Festival in mednarodno tekmovanje EMONA 2013 (21.–27. 11. 2013) Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana Betka Bizjak Kotnik Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana betka.bk@gmail.com Lev Pupis Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana levpupis@gmail.com C ˇ rt Sojar Voglar Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana sojarvoglar@gmail.com Nenad Firšt Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana nenad.first@celje.si Mednarodno tekmovanje mladih pihalcev EMONA (Europe- an Musicians on Air) je pod okriljem Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter glasbenega društva Saksofonija potekalo letos že drugič. Letos smo tekmovanje nadgradili z mojstrskimi tečaji za kla- rinet, flavto in saksofon, z delavnico za saksofon za najmlajše učence ter s koncerti nagrajencev, solista J. Y . Fourmeauja in sa- ksofonskega orkestra SOS, Zagrebškega kvarteta saksofonov in Slovenskega orkestra klarinetov. Mednarodni festival EMONA se tako spogleduje z evropskim prostorom, mladim tekmoval- cem ponuja možnost nastopanja, prinaša krstne izvedbe slo- venskih del in delo s priznanimi domačimi in tujimi umetniki. Mladi glasbeniki so se predstavili z deli slovenskih skladateljev, ki so jih napisali posebej za tekmovanje. Nastalo je deset novih obveznih skladb za tekmovanje, prispevali pa so jih skladatelji, ki so ali so bili tesno povezani s Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana. To so Tina Mauko, Marijan Mlakar, Črt Sojar Voglar, Tomaž Habe, Peter Šavli in Nina Šenk. Tekmovanje je ocenjevala osemčlanska mednarodna komisija. Umetniški in idejni vodja festivala EMONA je Lev Pupis, med- tem ko je delavnice, seminarje in koncerte vodila Betka Bizjak Kotnik. V organizacijskem odboru EMONA so še Dejan Preši- ček, direktor KGBL, Andrej Zupan, Jože Kregar in Oskar Laz- nik. V času festivala in tekmovanja so aktivno pomagali tudi vsi zaposleni na pihalnem oddelku KGBL. Tekmovanje Drugega mednarodnega tekmovanja EMONA 2013 se je ude- ležilo 137 mladih glasbenic in glasbenikov iz osmih držav, ki so tekmovali v šestih starostnih kategorijah. EMONA je tokrat vrata odprla vsem glasbenikom, ki se izobražujejo v obstoje- čih glasbenih ustanovah, saj smo imeli dve kategoriji za učen- Podelitev diplom tekmovalcem 107 Poročila no raven, saj je bila razlika med prvo- in osmouvrščenim tek- movalcem le dobri dve točki. ce osnovnih glasbenih šol, dve v srednješolski konkurenci in dve kategoriji za obe akademski stopnji bolonjskega programa. Tekmovanje je potekalo v disciplinah klarinet, flavta in sakso- fon. Ker želimo na tekmovanju EMONA zagotoviti najvišje stan- darde tudi pri ocenjevanju, je izbira kakovostne tekmovalne žirije ena izmed naših prednostnih nalog. Letos smo k sode- lovanju povabili vrhunske pihalce iz tujine, ki sta jim predse- dovala domača skladatelja Nina Šenk in Nenad Firšt. Žirija, ki so jo sestavljali flavtista José-Daniel Castellon (Visoka šola za glasbo Lozana, Švica) in Carlo Jans (Visoka šola za glasbo Saarbrücken, Nemčija), klarinetista Ante Grgin (Akademija za glasbo Beograd, Srbija) in Giovanni Lanzini (Srednja glasbe- na šola Grosseto, Italija) ter saksofonista Jean-Yves Fourmeau (Konservatorij Cergy-Pontoise, Francija) in Lars Mlekusch (Konservatorij Dunaj, Avstrija), je imela težko delo, saj je bilo tolikšno število tekmovalcev skoraj nemogoče spraviti v štiri tekmovalne dni. Takšnega odziva mladih