Veliko industrijsko podjetje pogorelo. V noči od četrtka na petek (12. na 13. junija) je izbruhnil požar v mariborskem industrijskem podjetju »Kovina«. Ogenj jfe povzročil ogromno škodo. Na pokcpaiišču si je končal življeaje. V sredo, dne 11. junija so našli na pokopališču v Radvanju pri Mariboru ustreljcnega 62 letnega krojaškega mojstra Vaclava Ehma iz Nove vasi. Samomorilec si je končal življenje na grobu svoje pokojne žene. Bolehal je že dolgo na težki živčni bolezni in šel prostovoljno v smrt v dušni zmedenosti ter nerazsodnosti. Smrtna nesreča. Na železniški postaji Dravograd je padel z voza in prišel pod kolesa 55 letni mariborski godbenik Jurij Frank. Bil je pri priči — mrtev. Težko Je pones_ečil v pondeljek, 10. junija v Solčavskih planinah znani celjski uglaševalec glasovirjev gosp. Davorin Ropas. Ponpsrečeni se zdravi v bolnici v Celju. Ne puščaj.e otrok samihl Dne 12. juriija je izbruhnil požar v Zbelovem pri Poljčanab. Začela je goreti hiša posestnika Godca. Gospodar je bil z doma, gospodinja na travniku in 7 letni sinko je užgal na podstrešju fižolovo lupinje. Ko je opazil otrok, da se je za.elo kaditi, je zbežal v bližnji gozd. Hitremu nastopu požarne brambe iz Poljčan se je zahvaliti, da je požarna škoda le neznatna. Praeger v Podsredi preoblečen. Po Spodnjem Štarejskem je dobro znan kameniti- pranger v trgu Podsrcda. Podsred.ani so uverjeni še danes. da so ravno na ta kamen navezane trške pravice. Podsreški pranger je ža bil od nekdaj predmet zavisti vseh Podsredi sosednjih večjih vasi, ki niso trgi. Pranger v Podsredi jo bil ukraden svoj čas od Šentpetranov in se ja izcimila iz zadeve celo pravda in se je rodila znana prangerska pesem. O tem vse je že na dolgo poročal med vojno »Slovenski Gospodar« v podlistku. Med vojno in po prevratu se je vefi nagajivcev dejansko lotilo prangerja, ki }e bil z železnimi drogi priklenjen ter zavarovan napram uzmovi.om. To neprestano stegovanjo po prangerju je napotilo dobre Podsredčane, da so iztuhtali nekaj prav izvirnega, kar ja zavarovalo pranger najbrž za vse čase. Pranger v Podsredi iz apnenca je počival na podstavku, primeroma tenak štirioglat steber, katerega je bilo lahko dvigniti in odpeljati. — Tenak steber pa je v novejšem času na debelo preoblečen v cement in je na ta na« čin poprcj vitek nastavek znatno obtežen. Radi ccmetne preoblekc ni treba veC železnih priklepov, ker tako težkega prangerja se ne more lotiti nepoštena roka. Cementna preobleka tolikanj zaiiimivega prangerja v Po<Jsredi je nekaj čisto izvirnega. Avtomohilska nesreča. V Rimskih toplicah se je zgodila na ovinku poleg hotela »Stara pošta« avtomobilska nesre_a. Julijana Seni.eva se je vračala iz Šmarjete proti domu. Ko je dospela do ovinka pri omenjenem hoteki, ji je pridrvel nasproti avtomobil iz Zidanega mosta. Istočasno je privozil avtomobilu nasproti še voz in se je hotel šofer temu izogniti ter je prezrl Seničevo, ki se je tesno pritisnila k obcestnemu botonu, saj v trenutku nevarnosti ni bilo druzega izhoda, k«r je na eni strani ceste kamenita ograja, na drugi pa hi§a Karla LoibnerJ* iz Celja. Ker se je ognil šofer vozu, je zavozil tik k prizidku ter potegnil Julijano pod avtomobil. Kljub takojšnji ustavitvi avtomobila je bila Seničeva tako poškodovana, da so jo prepeljali v bolnico v Ljubljano. Tcča in neurje v Prekmurjn. Na binkoštno nedeljo so se okrog 17. ure začeli zbirati nad vzhodnim delom Prekmurja temni oblaki in vlila se je kraalu ploha, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Ko je dež malce ponehal, se je vsula toča, ponekod debela kakor orehi. Na.jhujše so prizadete občine