanom, ki je to pot res odšel. Jehan Hrabri je tekel. Mešalo se mu je od radosti, tako da sam ni vedel, kaj dela. Edina jasna misel v njegovi glavi je bila: »Bertille je živa in jaz vem, kje je! Rešiti jo moram, pa da mi je porušiti samostan do poslednjega kamna!« Ker se mu je tolikanj mudilo, bi bil moral prav za prav kreniti ob znožju griča Sv. Roka in ubrati bližnjico preko polj. A v prvem nagibu se je bil zapodil naravnost v predmestjje Sv. Hotnoršja; dirjal je tja v en dan, ne da bi utegnil pomišljati. Ko je planil mimo Concini je vih plemičev, se je nehote močno zaletel vanje. Ni se zmenil za to. Ni se opravičil. Vedel je, da ne sme izgubiti niti trenutka. Njih ogorčene vzkrike, psovke in grožnje je sicer slišal izza hrbta, a odgovoril ni; tekel je dalje,, ne da bi se ozrl. Razjarjeni plemiči so hoteli skočiti za nesramnežem, da bi ga kaznovali. A gospodar, ki jih je bil dohitel, jim ni dovolil. Po smeri, ki jo je Jehan ubral, je Concini takoj uganil, da divja na Montmartre. Ta misel se je mahoma zakoreninila v njem. Radosti pijan je zaškrtal: »Imam ga!« Ukaz, ki ga je dal poprej onemu svojih plemičev, je-bil že izpolnjen: dvanajst mož je bilo pri njem. S to četo je brez odlašanja ubral bližnjico proti cilju. Na koncu predmestja, ko je minil kapucinski samostan, je Jehan zavil na desno. »Čemu tako dirjam?« je rekel sam pri sebi. »Zdaj, ko vem, kje je, jo bom rešil, o tem ne more biti dvoma. Seveda, neumno bi bilo mrsliti, da p ajde kar tako, brez vsake težave. To bi bilo preveč preprosto in prelepo. Stvari gotovo ne bodo šle same od sebe izpod rok. Treba bo časa, potrpežljivosti in premišljenega ravnanja. Posebno moram paziti, da ne zbudim pozornosti. Stopajmo počasi, vraga, kalkor vrl meščan, ki krade Bogu čas, in si oglejmo slavni samostan nekoliko bliže. Ko to opravim, bom dobro premislil, kako in kaj.« Storil je, kakor je bil sklenil: jel je korakati počasi, trudeč se, da bi bil podoben miroljubnemu postopaču. Tu je treba, da nekoliko opišemo kraj. Velika cesta je šla z zahoda proti vzhodu, od Arcanskega mostu, ki je vodil čez odvodni jarelk, pa tja na konec M ooutmartrskega predmestja. 0'b znožtfu griča, pod Mučeniško kapelico, je zapiral cesto veliki križ, kjer smo nekoč videli Ravaillaca zatopljenega v molitev. Kakor smo že takrat povedali, je odtod vodila mimo vzhodne strani kapelice steza, ki je nekaj časa spremljala samostansko obzidje in se nato izgubljala na nasprotnem pobočju. To pot je moral ubrati Jehan, če je hotel priti na vrh griča in si ogledati položaj samostana. Vrnimo se nazaj. Ob cesti, po kateri je stopal mladi mož, so ležala na levi in desni neobdelana zemljišča, njive in zelenjavni nasadi. Dalje tam na desni je sta! Porcheronski grad. Ko je prišel Jehan do konca grajskega obzidja, se je začela vrsta majhnih hiš. Še dalje spredaj, vse do razpotja, kjer je stal križ, je bilo videti nekaij raztresenih človeških bivališč z njihovimi vrtički, plotovi, živim mejami in obzidji. Vse te hiše so bile razsejane, kakor je bil natresel slučaj. Nekatere so drzno silile na cesto, druge so se sramežljivo in boječe odmSkale od nje. Talko ie nastajalo vse polno kotičkov in zatišij. Nasproti, gradu je bil otoček: šestorica hiš z zelenjavnimi vrtovi. Pot je zavijala okoli tega otočka, se vzpenjala na majhen griček, 'kjer je stal mlin, in se odtod vračala na veliko cesto. Tam, kjer sta se pot in cesta sekali,-je stalo nekaj kolib. Ob znožju mlinskega griča, skriti za hišami ,na otočku, so pre- žali Concini in njegovi ljudje. Jehan je čilo stopal svojo pot. Odkar je vedel, kje najde Bertille, in spet upal, da jo bo mogel rešiti, mu je radost kar zalivala srce. Nobeno popoldne se mu še ni bilo zdelo toli krasno in polno sijaja. Upi so kipeli v mjeip- in veselo si je žvižgal popevko. Minil je bil Porcheronski grad in otoček nasproti njega. Minil je tudi kolibe, ki s.o obrobljale veliko cesto in pot. Ničesar ni bil videl, ničesar opazil.-Sa| ,nl niti misli na kako nevarnost. Tedajci ge pa začul za seboj;besen .topot.dirjajočih nog in krik: »Nadenj! Dajte gaj...«-v; Obrnil se je in nagrbančil obrvi. V naslednjem trenutku je že držal v roki rapir, da bi' sprejel dvanajstorico opričnikov, ki so se glasno sopihaje vzpenjali ;po griču. Za njimi je spoznal Concinija, ki je tulil v svojem divjem^.maščevalnem veselju: »Živega hočem, tako vanf krvi Kriščevei Živega, pravim!« »Oho!«.se je porogljivo; zagrohotal Jehan. »Prev.zvišeni gospod Concini? Odkar sem položil roko ria tvoje strahopetsko lice. te je smerom skrb, da • imaš pred seboj kakega Človeka ali reč, ki se lahko skriješ zanjo." ' V »Nadenj! Nadenj;!«-str rjoveli-opricmiki, da bi ga p re vpil i. »Imamo vas, gospGfd!« :so kričali plemiči. »Nesramnež, ki se zaletavate v ljudi,.ne da,bi 'se jim opravičili!« »Počasi, otroci,« jeczagfmel Jehan; »še malo, pa se zaletim v vas s temle kosom zelezaj-ki bode-in reže! Pazite se!