pravzaprav nismo pričakovali, saj se jih je na tekmovanje prijavilo dvakrat toliko kot leta 2011. Nagrajenci kategorije do 16 let Nagrajenci akademske skupine Nagrajenci kategorije do 14 let Komisija 2. mednarodnega tekmovanja EMONA 2013 Vsi rezultati tekmovanja so objavljeni na spletni strani tekmo- vanja EMONA, v prispevku navajamo po tri najuspešnejše v vsaki kategoriji. V prvi kategoriji do 12 let je tekmovalo 36 mladih umetnikov. Nagrade so prejeli Marton Bubreg in Bence Bubreg iz Avstrije (oba Musikschule Reutte; mentor Attila Bubreg) ter Nika Jan- želj iz Slovenije (KGBL; Neža Prešeren). V drugi kategoriji je pred strokovno komisijo muziciralo 32 glasbenic in glasbeni- kov, ki niso bili starejši od 14 let. Nagrajenci te kategorije so postali Meta Pirc (KGBL; Nataša Paklar Marković), Jurij Bregar (KGBL; Lev Pupis) in Maruša Alegro (GŠ Šentjur; Diana Štih). Tretja kategorija, v kateri je nastopalo 27 mladih glasbenikov, je bila rezervirana za tekmovalce, mlajše od 16 let. Najboljši med njimi so bili Vida Vatovec (KGBL; Betka Bizjak Kotnik), Urška Zupan (KGBL; Dušan Sodja) in Andrej Omejc (KGBL; Dejan Prešiček). V tej kategoriji moramo poudariti visoko tekmoval- V četrti kategoriji do 18 let se je pomerilo 22 dijakinj in dija- kov, predvsem s slovenskih srednjih šol. Zmagali so Martina Strasser (KGBL; Jože Kotar), Domen Koren (KGBL; Lev Pupis) in Robert Pogorilič (KGBL; Milena Lipovšek in Irena Rovtar). Zmagovalci pete kategorije so postali Claudia Pana iz Švice (Vi- soka šola za glasbo Lozana; Jose-Daniel Castellon), Aljaž Kalin Kante iz Slovenije (AG Ljubljana; Jože Kotar) in Georg Pal- manshofer iz Avstrije (Konservatorij Dunaj; Lars Mlekusch). 106 108 Festival in mednarodno tekmovanje EMONA 2013 (21.–27. 11. 2013) Mojstrski tečaji in predavanja v sklopu EMONA 2013 so pri- tegnili pozornost tako dijakov kot tudi študentov Akademije za glasbo v Ljubljani, ki so že perspektivni profilirani pihalci. Seminarji EMONA 2013 so potekali za saksofon (klasika in jazz), flavto in klarinet. Vodili so jih uveljavljeni predavatelji – iz Francije Jean-Yves Fourmeau (saksofon) in José-Daniel Castellon (flavta), iz Hrvaške Dragan Sremec (AG Zagreb) ter S. Nestorović (Big Band RTVH, Hrvaška; oba saksofon) in iz Srbije Ante Grgin (klarinet). S svojo bogato ponudbo, z razpršenostjo po glasbilih in celovi- tim pristopom do vseh generacij ter v sodelovanju z vrhunski- mi izvajalci, pedagogi, člani žirij ter umetniki, ki poučujejo na visokošolskih ustanovah doma in v tujini, želi EMONA svojim udeležencem omogočiti, da navežejo neposredne stike, izme- njajo refleksije ter vzpostavijo stike s profesorji za nadaljnje šolanje. Pomembno je izpostaviti neposreden in hiter pretok informacij na seminarju dveh profesorjev, ki sta bila člana žirije EMONA. Seminar namreč sledi namenu, da takoj po tekmovanju ponudi osebni pristop žirantov do kandidata in konkretne napotke v praksi. Udeležilo se ga je 45 dijakov in študentov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Madžarske ter Bosne in Hercegovine. Tekmovanje EMONA 2013 smo nadgradili še s petimi večer- nimi koncerti s pestro ponudbo tako slovenskih del in izvajal- cev kakor tudi gostov iz tujine. Tekmovalcem in gostom smo predstavili: – koncert finalistov pete in šeste kategorije, – koncert nagrajencev EMONA 2013, – koncert saksofonskega orkestra SOS in solista J. Y . Fourmea- uja: člani orkestra so uveljavljeni saksofonisti iz Hrvaške in