Dobrovnik, Strehovci in Bogojina. V teh občinah so nekateri vinogradi popolnoma uni.eni in tudi polja so močno poškodovana. Rži ne fcodo imeli kaj žeti. Težko je verjetno, da dobijo seme nazaj. Uničenih je 90 odstotkov setve. Ko je toča opravila svoje delo, pa se je blizu Dobrovnika utrgal oblak in potok Bukovnica se je razlil črez njive in vas. Na cesti je bila vnda dva metra visoka ter je drla naproj z največjo naglico. V par miimtab je zalila vse kleti in nekatere nižie ležeče hiše. Voda je tekla v sobe skozi okna, v njej pa se je dušila perutnina. Liudje so jokali in klicali na pomoč. Svinje, teleta in celo krave so vodili v sobe in kuhinje, ker je voda z veliko naglico naraš.ala. Dobrovnik je izgledal. kakor da bi se vanj izlila Mura ali Drava. Kdor bi stopil iz hige na cesto, bi bil v največji nevarnosti pred deročo vodo. V nekaterih stanovanjih so plavale postelje in drtigo pohištvo. Na srečo je narasla voda hitro odtekla. Ubogo prebivalstvo je težko prizadeto in sta jim odpis davkov in državna pomoč nujno potrebna. Napad. Pri Beltincih v Prekmurju na samotnem kraju je bil izvršen napad na rudarja Luko Buzaniča. Dva brata sta se ga lotila in sicer s koli. <F_den ga je pobil s kolom na tla. dmgi ie pa že na tleh ležečega obdelal to krepelom po trebuhu, da je napa?denemu vsled udarcev počilo črevo. iTežko poškodovanega so prepeljali v iholnipo v Varaždin, a je malo upanja, da bo okreval. Dektor prava zopet pod ključem. — Javnosti krog Celja in v okolici Maribora je dobro znan doštudirani pravnik in bivši odvetniski kandidat dr. Rudolf F. iz Celja. Ve.krat je že imel opravka s sodnijo, ker mu je izmikanje nekako prirojeno. Te dni so ga izsledili in zaprli orožniki v Petričkovem gozdu v Liscah. Prebival je v brlogu in so našli pri njem razne ukradene reči in nekatere prav dragocene, vredne več tisoč Din. Pri zaslišanju je doktor iznovedal, da ima v gozdu pri Štorah ši drugo skrivališče, katerega so orožniki tudi našli po opisu. Čudnega uzmoviča so prijeli, ko si je pekel kokoši na ražnju. Sprejem v Dijaški dom misijonske diužbe v Ljubljani. V Dijaškem domu Misijonske družbe v Lljubljani dobivajo gojenci vso oskrbo in modernim zahtevam primerno vzgojo, pouk pa na državni gimnaziji. — Sprejemajo se mladeniči, ki so neomadeževane nravnosti, trdnega zdravja, vsaj srednje nadarjeni in lmajo tudi resnično veselje do u.enja. — Oskrbnina se dolo.a po dogovoru. Revnim in marljivim dijakom se primerno popustL — Prednost imajo dijaki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili misijonskemu poklicu. — Prošnje je nasloviti na: Vodstvo Dijaškega doma Misijonske družbe v Ljubljani, Tabor 12. Organisti pczor! Znani skladatelj K. Bervar je ravnokar izdal »Deset napevov k blagoslovu.« Cena partiture 15 Din, glasovir, sopran, alt, tenor, bas po 4 Din. Dr. Kimovec ocenjuje. takole: »Bervar ne išče novih potov po metodi.ni in harmonični plati, ampak ostaja na tisti razvojni točki, ki jo menda vsi naši zbori izlahka dosežejo.« Pesmi so preproste, prijazne, cerkvi dostojne, v celoti zlasti za manjše kraje z manjšimi zahtevami, zelo uporabne z novim tekstom po tri kitice. Dovoljenje za natis je dal knezoškofijski ordinarijat v Mariboru. »Ta.ns« Nemskega jezera. Nad eno leto so tekle velike električne sesalke in črpale vodo iz Nemskega jezera blizu Rima; noč in dan je tekla voda v Albansko jezero po umetni strugi. Zdaj počivajo črpalke za vedno. — Tri italjanske tvrdke so na pobudo fašizma, ki išče življenjskih pobud v ostankih rimske veličine, pričele delo, da izpraznijo jezero in dvignejo rimski ladji, ki sta tičali skoro dva tisoč let