« Tako govoreč je zavilutll rapir v tistem p lam ene če m krogu, po katerem so ga. vsi poznali. •> Teniški dvoboj Kamnik s Novo mesto 4:3 Med ostalimi športnimi panogami, ki so zadnja leta z-avzele velik razmah po naši deželi, zaznamuje znaten napredek tudi te-nišk; šport. Podeželski klubi grade teniška igrišča in tako ustvarjajo prvi pogoj za uspešno gojitev tega 'epega in plemenitega športa. V Novem mestu je SK Elan že pred 4 leti zgradil leno igrišče, letos pa so mu sledili Kamnik, Domžale in Tržič. Igralci vseh klubov pridno trenirajo in vabijo sem in tja tudi nekaj ljubljanskih gostov, da se od njih kaj nauče. Največjega pomena za igralce in za nanredek ter propagando teniškega športa na deželi pa so srečanja med posameznimi podeželskimi klubi v resnih dvobojih. Kamnik in Novo mesto mata že sedaj v svojih vrstah nekaj igralce- ki lahko z usnehom nastopajo tudi proti močnejšem ljubljanskim igralcem. V nedeljo, 28. t. m. sta v vrsti dvobojev r ed podeželskimi klubi že drugič pomerila svojo moči SK Kamnik in SK Elan iz Novega mesta na lepem igrišču nad Krko v Novem mestu. Prvo srečanje med obema kluboma ie lani ostalo z 2 :2 neodločeno. v~ nedeljskem dvoboju so zastooali Novo mesto dr. Davorin C ros, Jože Splichal in Mn-a Asničeva, Kamnik na Fredi Puthon, Vulter Stuzzi in Mamica Stergarjeva. Dvo-ie bil zanimiv in napet in je nudil r>r i v lepo 'fgiroi' 1 v val t > s? "je ^nepretrgoma od 8. zjutraj do 1 \ v največji dopoldanski vročimi. Vsi igralci so b:l; dobro razpoloženi. Najprej se ;e odigral double med paroma Puthon-F---r/i (Kamnik)': dr. Gros-Siplichal (Elan) 5~''!*no rc ie pričakovala zmaga Novega me-ta. - ridar sta Kamničana po leni igri rasli-ženo zmagala s 7 : 5. 6 : 4. Sledil je d vrbo j med prvakoma obeh klubov dr. Crosom in Puthonom. To je bila najbolj mineta in nai-erša igra. kar jih je bilo odigranih v Novem mestu. Končala je a 6 r>r; v korist kamniškega prvaka. •ranju 2 : 0 za Kamnik se je nato •al ženski smele med A<*ničevo Milan) in Ster»arjevo fKamnikV Proti rutimirani m vomi-ki prvakinii je Stergarjeva. ki je šele začetnica, pokazala presenetljiv odpor. Igra je bili živa im interesantna; Agnt-čeva. ki sc je odlikovala zlasti v ostrih scrvi«:h. je odl'>č : 2. Mešani double dr. Gros-Agničeva : Pur h on Stergarjpva je končal s 6 : 2. 6 :' 2 v korist Elana. Pri spanju 3 : 2 za Kamnik s'a se odigrala še dva sinila. Z lahkoto je izmaga! Pvthon nad Snlichalom s 6 : 1. 6 : 1 dr. Gros nad Stnzzijem s 6 : 4, 6 : 0. F>voboj. ki ie vzbudil tudi med novome-š1- imi prijatelji teniške igre veliko zanima-nie. je tako končal z zmago Kamnika v razmerju 4 : 3. Eno nrihodniih nedelj bodo NovomeSčani vrnili Kamničamom noset in ho tako ponovno prijateljsko srečanje še nog' v'o stike med obema agilnima podeželskima kluboma. miting ASK Primorja A^K Primorje v Ljubljani bo priredil v * hote 3. in nedeljo 4. stjjtembra na svojem igrišču ob Dunajski cesti v okviru prorlave IDlc.tnice društva »Soča« prona-gandni med;..*.rodni mJtin« združen z af,et-skirn rU m dvom latchcom ASK Primorje : Kla-gerfurter Athleriksport Club iz Celovca. Pr:"etek v boto. 3. sepf. ob 15. uri, v nedeljo, 4. sept. ob 14.30 u.ri. Tekmovaln.i program in vrstni red tek-tnrvaimh io?1^ je nasledn'i- Sobota, dne 3. septembra: 1. pred teki 100 m 2. skok v dalj. z zal.. 3. f:na!e 100 m 4. tek 1500 m. 5. met diska. 6 predteki 400 m. 7 skok v višino z zal., 8 met kopja. 0 skok ob nalici, 10 štafeta 4 >' 1SOO m, II. finale 400 m, 12. štafeta 4 X 200 m. \cdelja. dne 4. septembra: 1. predteki 200 m. 2. troskok, 3. tek 800 m. 4. met krogle. 5. f;nale 200 m, f>. met krogle 5 kg jun. kat. C, 7. met kladiva. 8 100 m jim. kat. C, 0. štafeta 4 X 100 m. 10 tek 5000 m. 11. skok v daljino z zal jun. kat. C. 12. štafeta 800 krat 400 krat 200 krat 200 m. Tekališče ie dolgo 3% m. pokrito z ugas-ki in ima dva nedvignjena zavoja. — Tek-movanje se vrši t>o pravilih JLAS. Zunanji tekmovalci so prijavnine nrosti, ostali mora j'i pn pn<*vi vplačati 10 Din za osebo in toč ko. 30 Din za »tafetna moštva. — Prijave je poslati do 1. septembra ob 12. url ra naslov: Savo Sancin, Ljubljana, Tavčarjeva ul. MU. Prvo in drugoplasirani v vsaki disciplini bo dobil plaketo, tretje-plasiranl priznanico. — Klub si pridržuje pravico spremeniti točke kakor tudi vrstni red tekmovanja. Kiuocm oziroma njih tekmovalcem preskrbi prireditelj ob pravočasni prijavi 75 odst. popust na železnici, celodnevno prehrano 20 Nin in prenočišče 10 Din. Se nekaj nedeljskih rezultatov. V našemi drž. prvenstvu je bil rezultat tekme med Jugoslavijo in sarajevsko Slavijo 5:0 (1:0), torej še za gol boljši za Jugoslavijo, ki ga je v 44. min. zabil Zečevič. — Na Dunaju so se nadaljevale prvenstvene tekme v I. ligi. Austria in WAC sta igrala neodločeno 1:1 (0:0) ,itii prav tako sta delila točke brez gola Rapid in Libertas. Hakoah je zmagala nad Sportklubom z 1:0 (1:0). — V Pragi je Viktoria - Žižkov v prvenstveni tekmi odpravila Slavio z 2:1 (0:1), v Plznu pa je Sparta z 1:1 proti SK Plznu komaj rešila točko. Dalje so Boherniams zmagali nad Libenom s 5:4 (3:2), Viktoria iz Plzna nad Nachodom z 1:0 (1:0), Kladuo ^a nad Teplitzer FC s 4:1 (1:0). — Budimpestamski reziultati: Hungaria : Attila 9 : 0 (5 : 0), Fe-renezvaros : Soroksor 8:2 (3:0); Ujpest : Nemzeti 3:1 (0:0); »11« : III. okraj 2:1 (1 : 0); Kispest : Somogy 1 : 1 (1 : 0). ČSR : Avstrija v plavanju. V soboto in nedeljo se je vršila v Pragi meddržavna plavalna tekma med reprezentancama Avstrije in Češkoslovaške, pri kateri je Češkoslovaška zmagala s 43:29 točkami. To je že drugi poraz, ki ga je avstrijski plavalni šport doživel zaradi svojih notranjih r-poli-. tičn.ih« razmer. Podrobni rezultati zmagovalcev so bili. — 100 m hrbtno: 1. Seitz (A) in HeiHtrtg (ČSR). v enakem času 1:15:6; 200 m - pr®no: 1. Czegka (ČSR) 3:009; 4X 100 m prosto: 1. ČSR (Švehla, Schcnuck, Getreuer, dr. Steiner) 4:21.4; 100 m prosto: 1. Keltsoher (A) in Getreuer (ČSR) v enakem času 1:04.2; 3X100 m mešano: 1. ČSR (Czegka, Heiliimg, Steiner) 3:42.4. — V vaterpolu je češkoslovaško moštvo s 5:0 (4:0) zmagalo; prav tako je zmagala tudi reprezentanca Prage nad reprezentanco Dunaja s 3:1 (1:1). ASK Primorje. Lahkoatletska sekcija. —■ V. soboto- in nedeljo, 3. in 4. septembra bo propagadni mednarodni miting in dvomateh s KAC iz Celovca. Pozivamo imenovane atlete, da se razen ostalih redno udeležujejo treningov vsak den: Kovačič A„ Cerar I., Perovič T., Cepin, Godunov, Jug Fr. in V., Korče, Raič M„ Stolfa, Žorga Fric, Slamič, Putinja. Svetič SI., Slapar, Gašperšič. Cerkvenik. Medica; funiorji: O raz eni, Zor-ga A., Ogrin, Kosec. Pozivamo zunanje, zlasti Skoka. Krevsa, Kovaoioa Leona, Žgu-ra, Mareka E., Petkovška in juniorje Karbo ter Kolenca, da redno trenirajo. Lista klubskih atletov, ki starta jo na tem mitingu, je nabita v garderobi na igrišču. Načelnik. TSK Slovan. V sredo, dne 30. t. m od 18 dalie- obvezen trening za vse igralce I. in rezervnega moštva. V četrtek 1. septembra ob 20. članski sestanek vseh igralcev nogometne sekcije. Volitev novega kapetana, določitev rezervnega in I. moštva za bodoče tekme in dr. — Obvezna pa je prisotnost za: Zavrl I. in II., Marchiotti I. in II., Grm. Šlegel, L^an, Lipovšek II., Lum-har I.. Thuma. Srebotnjak, Ključee. Som. Sluga. Poljšak. Bogel. MK Ilirija opozarja dirkače in člane moto - sekcije na mednarodno motociklistieno dirko.. ki jo bo dne 4. septembra priredil IHMK na dirkališču »Miramare« v Zagrebu. Razpis je v tajništvu kluba, kjer se tudii sprejemajo prijave za dirko, in sicer do četrtka, dne 1. septembra t. 1. do 18. šolstvo Na realni gimnaziji v Kočevju bo vpisovanje: za I. razred 1. septembra od 9. ure. za II. do IV. 2. od 8. dalje, 2» V. do VIII. 3. od 8. dalje. Dijaki zunanjiki se bodo vpisovali tudi 2. in 3. septembra, v izjemnih primerih pa že 4. in 5. septembra dopoldne. Učenci, ki so napravili sprejemni izpit za I. razred na drugem zavodu, pa se žele vpisati tukaj, naj prineso predpisane dokumente s seboj. Pojasnila nabita na uradni deski. Gospodinjska šota in toledotečaj na Jericah delujeta tiho in skromno že več let ter izobražujeta naša dekleta v gospodinjstvu, šivanju in toledu. Mnogo je bilo truda, da se je dosegla ustanovitev tako potrebne gospodinjske šole in tečaja. Hvaležni moramo biti vsem faktorjem, ki šoli in tečaju izkazujejo podporo in le želimo, da to ostane tudi za naprej, saj vemo, da kar enkrat imamo, moramo tudi držati in podpirati. Ob koncu preteklega šolskega leta je gospodinjska šola priredila izredno lepo razstavo, na kateri so dekleta po. kazala pridobljeno znanje. Vrednost gospodinjske šole in toledo tečaja znajo ceniti posebno starSi, ko vsako leto pošljejo svoje hčere, da se izobrazijo za dobre gospodinje. Državna meščanska sofci v Ptuja. Vpisovanje bo 1., 2., 3. in 4. septembra. V višje razrede se je mogoče vpisati na podlagi izpričevala v dovršenem predhodnem razredu na meščanski šoli. Vse druge podrobnosti na deski. Iz življenja na deželi Iz Slovenfgradca sg— Nesreča pri delu. Korošec Josip iz Podgorja je med rezanjem krme prišel z desnico v stroj, ki mu je smečkal vse prste. Hodnik Štefan iz št. Ilja je padel med spravljanjem sena s skednja in si je zlomil desno nogo. Zidar Cuješ iz Šmarja je med delom padel s stavbnega odra in si zlomil na levi strani rebra. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v tukajšnjo bolnico. Iz Konjic nj— Sokoistvo v Dravinjski dolini. Po izredno lepo uspelih letošnjih številnih sokolskih prireditvah naših sokolskih edinic v dravinjskem sokolskem okrožju se je vršila 14. t m. v Konjicah tekma med posameznimi sokolskimi edinicami okrožja v odbojki in v štafetnem teku. V tekmi v odbojki je izšel kot prvak okrožja za člane društva Konjice, za članice, moški in ženski naraščaj, pa društvo Poljčane. V štafetnem teku na 1500 ni je zmagalo Sokolsko društvo Konjice v 4 minutah in 1 sekundi, sledila so društva Zreče, Poljčane, Oplotnica in Loče. — Sokolska četa Sv. Jernej nad Ločami je imela nastop 21. t. m. na šolskem dvorišču, ki ga je četna uprava prav praktično uredila, četa je skupno z matičnim društvom Loče nastopila s vsemi oddelki v 9 telovadnih točkah. Zlasti so želi priznanje številni četniki. nj— Iz delovanja dravinjske podružnice SPD. Letos pozimi osnovani odsek za tujski promet se je lotil dela z vso vnemo. S primerno reklamo in z ureditvijo informacijske službe v Konjicah in bližnji okolici sami je privabil v Konjice večje število letoviščarjev, ki doslej še niso vedeli za naš lepi kraj. Te dni pa je podružnica izdala skrbno sestavljeno in s krasnimi slikami v bakrotisku opremljeno brošuro, ki slovenski, srbskohrvaški in nemški opisuje Konjice in bližnjo okolico. Vsa čast ljudem, ki so sodelovali pri tem za skromni začetek tako dobro uspelem delu. nj— Velika shoda sreske organizacije JRKD v Vitanju in v Sv. Jerneju 21. t. m. sta uspela kar najbolje. Udeležilo se je obeh shodov številno občinstvo. Govorili so gg. narodna poslanca dr. Auer iz Siska in Gajšek Karol iz Konjic, dalje gg. notar Jereb Rado in dr. Mejak Ervin. Oba shoda pomenita zopet lep korak naprej v utrjevanju državne zavesti in konsolidaciji razmer v srezu. Iz Ptuia j— Zasačen tat koles. Te dni se je pripeljal v mesto posestnik Horvat Maks iz Krčevine. Ko se je mudil v gostilni »Pri pošti«, je prislonil kolo na zid v veži. Ko pa je hotel oditi; kolesa ni bilo več na mestu. Takoj je tatvino prijavil na policiji. Stražniku g. Rupniku se je že po dveh urah posrečilo izslediti tatu v osebi Smer-karja Petra iz Krope, kd je kolo že prodajal nekemu vajencu. Iz Prekmurfa pm— Seja odbora JRKD. V Dolnji Lendavi bo v ponedeljek 28. t. m. Zaradi važnosti seje se pozivajo odborniki, pm— Otvoritev strelišča v Dolnji Lendavi. Na zadnji odborovi seji je bilo sklenjeno, da se o tvori strel išče s 6oboto 3. septembra ob 15. Na razpolago bo vojaško strelišče v Dolgi vasi. Na cerkvenem trgu se bodo zbirali člani in občinstvo, nato pa krene 6prevod z vojaško godbo na strelišče. Ob tej priliki bo zopet v Dolnji Lendavi lepa narodna