Slovenije, ki so v svojem okolju in tudi širše že uveljavlje- ni pedagogi, aktivni in uspešni so tudi kot solisti, aranžerji, skladatelji, jazzovski in komorni glasbeniki; – koncert Zagrebškega kvarteta saksofonov: kvartet sestavlja- jo diplomanti Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu iz (nekdanjega) razreda prof. Josipa Nochte; ustanovili so ga leta 1989 in v isti zasedbi deluje še danes; – koncert Slovenskega orkestra klarinetov: tridesetčlanski orkester je s pestrim program sklenil tekmovanje EMONA 2013 in utrdil namen festivala EMONA, ki postavlja smer- Po mnenju strokovne komisije so bili najboljši trije v najvišji akademski kategoriji Helena Macherel iz Švice (Visoka šola za glasbo Lozana; Jose Daniel Castellon), Tadayoshi Kusakabe z Japonske (Konservatorij Dunaj; Lars Mlekusch) in Hrvat Lo- vro Merčep (AG Zagreb; Dragan Sremec). Tekmovanje EMONA v primerjavi z drugimi mednarodnimi tekmovanji izstopa zaradi tekmovalnega principa, saj se v eni starostni kategoriji med seboj pomerijo klarinetisti, saksofoni- sti in flavtisti. Na prvi pogled ima komisija sicer težje delo, ven- dar snovalci tekmovanja menimo, da ta sistem pozitivno vpliva na končne rezultate, saj žirija zaradi heterogenosti glasbil daje prednost iskanju posebnih glasbenih izvedb in odkrivanju no- vih glasbenih talentov ter bodočih umetnikov. Lev Pupis Delavnice, seminarji in koncerti Delavnico, namenjeno najmlajšim saksofonistom, so vodili Betka Bizjak Kotnik, Oskar Laznik, Jovana Joka in Tjaša Peri- goj (zaposleni na KGBL), Primož Fleischman (Big Band RTV Slovenija), Rok Volk (GŠ Gornja Radgona) in Petra Horvat (SGŠ Varaždin, Hrvaška). Triintrideset saksofonistov, učencev glasbenih šol iz osrednje Slovenije, z Dolenjske, Primorske, iz Prekmurja in s Hrvaške je v enodnevni delavnici nadgrajevalo klasične veščine na individualnih urah in z jazzom ter impro- vizacijo na skupinskih urah. Otroci so izvrstno sprejeli impro- vizacijo in ansambelsko igro, saj so vsi nastopili na zaključnem koncertu in odigrali nekaj taktov improvizacije. ZakljuËni koncert udeležencev delavnice EMONA za saksofon Delavnica EMONA 2013 Ob nastopu je bilo jasno, da so ustvarjalni, motivirani, sprošče- ni in dovzetni za novosti ter da so sposobni pridobljeno znanje odlično realizirati na odru pred polno dvorano. Z delavnico za mlajše spodbujamo in krepimo ljubezen do glasbe, dela in pou- stvarjalnosti. V njej se povezujemo profesorji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in gostujoči učitelji iz Slovenije, mla- dim glasbenikom pa damo možnost, da navežejo nove stike in se spoznajo z učitelji saksofona. 109 Poročila Marijan Mlakar: In polka style za flavto in klavir. Čeprav je Marijan Mlakar večinoma znan kot skladatelj, ki v svoja dela pogosto vnaša številne elemente jazza, so ti elementi v skladbi za flavto in klavir precej redki. Več podobnosti najdemo z ne- katerimi neoklasicističnimi skladatelji, kot sta Francis Poulenc in Sergej Prokofjev. Skladba se po izrazito ritmičnem, vendar ne preveč virtuoznem začetku v C-duru pretvori v dolg, kaden- ci podoben solo v flavti, ki je skoraj improvizacijskega značaja, tonalitetno povsem nevezan in skuša dati flavti precej izrazne- ga razpona. Sledi znova ponovitev prvega dela, ki v podaljšani obliki pripelje skladbo do učinkovitega zaključka v D-duru. Marijan Mlakar: Saturn za saksofon in klavir. V primerjavi s prej omenjeno skladbo je ta bistveno bolj karakteristična za