v blatu globoko pod površino. Z njimi naj bi prišli na dan zakladi ogromne vrednosti. Toda po fantastičnih napovedih fašističnih časnikov je prišlo razočaranje. Proračun ni predvidel niti enega milijona stroškov, medtern ko so samo izdatki za dvig ene ladje dosegli milijon. Prvo ladjo so previdno postavili na ogrodje ob bregu in jo prevlekli s posebno snovjo, da ne razpade. Zakladov pa ni bilo; ena bronasta volčja glava in še ena glava Meduze ter nekaj korcev z imeni rimskega cesarja Kaligule, Tiberija in Trajana. To je bilo pa. premalo, da bi moglo zvabiti k Nemskemu jezeru tujce. Fašisti so opustili prvotno namero, da bi se dvignila tudi druga ladja. Kvartopirska afera. Pred dnevi je umrl v Londonu v visoki starosti 81 let Viljem Gordon Cumming. Z njegovim imenom je zvezan eden najveCjih škandalov angleških plemenitašev. — Cela zadeva se je doigrala leta 1890, torej pred 40 leti. V palači Arturja Wilson, lastnika celemu svetu znane paroplovne družbe »Wilson Line«, se je zbirala družba plemenitašev k igri na karte. Med igralci je bil pogo-stoma tedajni princ Waleški — poznejši angleški kralj Eduard VII. Spremljal je princa oberst kraljeve garde, šotski bavon Cumming. Nckega jesonskoga vočera, ko so zopot kvartali vv\ za:oraj nmon.jenom bngatašu, so opa/ili no.kateri od igralcev, kako ie vrel iz žepa poleg princa sedeči oberst Cumming napačne karte. Opozorili so ga na goljufijo, in oberst se je skušal opravi.iti. Dokazov, ki so pričali proti n]emu ni mogel tajiti. Označili so ga kot kvartopirskega goljufa in ga izključiII Iz plemenitaške družbe. Da se pa n« bi ta škandal razširil v javnost, so sklenili: če bo dal Cumming pismeno obljubo, da ne bo več kvartal, bodo molčali vsi navzoči o neprijetni zade« vi. Že koj drugi dan je zaupal vsak' od navzočih Igralcev oberstovo golju| fijo svoji ljubi ženkl. Žene so razna-| šale pod pretvezo stroge molčečnostt afero svojim prijateljicam. In kmalu je bil znan igralni škandal celemi; Londonu. Oberst Cumming je vložil tožbo proti gospe Arthur Wilson in še proti dvema drugima damama. V Lon-' donu pred porotniki so obravnavali plemenitaški škandal. Princ Waleški je bil tudi med povabljenimi pričami.' Ko so ga zasliševali, ga je vprašal eden od porotnikov, neki manjši posestnik: »Ali ste sami vldeli, kako je kvartal Cumming z napačnimi kartami?« — »Ne, jaz tega nisem videl.« — »Ali pa verjamete na to?« — se je glasilo drugo vprašanje. »Nimam nobenega vzroka, da ne bi verjel trditvam drugih gospodov.« S to izjavo je bila zadeva zaključena. Oberst je zgubil pravdo. Zapustili so ga vsi prijatelji. Ostala mu je zvesta samo ena ženska — nevesta Florencija Garner, hčerka amerikanskega milijonarja. Drugi dan po pravdi se je vršila poroka. Oberst je živel za tem še 40 let čisto osamljea na svojem posestvu. Vsled nesreč izginula mesta. Stare pesmi in pripovedke nam opisujejo, kako so izginila ob kaki veliki nesreči kar nenadoma s površja zemlje cela velika mesta. Ti opisi so sicer znatno pretirani, ventlar je jedro resnično. Iz zgodovine je znano, da so se zgodila trenutna izginutja predvsem v bližini jezer. Pred 40 leti leta 1887 5. julija sa je pogreznilo v jezero Zug v Švici selo Zug z 20 poslopji, 9000 kvadratnih metrov površine in je zgubilo pri tej nesieči 11 ljudi življenje. Istotam je izginilo 4. marca leta 1435 26 poslopij in je bilo ob življenje 60 oseb. Nenadna izginutja celih mest povzroča morsko valovje, katerega podžge izbruh kacega podmorskega ognjenika. Dne 27. avgusta leta 1883 je začel bruhati znani vulkan Krakatau severno od velikega Java otoka. Pri tem izbruhu so uničili popolnoma morski