manifestacija. pm— Ukinjen je orožni ške postaje. Te dni je bila ukinjena orožniška postaja v Ga-berju pri Dolnji Lendavi, ki se je preselila v Strigovo. Gaberski rajon se je razdelil med orožniSki postaji v Črensovicih in Dolnji Lendavi. DOLENJSKE TOPLICE. Slaboumna re-vica M. O. dela vedno večjo nadlego ne le domačinom, temveč tudi vsej bližnji in daljni okolici. Ker je nI mogoče oddati v umobolnico, imajo domačini silno mnogo truda z njo. Tako je pred dnevi ušla od doma ter se napotila pol gola proti Semiču. Med potjo si je strgala raz sebe vso obleko in je prišla do Semiča popolnoma gola. Usmiljeni ljudle so jo odvedli v neko hišo, kjer so jo oblekli ter oskrbeli, da je prišla zopet domov. Njeno petje In vpitje razburja vso okolico podnevi in ponoči. Nevarno pa je tudi, da bo kaj zažgala. Ker se ponavlja to že nad 2 meseca, je skrajni čas, da bi bila sprejeta v umobolnico. — Po zadnjem majhnem dežju je silna vročina popustila Lastovke so se že pričele zbirati na odlet v južne kraje. Pohlevni dež Je sicer nekoliko poživil poljske rastline, vendar je bilo mnogo premalo vlage. — Toča po vinogradih je napravila mnogo večjo škodo, kakor se je prvotno mislijo. Nekateri vinogradniki ne bodo imeli kaj trgati. - ....._,-.-.- LJUTOMER. Premiramje ■ konj bo dne 1. septembra na Glavnem trgu v" Ljutomeru. MALA NEDELJA. Tukajšnja Sokolska četa vabi vse prijatelje k svoji prireditvi v nedeljo 4. septembra, ko bo ob 15. nastop sokolske čete s praškimi vajami na dvorišču brata Koseja. po nastopu pa bodo uprizorile čaniee z deco v društvenem domu pravljično bajko s petjem »Izgubljeni raj«. Svirala bo sokolska godba. Letošnja velika tombola bo v nedeljo 18. septembra in bo glavni dobitek 1000 Din v gotovini, poleg tega vreča moke, obleka in še nad 300 drugih lepih dobitkov Vabljena so zlasti sosednja društva k številnemu posetu.. ŠT. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Strokovnega kmetijskega tečaja za učitelje kmetsko-nadaljevalnih šol, ki je trajal od 18. julija do 20. t. m., se je udeležilo 23 učiteljev iz raznih srezov dravske banovine. Gg. predavatelji: ravnatelj kmetijske šole ing. Petkovšek, profesor ing. Kropiv-šek ter strokovni učitelj Vardjan, vsi trije z domačega zavoda, ter Josip Gos£k, šolski upravitelj v Teharjih. so uspešno obdelali teoretično in praktično obširno snov iz vseh predmetov kmetijske stroke ter s svojimi poljudnimi predavanji vzbudili v tečajnikih veliko zanimanje za vse panoge kmetijstva. Vsi tečajniki so dovršili tečaj z odličnim ali prav dobrim uspehom. Slovesne zaključitve tečaja 30. t. m. sta. se udeležila tudi zastopnika kr. banske. uprave g. ing. Zidanšek, načelnik kmet. oddelka ter referent Krošelj. Oba 'sta-pffieg vodje tečaja g. ravnatelja ing. Petkovška-v lepo zasnovanih govorih izpodbujala u£j-telje tečajnike k složnemu delu za nacijo-nalno vzgojo in za zboljšanje gospodarskega položaja našega kmeta. Za vzpodbudne besede ter za trud gg. predavateljev se je zahvalil tečajnik Jakob Novak. Zai ključni del je tvoril banket, kjer so pokazale svojo veliko kuharsko spretnost go-jenke tamošnje gospodinjske šole pod vzornim vodstvom g. ravnateljice . Pre-mrouove in strokovnih učiteljic Mlakarjeve in žbogarjeve. Skrbele so za prehrano-ves čas tečaja in so z dobro kuhinjo in z ljubeznivim postopanjem omogočile, da smo se počutili kakor doma. Rili smo s tečajem povsem zadovoljni in nam bo ostal v., prijetnem spominu. — —ak. RIMSKE TOPLICE. Elitni zabavni večer s plesnim programom sta nudila nedavno v zdraviliški dvorani člana opere Darmstadt-Dessau, prva odlikovana predstavnika Jugoslavije na mednarodnem koreografskem konkurzu v Parizu g. Pi-no Mlakar in njegova soproga Pia. Dvorana je bila zadovoljivo obiskana. Posamezne točke je spremljal orkester konserva-toristov iz Ljubljane. — Kopališka sezona polagoma umira. Večina gostov že odhaja. Višek je dosegla sezona v zadnjih dneh preteklega meseca ter je bil letos obisk v primeri z lanskim letom naravnost pre- senetljiv, saj so bile zasedene vse sobe v kopališču''- samem, poleg tega pa tudi vse proste sobe v okolici pri privatnikih. Obisk gostov, povečini domačinov, pa Madžarov in Avstrijcev, je zadovoljil v polni meri. Savinja je še polna kopalcev; zemlja je docela izsušena in v nekaterih krajih že močno primanjkuje vode za ljudi in živino. Komisijski ogled za popravo in obnovo šmarješkega lesenega mostu se je vršil te dni ter bodo najbrže v naslednjih mesecih še podvzeli akcijo, da se most renovira s podporo banovine, ki jo je obljubila po priporočilu banskega svetnika g. dr. Roža. Most je že v tako mizernem stanju, da so pasanti ogroženi. VRHNIKA. V sredo 31. t. m. ob 2Q. bo v osnovni šoli ustanovni občni zbor strelske družine, katere namen je, vzgajati dobre strelce in gojiti med člani narodno zavest. Pokrovitelj te organizacije je Nj. Vel. kralj. Pričakujemo, da bo ustanovni občni zbor mnogoštevilno obiskan. V krat. kem se prične urejevanje primernega strelišča. R a iS i o Izvleček iz programov Torek. 30. avgusta. LJUBLJANA 12.15Plošče. — 12-43: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 19: Naša zemlja v vseniirju in ostali planeti. — 20: Esperant-, sko predavanje. — 20.30: Prenos koncerta iz "Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. v • Sreda, 31. avgusta. LJtJBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Prenos Beethovnove opere »Fidelio« iz Salzburga — 22: Čas. poročila, salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. _ 18: Koncert tamburaškega zbora. — 19: Prenos opere iz Salzburga. — 22: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12-30: Plošče. — 19: Prenos opere iz Salzburga. — Lahka giasba. — PRAGA 19: Sonate za violino in kitaro. — 19.30: Pesmi. — 19.50: Klavirski koncert. _ 20.20: Prenos iz Brna- — 21: Orkester. — BRNO 19: Koncert iz Prage. — 20.20: Humoristična slika. — 21: Prenos ".z Praae. _ VARŠAVA 18.20: Lahka glasba. — 20: Koncertni večer. — 22.05: Plesna glasba. DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 16.50: Popoldanski koncert — 19; Prenos Beethovnove opere »Fidelio« iz Salzburga. — 22.10: Lahka godba. — BERLIN 20: Zabaven program. .