Mlakarjev slog. Vendar ne gre za klasični jazz, temveč za oseb- no integracijo jazzovskih prvin v bolj ali manj jasno in nezaple- teno tonalno glasbeno govorico sodobne klasične glasbe. Obli- ka skladbe tokrat ni vezana na jasno prepoznavno tridelnost ali sorodno strukturo, temveč v obliki svobodne fantazije v dveh lokih pelje melodično bogato okrašen saksofonski part skozi karakterno različna valovanja vse do umirjenega zaključka. Marijan Mlakar: Otroški Jok in Smeh za klarinet in klavir. Dvostavčna skladba sledi dobesedni ilustrativnosti: začetek skladbe je v temačnem g-molu s presenetljivo preprosto rabo ritmike in harmonizacije. Melodična linija klarineta je obliko- vana v širokih lokih. Sledi kratek in živahen srednji del: otrok je nekaj zagledal in se zasmejal. Nato sledi variirana ponovitev prvega, žalostnega dela skladbe, tokrat v bolj gibčni podobi: kot bi otrok vneto razlagal, kaj ga je spravilo v žalost. Drugi stavek skladbe Igra je zgrajen na stalno ponavljajočih se motivih kla- virja in klarineta – za otroka je značilno, da se rad nekaj časa igra z isto igračko in tudi isto igro. Kljub pestremu kromatične- mu gibanju je – tudi zavoljo ponavljajočega se gradiva – tudi ta stavek trdno zasidran v g-tonaliteti. T omaž Habe: T ako in tako za klarinet in klavir. Skladba je obli- kovana kot nekakšna drobna tristavčna sonatina z zelo različno vsebino, kot predstavlja tudi naslov skladbe. Prvi »stavek« de- luje kot uvod, ki hitro prikaže širok tonski razpon klarineta, pa tudi vrsto dinamičnih nians. Temu sledi Allegro scherzando, ki je ritmično preprost, vendar precej virtuozno zasnovan. Tonal- no je skladba pisana zelo svobodno, brez navezanosti na neki osnovni ton. Zadnji del skladbe nosi podnaslov Quasi tango, appasionato, ki je harmonsko bolj osrediščen (f mol). Poudar- jena je ritmična značilnost plesa s številnimi sinkopami, zelo zahtevne linije klarineta pa predstavljajo velik zalogaj za mlade inštrumentaliste. Tomaž Habe: Zakrite stopinje za saksofon in klavir. Dvodel- na skladba se začne nekako obotavljajoče, svobodno, pol im- provizacijsko. Saksofonski part kljub razmeroma virtuoznim figuram ostaja zadržan in bolj neizpovedan, kot bi glavnino nice za razvoj in pomoč mladim ustvarjalcem ter poustvar- jalcem. S široko grajeno piramido želimo pritegniti veliko število najmlajših in vertikalno prikazati možnosti izobraže- vanja, prehode med nivoji – od osnovnega do akademskega; vse na enem mestu in v strnjenem terminu. Tako dopolnju- jemo in nadgrajujemo okolje za uspešen razvoj, zanimanje, refleksijo in izmenjavo mnenj med sovrstniki iz drugih oko- lij. Koncertne dejavnosti združujejo tekmovalce – od najmlajših do študentov – in vrhunske umetnike. Tako zgrajena piramida po interesnih stopnjah pomeni razpon, ki s sinergijo vseh sode- lujočih zagotavlja pot proti vrhu razvoja pihal, prepoznavnost in obisk iz Slovenije, bližnje okolice in tujine ter tako celostno prispeva k koncertnemu dogajanju. Želimo, da EMONA po- stane prepoznaven in unikaten festival, ki je umetnostno, ra- zvojno ter pedagoško naravnan. Betka Bizjak Kotnik Recenzije novih skladb za tekmovanje EMONA Tina Mauko: Pionirček za klarinet in klavir. Skladba je napi- sana v kar najbolj jasni tridelni pesemski obliki z razširjenim prvim delom. Skladateljica si je izbrala klarinetu najbolj pri- merno tonaliteto, B-dur, klarinetov C-dur. Prvi del skladbe je povsem diatoničen, brez kromatičnih sprememb, čeprav