valovi mesta: Bantum, Anjer in Merak. Leta 1765 1. novembra je obiskal portugalgalsko glavno mesto Lissabon grozea potres. Več nego potres je škodovalo mestu morsko valovje, ki se je zaletavalo po mestnih ulicah. — Veliko pripovedk je razširjenih med nemškira narodom o izginutju bajno bogatega me_*a Rungholt na otoku nemškega severnega morja Nordstrand. Morski valovi so ga pognali v morje januarja leta 1362. Zgodovinska raziskovanja novejših časov so dognala, da so tozadevne pcsmi ter opisi daleč pretirani. Rungholt je bila bogatejša vas od 1000 do 2000 nrebivalccv. Dne 16. maja 1921 je odkril posestnik Busch v Wattenmorju zapadno od majhnega mesta Hallig-Siidfall nekdanjo ladjedelnico izginule vasi Rungholt, prostor na katerem je stala cerkev, orožje, razno orodje in ostanke obleke. — Znana je tudi takozvana »Vineta pravljica«. Vineta bi naj bilo v 11. stoletju eno največjih in najbogatejših pomorBkih mest v Evropi. Po pripovedki je nenadoma izginilo in nikdo ne zna več, kje bi naj bilo. Dokazano je, da je razumsti pod Vineto nekdanje mesto Jumme, last starih Vendov. Pod varstvom danskih Wikingov se je razvilo in bilo-res bogato ter nekaka kraljlca med mesti ob vzbodnem nemžkem morju skozi dobo pol stoletja. Leta 1028 so ga pa Danci napadli, zažgali ter porušili in ga ni nikdo več pozidal. — Italjansko mesto Ravenna je bilo že za časa vlade Gotov važna morska luka. Ker se je dvignila tekom stoletij obal, se je morje umaknilo ir o pristanišču ni ne-duha ne sluha. — V Španiji jo slovela v starodavnih ča sih ob izlivu reke Guadaluivir v mor je luka Tartessas. Stari Kartažani sr to nekdaj velevažno obmorsko po?+oJrmko zavzeli, porušiii in je izginila popolnoma z zemeljskega površja. Delcvc.o življeaja ruske žene. Poro- čila sov.jetov se trudijo, da bi naslikala položaj ruske žene v kolikor mogoče rožnati luči. Pravijo, da je prinesla revolucija Rusinji osvoboditev izpod jarma moža, duhovščine in sploh kulture. Gotovo pa je, da bi stotisoči ruskih žen raie prenašalo suženjstvo pred revolucijo nego sedajno papirnato prostost, ki je kupljena z uničenjem gospodinjstva in družine, in s stalno nesigurnostjo življenja. 34 odstotkov vseh dolovnih moči po obratih v Rusiji tvorijo ženske. 153 tisoč žensk se udeležuje državnega dela kot članice mestnih, vojaških ter okrajnih sovjetov. 75.000 žensk, od teh 21 tisoč kmetic, je zaposlenih v sovjetih. Na Ruskem so posebna ženska odposlanstva, ki so poklicana, da uron^nio ter nadzorujejo delo sovjetov in javnih uradov. Vseh teb odposlanic štejejo v Rusiji 620 tisoč. Od teh je 380 tisoč kmetic, 96 tisoč tvorniških delavk, 59 tisoč doket, 51 tisoč gospodinj, 26 tisoč poljskih delavk, zastopnic ženskega Irobraženstva ni najti med njimi. — Tudi v rdečo armado sprejemajo ženske. Mesto, kl ns pczna besode »krsdit«. V Zedinjenih ameriških državah je mesto, v katerem ne moreta ne bogatin in ne siromak nekaj še tako neznatnega kupiti na kredit. Vsak nakup mora biti takoj plačan v gotovini. To izredno mesto se imenuje Bloomfield in lcži v državi Nebraska. Vzrok teh strogih razmer je v tom, ker so narasla leta 1927 odplačila in krcditni nakupi v Bloomfieldu tako visoko, da je bila večina trgovcev na robu propada. Društvo mestnih trgovccv je sklicalo zborovanje, na katerem so razpravljali o splošnem propadu. Ob tej priliki so sklenili, da se ne sme nobeden predmot za bodofe in naj še bo tako malenkosten, prodati na kredit ali proti počasnemu odplačevanju. Ker je bilo uresničenje tega sklepa težavno, je bilo vsakemu trgovcu zagrožcno z globo 100 dolarjev, ako bi se ne držal omenjenega sklepa. Ta kazen se pa