— 22.20: Prenos z Dunaja. — K0-NIGvSBERG 19: Prenos opere iz Salzburga. — 22: SluhoieTa. — 22.45: Nočni koncert- — BUDIMPEŠTA 18.45: Madžarske pesmi. — 19.45: Lahka glasba. — 21: Plesna in ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Verdijeva opera »Sicilijanske večernices. Id krepi In zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBENIE LJubljana VIL Vse, kar želite, dobite v »Jutrovem« malem oglasniku. Pr) stalnem zaga- tenju, trdi stolici al io-bro jemati ona sdravila tn čaje. ki naglo čistijo, ker to astvarja potem navado, da potem tuda oajmoi aejža sredstva 116 ačiD-kujejo. sipin-ai 619« milo, »e ustvarja navade in preprečava nastop sapsite. -bam. ki so »e navadil*, da jemljejo m oi n » . sredstva 2l&.-Depot: TrlfOHam-4roee rijai Beograd (Slavijai- ' " "" * P0 . •* -i . čudovito poceni ' in dobre ; 29iJ Za kurjenje z vsakovrstnim!' kurilpim materiJalom. Dobiva t»e v vsaki trgovini/ z železnino.' - - " • j j Izdeluje: > . Vojvodinska-Iivnica d. (L . Novi Sad. Za jugoslovenski patent št. 6491 od 1. junija na: „samoizpraznjevalni voz" (»Selbstentlader«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. 11162 Lepite na pisma znamhe nrotttuberhutozne lige i Zaradi prekratke dobe ponovno razpisuje podpisana občinska uprava občine Loka pri Zidanem mostu ofertno licitacijo za gradnjo novega vodovoda za vas Loko, ki se bo vršila dne 4. septembra 1932 ob 9. liri dopoldan v prostorih občinske pisarne v Loki pri Zidanem mostu. Interesenti naj se zglasijo ob navedeni uri istotam, kjer dobijo vsa nadaljnja navodila. Občinski urad občine Loka pri Zidanem mostu, dne 28. avgusta 1932. 11202 Kovač Peter, župan Kdor ni čital tega romana ln ljubi napeto in fantastično Stivo, naj ga takoj naroči pri upravi »Jutra« za Din 30.—. vezan Din 40.—, ^ JUTRO« Št. 201 8 Torek, 30. VIH. 1932 Cene malim oglasom ženttv* to doptsovanjm nofca »oeda Dt« t- ter mtkratnn Mi tojbtne za iifro ali za dajanje naslove Din Og/arf * reklamnega sneta)* vsaka beseda Dtm Po Din /— dobesedo M zaračunajo nad alfa vsi oglasi, k$ •padajo pod rubrika »Kan, po kame, aAoto+noto*, , »P najame »Posest*, »Lokati*, »Sta mgm/. mddma. .Vrednotej informacije*, mžtvnlte, *Obrt* te »Let« ter pod rubrikama »Trgovski potniku In »Zestu-teke, tm M »oglasom nmdi gaztuiek, oziroma, te ze Me potnika. Idcr e pe pod tema rubrikama Oče zastuika Ji služba, plača ta Moti&glosi Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se saračunajo po Din i«— za besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din S.— za iifro aH za dajanja naslova V z! ostali oglasi godalnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna prtstojbma za iifro ali za dajan fe naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaia Din 3.—v Najmanjši znesek prt oglasih po 50 pat za besedo, fe Din 10._v vrt oglasih po I Din za besedo pa Dtn 15.—, Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predafi naročita, oziroma fih Is vposlati r pismo obenem g naročilom. J Službo dobi Postrežnico i^>rejmem Wi®u mrve eer. k Te v Šiški. Naslov pove »glasni oddelek > Ji*tra<. 33245-1 Pletilja popolnoma irr«ai>3n« do-bi delo na šmartiasfci cesti *t. 24. 33270-1 Dekle pridno im pošteno, ki sna nekoliko kuhati, iščem Vi si« v v oiglasnam oddei ku »Jutra«. 33268-1 Trgov, vajenca [10.000 Din kavcije sprejme takoj t trgovin® I nudim za službo skladišč x mesa mm blagom tvrdka trika, vratarja ali kak« L. Petovar, Ivanjkovci. j drugo zauppo meeto. Po-32913-44 I nudibe prosim na oglasmi --j oddelek »Jutra« pod šifro Vajenca I im zanesljiv« sprejmem v trgw»o me- ' 33387-2 šanega blaga. Našlo*? po. . ve oglasni oddelek Jutra, bamOStOjna 1 gospodinja išče shiSbo. Naslov pove ogJaam oddelek »Jutra«. 33377-2 Pretiskač ?a izdolbljonje pločevinastih izdelkov (Metali-d. r u e k e r), ki se epozna n-'. redela-ri transportnih •osod ta mleko, naj te ■iv; na naslov: Vjekoeiav Flnbalek. iimarski mojster. Osi jok 3, Njeiguševa 7. 33275-1 Brivskega pomočnika nradega. dobrega ra hitrega delavca, bubi što-??r,t. s stanovanjem in hrano v hiši ter plačo po dojo-voni sprejme takoj v stalno službo K o h n Samuel, brivec v Murski Soboti. 33260-3 Plačilno natakarico tak'»j ^vejmem. Našlo* v oglasom oddelku' »Jutra« 33253-1 Dostojno varuhinjo otrok — sobarico Nemko — veščo Šivanja, #r*r*jme ga. Rajkovic, So-V-tica, Pozorišna a!. 3. 33351-1 Šiviljo t.-* heht perilo iščem na finm. Naslov v oglasnem o-ideJk« »Jutra«. 33006-1 Starejšo kuharico zanesljiv« in dobro, z večletnimi spričevali fn dobrimi prirMročili išče z* takoi grad Volčji potok. poŠta Radomlje. 33300-1 Čevljar, pomočnika »nre.rroe Alfonz Z e r n i k, Gajeva nI. 9. 33941-3 Natakarico V.vr^ije »mo%rn». H--M ?a-mostojno vodi'a gostilniške posle, iščem za re-^t.Trrariio v večjem-. lete-vfšearskem kraju Slovenije. — ponudbe * navedbo rahtev na oglasmi oddelek ».Tot-a« pod »Poštena in vrstaa«. 33294-1 Učenko ▼ trgovino mešanega Ma ga sprejmem takoj. Prednost iz železnica rake dru- | o«.., , -iin«. Naslov pove oglasni . »'UZDO tekača oddelek »Jutra«. 33306-44 | sluge, iščem. — Imam kol«. Govorim s!o«> I ^arsk<> naobražen. Plača T djenca I in oskrta po dogovoru. — ^»rejmem v manmfakturn« j L. Hanželj, Maribor-Krče-trgo^ino v Ljubljani. Na- vioa 38. 