je opaziti precej svobodno harmonsko gibanje. Začetna melodi- ja se iz prvotne nizke lege postopoma dviguje in doseže svoj višek. Drugi del skladbe je v hitrejšem tempu, ki spominja na ljudski ples, kolo. Prisotni so tudi namigi na folklorno glasbe- no gradivo, tako v oblikovanju melodije kot modalne harmon- ske zasnove. V skladbi z glasbeno obliko se ponovi osnovna melodija prvega dela v nespremenjeni obliki vse do viška, kjer se skladba tudi konča. Klavirski delež je večinoma omejen na spremljavo. Tina Mauko: Romanca za saksofon in klavir. Razmeroma obsežna in bolj svobodno oblikovana skladba se začne z dva- kratno predstavitvijo osnovnega motiva, ki ga skladateljica po- zneje začne razvijati in v osrednjem delu skladbe tudi karakter- no preoblikovati v bolj živahno glasbeno tkivo z močnejšimi ritmičnim nabojem. Skladba se nato prevesi v neki dopolnilni odsek, dokler z osnovnim motivom ne vstopi v zaključni del skladbe. Harmonsko skladba ni zvesta določeni tonaliteti – po začetnem A-duru se skladba na koncu konča v C- duru. Tina Mauko: Sinička za flavto in klavir. V skladu z naslovom je ta fantazijsko oblikovana skladba polna raznovrstnih okra- skov, ki se izmenjujejo s spevnimi melodičnimi linijami. Tudi ta skladba ni zvesta določeni tonaliteti: začetek je v G-duru, zaključek pa v D-duru. Vodenje harmonije ima v sredini ne- kaj kromatičnih sprememb, vendar sta okvirna dela večinoma diatonična. 110 Festival in mednarodno tekmovanje EMONA 2013 (21.–27. 11. 2013) na. Značilni so ostinatni vzorci na klavirju ob ponavljajočih se pasažah saksofona v različnih registrih. Zaključni del skladbe je vse bolj okreten, vendar ne posebno dramatičen. Črt Sojar Voglar Skladbe C ˇ rta Sojarja Voglarja na 2. mednarodnem tekmovanju mladih pihalcev Emona 2013 Črt Sojar Voglar je eden najuspešnejših skladateljev srednje generacije. Poleg umetniškega ustvarjanja je že vrsto let vpet v pedagoški proces, kot stalnemu spremljevalcu mlajših genera- cij pa mu je blizu tudi doživljajski svet odraščajoče mladine. Za 2. mednarodno tekmovanje mladih pihalcev Emona je prispe- val obvezne skladbe za vse discipline v tretji kategoriji, ki so jih izvajali tekmovalci, stari do 16 let. Vse skladbe so ustvarjene v značilni Sojarjevi glasbeni govorici, ki jo zaznamuje pregledna forma, zanimiva in sveža motivič- na gradnja ter suvereno obvladovanje razširjenega, a še vedno funkcionalnega harmonskega okolja. Vsako skladbo pomemb- no določa karakterističen ritmični oz. plesni vzorec, ki pravilo- ma predstavlja gibalo vodilnih tem. Tango za flavto in klavir je krstno izvedbo doživel že leta 2000, že dolgo pa je stalnica koncertnih sporedov in priljubljena skladba številnih flavtistov. Po kratkemu uvodu nastopi šar- mantna osrednja tema s karakteristično ritmično epizodo. Temu sledi dramatičen, harmonsko bolj drzen del, skladbo pa efektno zaključujejo kratke reminiscence osrednjih motivov. Šala-mala za klarinet in klavir je igriva tridelna skladba, v pr- vem delu zaznamovana z izrazitim, večkrat variiranim vodil- nim motivom. Osrednji del uvajajo in zaključujejo razloženi akordi, lirična tema klarineta v visokem registru pa se razvija na motorični klavirski spremljavi. Ljubljanski valček za saksofon in klavir je razgibana, oblikov- no svobodnejša skladba, ki izkorišča vso zvočnost in tehnično gibčnost solističnega inštrumenta. Vsakič znova osvežena in »prebujena« vodilna motivika se izmenjuje s svobodnimi, reci- tativnimi