podvoji pri vsakem nadaljnjem prestopku. Posledica tega sklepa je bila, da ni upal nobeden trgovec prodati, ne da bi mu kupec takoj plačal. Vzgledu trgovcev so sledili zdravniki, zobozdravniki in advokati. In danes po preteku dveh in pol leta je izginila beseda kredit iz mesta Bloomfield. Danes koraka vsakdo čisto mirno po blomfildskih ulicab, ne da bi ga nahrulil kak upnik ali da bi moral uiti pred njim v kako stransko ulico. Ali so živa bitja na Marsu in Veneri? O starem spornem vprašanju, ali tudi na drugih planetih razen na zemlji bivajo živa bitja, se je te dni zopet izrazil ameriški učenjak dr. Charles Oliver, profesor zvezdoznanstva na vseučiUšču v Pennsilvaniji. Oliver je mnenja, da tako na Marsu kakor na Veneri bivajo živa bitja, da pa ima Venera več predpogojev za to. Na Marsu znaša toplota do 16 stopinj Celzija tudi poleti, ponoči pa je vedno mrzlo. Iz tega se sicer ne da sklepati, da na Marsu ni živih bitij, vendar pa tam skoro gotovo ne žive druga živa bitja kakor kvečjemu plazilci, ptiči in ribe. IJ>odnejše so po mncnju Oliviera klimatične razmere na Veneri, ki dobiva od solnca več svetlobe in toplote ka- kor zemlja. Če je na Veneri kisik in vodna para, ima izredno ugodne pogoje za življenje tudi višjih vrst živih bitij. NajveSji čevelj na svetu. V Oberstdorfu v Nemčiji je zgotovil čevljarski mojster smučarski čevelj, ki je dolg 320 cm in težak 5 in pol nemških centov. Sešit je s 45 m dolgo vrvjo za hribolazce, 18 pol kravjih kož usnja je v tem največjem obuvalu. Ropar z liiijo v roki. Na stanovanj« gospe Levy v Chikagu je prišel nekl moški z lilijo v roki in se predstavil kot uslužbenec nekega cvetličarja. Ko je na ta način priboril vstop v stano vanje, je gospodinjo oropal za vrednosti okrog 200 dolarjev. Lšrbosumen pss. Ker je Edward Thilgie, lastnik nekeea hotela v Chikagu dal jesti nekemu tujeiTiu psu. kl je slučajno priSel v lokal, je domačega psa to tako ujezilo, da je skočil na svojega gospodarja in ga resno ob?rizel, predno so mn niogli navzo&i prihiteti na pomoč. Don^če^a psa ie ta Ijubosumnost stala življenie, kajti neki došli policist, ki je opazil nemir v hotelu, je prihitel in psa ustrelil. Gospodarja so odpeljali v bolnico. Dežela z na"niar;išo p.rraa^.o ra svetu, Kanada v Sevei-ni Ameriki je tis*a srečna dežela. ki se labko postavi, da ima najmanjšo oborožono silo. N'pna armada na suhem šteje namreč 3394 mož in njeno pomorsko »silo« tvor*' 710 mož. Mačka se sme brarfti. Porotno sodtšče v Clevelandu jf oprostilo mafkii, oziroma njenega gospodarja, katfroga je tožila neka ^ospa za odško<ln*no 10.000 dolarjev. Gospa je namrer stcipila na ren mački in ta io je vari^nila v nogo. Porotniki pa so odločili, di ima tudi mačka pravico <}o samoobrambe, in ni kazniva niti ona niv.I njen gospodar, ako vgrizne tistega, ki ji stopi na rep. Lakota na Kitajskem mori »airej. Komisar pomožne akcije za <?tradajc»čo Kitajsko, Mackenzie, se je vrnil te dnl nazaj v Avstralijo po pregledu kltajskih stradajočih pokrajin. Mackenzie trdi, da mori lakota še neprestano naprej po Kitajskem in da je timrlo v sovernih provincah od januaria 1«»tošnjega leta 200 tisoč otrok radi p»- manjkanja. V stradajočih krajih je bilo prodanih 80 tisoč žensk za 2 do 3 dolarje in za izkupiček so kupovali hrano. Dekle, ki strelja najboijše. Na športnem prostoru v amerikanskem mestu St. Louis se postavlja s streljanjem 15 letna Arlen Brown. Hoče postati streljaška mojsterica na celem svetu. Ziclene iz revolverja na užigalnik na precejšnjo razdaljo v ustih lastnega oiieta cigaro, da se ta užge po strelu, ki je le opasen za smodko in ne za očetovo glavo.