33321 ~ »lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33332-44 Službe išče Veaka beseda SO par: m daj«nje naslov« aH pa S Din. (2) Postrežnica želi 7.anje čer dan. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snežna«. 33346-2 Boljše dekle BmožTio vsakega dela, ki . . ?>na tum oddam 1 s 1. oktobrom. — Isto ta tudi oddam s 1. nov. dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami. Informacije daje upravitelj-stivv v oglasnem oddelku nova urica 14, vrata 34. | 'Jutra«. 33007-21 33337-7 . Trisob. stanovanje Perzerje ' kuhinjo, tudi za pisarno kupim. Ponudbe na oirlas. IK|,1am 5 septembrom. — oddelek »Jutra« pod iifro Pomene ponudbe na ogl. . n_____; ...... _ I al. Ti,,... Pravi« 33330-7 Prodam oddelek »Jutra« »September«. pod šifrp iilTKj-?! Gospodična išče službo prodajalke v slaščičarni, trafiki, pekarni aH alično. Položii Ia.bko 10.000 Din kave? je. Po-mrdbe na oglasmi oddelek Jutra« pod »10.000 Din« 33301-2 Beseda 1 Din; za dajanj« naslova ati Si fno 5 Din. Dijaki, ki iičej® »strukcije, pla-&aio raake besed« 50 psn m šifra ati t* dajanj« naslova S Din. (4) O*!*« trg. značaja p* 1 Din beseda; ta dajanj« naslova ali za Šifro S Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; n dajanj« naslova ali m {>• S Din. (6) Stanovanje 4 sob. kuhinje, kopalnici in pritiklin oddam takoi na Dunajski cesti. Noslrvv oglasnem oddelku ».Tu tra«. 320-54-21 Lepo sobo r dvema posteljama oddam takoj na Sv. Petra ceeti 33. 33249-23 Opremljeno sobo lepo, solnem«), čisto i.n mirno, s parketom, elektriko m posebnim vhodom blizu tehnike, montanisti-ke, obrtne šole in banovine. oddam solidnemu in stalnemu gospodu na Rim ski cesta 33/1 — desno. 33346-33 Prazno sobo s centralno kurjavo, Miklošičevi cesti oddam Naslov v oglasnem Md»l ku »Jutra«. 33303-23 Opremljeno sobo cisto in seporirano oddam solidni osebi, erfent. zakonskemu paru r uporabo kuhinje, fcibenova ul. 33/1 — pri gorenjskem kolodvora. 33209-23 Sobo prazno ali opremljeno, elektriko in posebnim vh" dom takoj oddam. Naslov v ogla-smem oddelku Ju.tra 33297-23 Sobo z a!1 brez hrane oddam v komfortni vili Cesta na Krožnik št. 4.3. 33317-23 Kot sostanovalka iščem sobo v Mižim Du najsike ceste. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33273-23 Rabljeni sodi Enosob. stanovanje pritiklinami takoj od-dam na Gltncah. cesta 1/6 33296-21 Opremljeno sobo s posebnim vbodom in ev. uporabo klavirja takoj od dam. Večna pot št. 14 _ Podrožnik. &i372-23 Sobo z dobro domačo hrano t« koj oddam. Naslov pov oglasni oddelek »Jutra«. 33267-23 Upokojen uradnik vešč računskih. blagajniških in pisarniških del, z I »Jutra« pod šifro »Več-večletno prakso v lesni in I letna praksa«. 32835-4 vinski trgovini, išče pri- i merno službo. Pomudibe na j v I/mu Iti ogla«, oddelek »Jutra« pod I r,r°'CV šifro »Zaposlitev«. 38350-2 Klavirski pouk . . . Učiteljica sprejme v skrb- d °b r 0 »hranjeni ni privatai pouk 1 aH 2 postelje učenca (kd). Cenj. dopise poCemi naproda j. Naslov v prosi na oglasni oddelek | oglasnem oddelku »Jutra ter | Dvosob. stanovanje na novo pre.pleska.no, s pritikliinami takoj oddam Kocenovi ulici št. lil, .ii^SO-fi | P0,1 v Rožno dolino. 32.122-21 Brivski pomočnik m5ad, h;ter in dober delavec, išče za takoj stalno »lužibo v mestu ali na deželi. Nasiloiv pove ogl. oddelek »Jutra«. 33265-2 2 nova Erneman . D •• < . „„,, If Prueten dom želi poučevati prvo- ali I aparaia 11 nudi inteligentna dam-a drugošolca. Naslov v ogl. I in zvočna a.para.bura zelo I koncem 40 starejšim so- oddelk« »Ju>tra«. 33259-4 | "godno naprodaj. — Po- apodom, ki želijo ud.eben mid.be na oglas ni oddelek I dom, na krasno ležečem Jutra« pod »Ugodnost«. posestvu, 2 uri od M ari 32833-6 | bora. Prvovmtna postrežba. velika knjižnica, lepi Gosli poučuje bivS učitelj konserva torija Stu^entovski olica St. 9'I 32379-4 Gramofon, plošče od IS Din — kakor tud! Učiteljska I gramofone abiturijentka 04 sno.,r£n »*» prehodi, sadne, gro?d.nc in mlečne kure. Vprašanja a pod.ružiiiico »Jutra« v Mariboru pod šifno >ITdo-be.n dom«. $3320-3! Dve učenki f^fijm« takoj dameki mod-ti atelje Skabar, Mestni ura. 33^78-44 Trg. vajenca ki itsa veselje do trgo-ri-t>e, s primerno šoiako ii-pb-a?i>o, zdrav«d »Veselje do trgovine« 39930-44 Čevljar, pomočnik ____________________ trezen in pošten, vaj«, daje instrukcaje v Ljnfc- ^ * T-l^u zl»ivaiiega d-ela. išče stal- [jan.i „ okolioi. Od ure wf,tM>d »Viktoria« palače I riSOb. Stanovanje no mesto j r«, oskrbo: 7 Dm. Prmud-V) na oglas. dnipo po dogovoru. Vinko oddelek »Jutra« pod šifro J- Um»vee pošta Gor en i« »štrnktofi««. Cevljj »Tempo« (ia vas — Luc-me. 35511,1-? 1 . . .. i \ obroke Prazno sobo « posebnim vhodom od dam v Zg. šiški. št- 30, 33265-2 Opremljeno sobo lepo. f po-sebnim vhodom oddam v eentru mesta eni a'i dvema boljšima osebama. Na«!ov v ogla oddelku »Jutra«. 33251-23 Sobo lepo o>pr omiljen«, zraven obrtne šole oddam 1 ali 2 osebama (i.zvzem.ši zakoncema). na Mir ju. Bogiši-čeva ulica 4, visoko pri Hič je (začetkom rimskega zidu). 33316-23 33866-4 s kopalnico in plinom, za 1300 Din oddam s 1. oktobrom na Domobranski c. St. 17/1. S3333-31 Brivsiki pomočnik miad. dober bu-bi štucer, "šre službo za takoj. Ivan Majetorov^lč, pn g. Dole-šal. Ježiea pri LjuWjani. 3^281-2 I Pridna sobarica z večletmiimi spričevali, ki zna šiva^ti iin pospra.vljeti Mne sobe. išče nameščenje Nastov v 0 em», ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33100-10 j Steyr 30 Cabriolet sprejme stara renomirana I 16.000 v o ž en. kakor nov, domača industrija. Ponud I r>noda Vellacher, Maribor, be na oglasni oddelek | Melj.ska 12. 