vložki, podloženimi s statično akordično spremljavo. Atraktivni, že kar virtuozni zaključek le še utrjuje vtis izrazite koncertantne skladbe. Privlačnost, izpovedna izvirnost, pristna muzikalnost ter ne- sporna estetska kakovost so razlogi, da so skladbe Črta Sojarja Voglarja velikokrat na koncertnih sporedih doma in v tujini. Enako »usodo« že doživljajo tudi vse omenjene skladbe. Nenad Firšt vsebine nosil klavir. Saksofon postane tematsko jasnejši v drugem, hitrejšem delu. Klavirski part je večinoma akordičen (kvartno-kvintne harmonije), včasih pa prevzema tudi vlogo kontrapunkta. Izleti v različne tonalitete so pogosti, tematsko gradivo pa ves čas variirano. V vmesnem odseku hitrejšega dela skladbe slišimo tudi nekaj drugačnih zvočnih efektov – raba »slap tongue« (če ga dijak obvlada) ter igranje samo na tipke. Nespremenljivi karakter ostaja skoraj do konca, ko glas- ba najprej izginja, obnavljajoč glavni motiv in se nato še zadnjič dinamično vzpne. Tomaž Habe: Želje za flavto in klavir. Skladba se začne neka- ko premišljujoče – zadržana melodična linija flavte se vije čez akordično spremljavo klavirja. Po klavirski medigri klavirja postaja karakter glasbe nekoliko okretnejši in ritmično izrazi- tejši, igra flavte pa postaja tudi bolj virtuozna, vendar ohranja svoj melodični namen. Včasih zaslišimo zabrisane elemente latinskoameriške glasbe z značilnimi harmonskimi vezavami. Glasba se umirja in približuje prvotnemu karakterju. Proti koncu se glavni motivi zgoščeno ponovijo kot izraz želje in nje- na uresničitev; glasba se konča vedro in svetli barvi D-dura. Peter Šavli: Floridus II za saksofon in klavir. Skladatelj si je delo zamislil kot nekakšen svobodnjaški ples, kot je razvidno iz vsebinske oznake. Začetek zveni kot nočna glasba, precej umirjeno, večinoma v tihi dinamiki in v širokih razponih obeh glasbil. Delež saksofona je melodičen, klavirski pa dopolnjujoč z občasno rabo rahlo prepariranih zvokov ter celotonskih in poliakordičnih harmonij, kar daje skladbi dodaten skrivnostni značaj. Glasba postaja vse bolj ritmično jasna in motorična, plesno ubrana. Skladatelj ostaja zavezan atonalnosti, ki pa ohra- nja visoko mero dostopnosti in muzikantskega zanosa. Bogato ritmično tkanje in dinamična valovanja so značilna za srednji del skladbe, ki ostaja okreten, vendar ima večji poudarek na izmenjavajočem se valovanju akordov in pasaž obeh glasbil. Vznemirljiva glasba, v kateri se poslušalec dobesedno »koplje« v zvoku. Na koncu še enkrat slišimo motorično ritmiko, ki se vsebinsko in dinamično stopnjuje do viška. Nina Šenk: Impetus za saksofon in klavir. Nina Šenk pripada »drznejšim« usmeritvam v današnji umetniški glasbi. Njen Im- petus iz leta 2006 se preizkuša v virtuoznosti in izmenjavanju strogo določenih in svobodnejših ritmičnih odsekov. Prvi od štirih stavkov je napisan v smislu solistične kadence, v kateri je vrsta različnih zvočnih potez saksofona: od standardnega zvo- ka do »slap« efekta, multifonikov, mikrotonov in igranja samo na tipke. Drugi stavek je zelo ritmičen in vodi dialog saksofona in klavirja včasih kot dve samostojni osebnosti, drugič pa se glasbili zlijeta v vsebinsko celoto. Tretji stavek je bolj umirjen, glavne poteze so saksofonski glissandi in subtilna dinamična niansiranja – saksofonist mora zelo dobro obvladati tiho igra- nje. Zadnji stavek je znova bolj motoričen, vendar karakterno drugačen od drugega stavka. Tokrat je izraznost bolj brezbriž-