33322-10 »Jutra« pod »Vstrajen in Sostanovalca sprejmem s hrano ali brez v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33279-23 Prijazno sobico z zajtrkom oddam dijaku v bližini obrtne šole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33014-23 Sobo lepo oipremljeno. s posebnim vhodom, sredi mesta po nizki ceni oddam takoj ali s 15. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33306-23 Sobo z 2 posteljama veliko, panketirano, solnčno. s posebnim vbodom oddam takoj al; pozneje stalnima gospodoma na Miklošičevi cesti št. 4'TI. levo. 33307-23 Opremljeno sobo takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra t. 33316-23 Opremljeno sobo takoj oddam 2 osebama v Čopovi ulici 31/11 levo. 33295-33 Solnčno sobo s hrano, v bližini obrtne šole oddam dvema dijakoma. Kolegijska ul. 31/1 33258-23 Opremljeno sobo z zajtrkom oddam 1 ali 2 gospodoma v z'do.vski stezi št. 6/II. 33342-23 Sobo lepo opremljeno in strogo separirano oddam boljšemu. stalnemu gospodu v viii na Mirjiu. v bližini obrtne šole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33344-23 Sobo z 2 posteljama zrazen kolodvora oddam s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33312-23 Sobo dvema gospodoma odda Cebokli, Mestni trg M/II. 33314-23 Prazno sobo lepo, s posebnim vhodom, blizu Tivolija oddam po nizki ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33300-23 2 opremljeni sobi oddam v Židovski ul. 6/1. Dve dijakinji nižjih srednjih šol sprejmem po zm-erni ceni v vso oskrbo na Dolenjski cesti 8S (blizu Rakovnika) Pouk v nemščini. 33291-22 Dijaški internat Legat, Maribor Vrazova ulica 2 bi iz»u realne gimnazije, meščanske šole in drug;h srednjih šol, sprejema tu-dijake drugih zavo- Opromljeno sobico s posefon.im vzhodom, blizu Tabora iščem za takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovka«. 33328-23/a Dopisi d,i d-ov. Vsaka beseda t Difi: ta 4a janje naalvva aM »Ure pa S Din. (90 Novo hišo prodam. Poizve se v 5{p. Sišbš, AJeševceva cesta — v kleti. 33315.20 Dvonadstrop. hiso na Vranskem s sadonosnikom. vrtom in go-sjKviar. po-^iopjem proda Realitetna pisarna v L.-uJj-ljaai, VV-olIma uliea 1. 32904-22 U zakonu nezadovoljna dama Tristanovanj. hišo v bližini centra Sobo za dijake i v lama iv ouiOToi centra t u n; m. (dijakinje) z vso oskrbo diiVs3k pIača zasec- prejme učiteljska diruS na v dobro oskrbo in 33269-34 oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša«. 33331-20 Sirom strogo nadziorstvo v bli- I P°d »Dobrodošli« žini realke in obrtne šo- I 'eži pismo z naslovom v le. Pomoč pn učenju brezplačno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33013-22 oddelku »Jutra«.. 33068-34 Vsaka OMeila i Din. za -injanj« naslova ali za šifro r« 5 Din. f2Si Dva diiaka (taji) v Graz-u sprejme na hrano ln stanovanje boljša gospa rojena Ljubljančanka. Informacije: Pisarna Tonnies. Dvoržakova ul. št. 3, dvorišče. 33117-22 Srečice jedina! Za vreme velesajma biču tamo gde smo se »poznali 33310-24 Pisalni stroj v dobrem stanju prav poceni prodam. ŠTaslov pov« oglasni oddeiek »Jutra«. 32834-29 r/ V Novem mestu ščeim stanovanje in prehrano za Ifllet.nega detka. ki bo obiskoval I. razred meščanske šole. Ponudbe z navedbo cene ne naslov Dolenec. Zasrreb, Tomaši-čeva ulica 4/1. 33259-22 Veafca bVeo>-^ai naiska c. 36. Telefon odde.ok »Jutra«. 33327-22 | 2236 Trgovina z mešanim blagom, v io- i Pek. pomočnika dustrijskem kraju, z vsem Pranc Maroha nl fL?Z;m, t" ■ kot poslovodjo pekami no zalogo takoj naprodaj / j J ^ ^ Ponudbe na o^las. oddelek slov ^ k ^ »Jutra« pod OTaoko »Tr- | nl dobi Bna^rade 100 denarjev. Jos. Berlingos, pekarna Vurberk prt Ptuju. 33208-3! Preklicujem v«e govina 200«. 32835-10 Večji lokal I z izložbo oddam za november. Vpraša se Du- Dijaka v Celju ižješol-ca siprejme na hrano in stanovanje uradnika družina. Eventuelina -•moč pri učenju brez-ačno na razipolago. Na-o-v pri podružnici Jutra Celju. 33319-22 Posest fi. 10 I Z« neresnično, kar v-rt a | s?ovoriJa o gos,pe Tere-/'ji Ferdo m njenih ofroc a. Vtmk* besedn I Dtn: tn dajanj« naštet* nI an fctr« pn t Dtn. (SO) Dva dijaka finji) iprejmem v popolno oskr- Dvorec (Gosposka uJica) navrata Parkbotel. v Celju polejr j Vsaka beseda 1 Dir za dajanje naslova a'i za šifro pa 5 Din. (&» O. Pomoč pri učenju. — znamenitega parka", v naj-Bajd, Sv. Petra nasip 71. lepšem delu mesta, z 10 33343-22 | sobami im 4 orali sadov- Malinovec pristen tn naraven, » čistim sladkorjem Vsaka beseda 50 par; in dajanj« naslova aH aa šifro 3 Dda. (22) 2—3 dijakinje sprejmem v dohro oskrbo in skrbno nadzorstvo. Kla-\-ir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33248-22 Dve dijakinji sprejmem v vso oskrbo bližini vseh srednjih šol ln univerze. Nemščina, klavir v hiši. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 33177-22 Dva dijaka finji) sprejmem v solnčno in mir-o sobo z vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33292-22 Dijakinjo I uporabi za stavbne par- žjih razredov sprejmem I cele. proda pukovmk L. vso oskrbo k domači Lottapeich, Rimske Toplice njaka. ki se j-a lahko j vkohan, se dobi na malo hčerki (prvošoiki) pole; liceja. Naslov [»ove ogl oddelek »Jutra«. 3:>313-22 Dva mlajša dijaka sprejmem po zmerni ceni v vso oskrbo in vestno nadzorstvo v Gosposki št. 10/1. 3ii>4-22 in velik« v lekarni ir. G. PiccoR. Ljubljana, D ma> ska eesta 6. " 229 33257 20 Gorenjski oves !ep, domač, kakor tudi lečo na oglasni oddelek »Jutra« po najniž;5 cen' nudi L 'j-pod »Mlin«. 32757-20 | devit Sire, Kranj. Mlin v mestu prodam ali zamenjam za mliu na deželi. Ponudbe 326.56->3 2—3 dijake (inje) sprejmem v le-po in solnčno sol>o s kopalnico. Prvovrstna n~krba. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33329-22 Sladkega sena VJj Dva dijaka (inii) sprejmem na ptanovanje v centru mes'a. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33209-22 marljiv« 32938-16 Mladenič 19 let star, »drav, agi-len, čedne zunanjosti in neoporečno pošten, sirota brez matere, išče mesto natakarsiega vajenca. — Labko posodi 50.000 Din. Pohištvo Vsaka beseda 1 Din-u & janje aaalor« aJi MlMfr« pa 5 Din. (Ig) Dražba vin td^ar Rice Borronghs: Tarzan, kral] džungle DRUGI DEL . Spalnico I Uprava patrijarških dobara u Dalju prodavace u svojoj Pnstoipi tudi kot druzab- skoraj nov«, \z trdega Ie- , , -- , J nik h kakršnemkoli do- sa. z modroci vred takoj kancelariji, dana 10. septembra o. g., u 11 sati prepodne putern nrog^oddeJr^ju6 dr vV6Sasnremod7e,! ofertalne i eventualno ustmene dražbe vino iz 1928. i 1929. go- tra« pod »Lahko takoj«, ku »jutra«. 33274-12 dine i to: 20.000 lit. rnžic«, 9.600 lit. bele slankamenke, 8.500 lit. t i i kadarke, 1.000 lit. rizlinga. Oferti imaju sadržati 10 % od celokupne ponudjene vsote u ime žaobine. 1120 Vsaka beseda ta dajanje sa šifre eseda 00 par: ( j« naslov, alt E < Din. (25-a) J Vilo z vsem komfortom io mesečnim donosom 3800 Din, . , - ,. j _ . - ,,. . I vec vac^no-v kuril V' z prodam v Ljublrani. Na- „._= J - „ 4 , .. , i . - , , , menja za vino Z e ni 5 slov pove Oglatra oddelok T„,.ji, i »Jutra«. ^ j IftL-' Parcele blizu kolodvora v Dev. Mar. v Pol j u predam po 10—20 Din 1 m'. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33229-30 33 Vsaka Oeseda 1 Di" sa dajanje nasJova ali za šifro pa 5 Din. 34. Opremljeno sobo z 2 posteljama in posebnim vhodom iščem v centru mesti. Naslov v osrl. oddelku Jutra. 33388-23/a Srednje posestvo s primerno hišo, v bližino mesta ali trga išče v najem poštena družina. Po- Jabolka Tudi letos prodajam prvovrstna namizna jabolka nudbe na naslov: G-odina I po najzmernejšiii cenah. — Iv., Maribor, Tafctenbachrv- I Javna skladišča, Pir-r. va ul. 19. 33345-20 I ska cesta 33. 333:6-:' i ZAHVALA Ob jasni svetlobi zvezd sta vso no« brer oddiha jahala po puščavi. Ko se je zasvitalo, sta zagledala karavano, in kmalu nato je bila izgubljena šejkova hči vrnjena žalostnemu očetu. »Vse, kar je moje, je tvoje«, je rekel Tarzanu, prigovarjaje mu, naj sprejme gostoljubje njegovega rodu. Oglasa trg. značaja po i Din beeeda; ij da .'»nje naslova aH za Stfr« 5 Din. — Oigiasi socialnega tnsfcaja pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov« ali za šifro pa 3 r>i.n. (8) Šolske knjige za drugo meščansko šolo, dobro ohranjene prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33275-8 Stanovanje odda Vsaka fasada J Mn; ■ <*Ws nastop ali ■a ttfrs pn § Din, (m) Dvosob. stanovanje oddam v vili na Večni poti št. 14 — Pod rožni k. 3327.1-31 Stanovanle obstoječe i« 3 sob. kopalnice iin pritiklin oddam s 1. novembrom v Dalmatinovi ulici štev. 3/III. -— Poizve se v stavbni pisarni na Rimski ces-ti 2/1. 33280-31 Sobo ta kuhinjo oddam s 15. septembrom na Mirju, Ribarjeva ul. 2 — za obrtno šolo. 33256-21 U Dalju, 27. avgusta 1932. 1. Uprava. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega otroka, brata, nečaka in vnuka itd., gospoda Vinka Anžela dijaka VII. humanistične gimnazije izrekamo zahvalo vsem onim, ki so blagopokojniku priskočili prvi na pomoč, tolažili ob času smrtne borbe njegove obupane in strte starše ter svojce. Pred vsem čutimo dolžnost izreči globoko zahvalo gg. zdravnikom za njihovo hitro pomoč, posebej lepa hvala g. dr. Orlu, sres. zdravniku, za požrtvovalno in uspešno pomoč bla-gopokoinikovi mamici. Iskreno se zahvaljujemo darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, sokolskim pevcem pod vodatvom g. Jereba Petra za lepo v srce segajoče petje, gg. Lajovi-cu Francu, županu, in Brilli Darkotu za ginljive poslovilne govore ob odprtem grobu, dalje Sokolstvu Liti-ja-šmartno ter litijskemu dijaštvu, tovarišem in tova-rišicam blagopokojnika ter vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter spremili našega nesrečnega otroka na njegovi zadnji poti. Končno se zahvaljujemo vsem, ki sočustvujejo z nami in so nam izrazili sožalje na ta ali drugi način. Vsem: globoka hvala! 11207 V Litiji, 26. avgusta 1932. Žalujoči ostali. Za prijateljstvo v bolezni in presrčno sočutje, cvetje in številno spremstvo ob smrti predragega PETRA PAJKA vsem iskrena hvala. Presrčno se zahvaljujemo zlasti g. A. Ocvirku za požrtvovalnost v bolezni in ob smrti, gg. F. Vodniku in I. VVilfanu za iskrene poslovilne besede ter pokojnikovim tovarišem za lepo petje in prijateljstvo, ki so ga izkazali, ko so ga sami prenesli k počitku. Srčna hvala tudi g. primariju dr. R. Blumauerju, č. sestram usmiljenkam in bolničarju g. C. Potočniku za skrb in postrežbo pokojniku. 11206 V Ljubljani, dne 28. avgusta 1932. MILAN PAJK, LEVCEVI, GRASSELLIJEVI. t Brez posebnega obvestila CIRIL in MIMI PIRC naznanjata v svojem imenu svojih otrok ZDENKE, METODA, BORISA in HAL- Ke ter ostalega sorodstva, da se je njiju dobri, iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, svak, stric in nečak (2> ušan (p; tre danes po dolgem in težkem trpljenju, v 30. življenjskem letu, preselil v boljšo večnost. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 31. avgusta ob 17. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Bodi prerano umrlemu ohranjen blag spomin! V Kranju, dne 29. avgusta 1932. 11208 Urejuje Davorin ftavljen. izdaja sa Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za iS a rodno tiskarno d. d. kot Uakarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi t LJubljani \