D«mača pollflk«. Prlprave samostojnežev na volitve. Ddkar Je dr- 2erjav spet poverjenik, se opaža živahnejše gibanje v vrstab. samostojnežev, ker jim je dr. Zerjav preskrbel od liberalnih bank stotisofie, da moreja raastno plačevati svojim govornikom: Urek, Urlep , Drolenik, Mermolja, Schnuderl itd. in deliti kmetOra sol po nizki ceni. Pristašo so prej lo.vili s koruzo, a volilce pa sedaj s soljo. ..NesebfSni"1 voditelj Urlop |a. zaslužil pri delitvi soli realenkost 5000 K, seveda izf Ijubezni do kmeta je delo vršil, ne pa radi denarja * Mešetar, bivši žtajerčijanec, sladkomili Drofenik ja delal mastne dobifike pri ^samostojni" koruzi itd. m zaslužil toliko, da se mu je predpisalo samo 7000 H davka od dobička pri kupfiiji. Tudi on deluje le sama iz ljubezni do kmeta. Ne hrepenenje po mandatu, ann pak ljubezen do kraeta j.e gnala Ureka v Samostoj h no; on kandidira sedaj, akoravno dobro ve, daje Sai* miostojna liberalna stranka in da ima malo upanja na -^snago. Sosedi njegovi pravijo, da bi on kandidiral tudi na programu konnmistov, ko,r je prepriean. da iol človek, ki nič ne dela in samo zabavlja, že itak spada med boljševike. ne pa nied kmete, ki v potu •svojega obraza kruh služijo. Ljubezen do kmetskega sianu je pokazal Urek leta 1914, je pokazal med vojsko, o čemur ve prejšnji glavar marsikaj povedati in kaže sedaj. ko ,j&'<zakrivtt, da se je razpasel komunizem, ki bo upropastil kmftfki stan. Največja ne varnost za kmetski stan WTOrnunisti, katere vzgaja razredni boj Samostojrie."Centra1izem in razredniboj sta zvezdi-vodnici Samostojne, kateri ji je imrekoval vodja liberalcev dr 2erjav, zato ne more nobeden zaveden kmet voliti kandidatov Samostojne. Zadnji rKmetliski-list" in prosta trgovina. v.Kmetij&ki list je v svoji zadnji številki kar preplavljen z zagovori liberalne proste trgovine. Ko je en krat samostojno glasilo 2e dovolj priporočilo za kmeta pogiibno prosto trgovino. pa priporoča ,,Kmetijski list" z ganljivimi besedami g. Mermoljo, ki bo sedaj romal od kmeta do kmeta in kupoval sadje za izvoz. Kedo bo sedaj zaslužil pri prosti trgovini s sadjem? Mar li kraetje v obče, ali samo kmet Vrtojbčan — sar mostojni nadapostel Mermolja? Gotovo g. Mermolja, ki bo še bolj bogatel na stroSke kmetov. Njegov edini trud, s katerim si bo priboril mastne tisoCake, jo bilo par tiskanib vrst. katere je priobčil v svojem glasilu ipriporočil nevednim kinetom prosto trgovino in nape- ijal dobiček na izvoz sadja v svoj žep. G kmetski misijonar Drofenik iz St. Jurja je tudi goreč zago vornik proste trgovine. Ni Cuda! Njemu je nesla samostojna koruza toliko, da je plačal od te trgovine -samo davka — malenkost 7000 K. Kako pa izvršuje (i. kmet Urek od liberalcer izposlovano prosto trgovino dejanski v svojo samostojno korist, o tem še mo ramo poizvedeti. Kakor izrabliajo socijaljdemokratski vodje svoje backe, izžemajo iz »JilaOTik žiJjrr milijoae, tako znajo tudi g. kmetje: Mermolja, Drofenik in IJrek, zakaj so za prosto trgovino! Se pač zasluži , Č9 tudi na Skodo kmeta. KSelt je kšeft, samosfojnim voditeljem je prav za staropravdarski graščinski profit! Samostojni in liberalci — bratci glede surovonti. Samostojni Urek in Drolenik sta obljubila v ..Kmetilskem listu" zaušnioe urednikom duhovniko«i krog ^Gospodarja". Res nežria, prav samostojno li sia obljuba. Glasilo mladoliberalcev Ijubljansko ,,Ju \'ro" pa Je že davno predlagaio za vse poMtikujofie duhovnike batine. Res mil volilni boj nam obetajo samosfojni in Iiberalci, ki so si drug druzega vredni bratci glede zaušnic in batin. Najpoprej s- surovo silo po duhovnikih, potem pa Se po križu ter cerkvah. 3Ba bi Se kedo tajil, da si niso samostojni in liberalci t žlabti kar v prvem kolenu glede preganjanja, preIcpavanja duhovščine ter glede sovraštva do Cerkve in vere! ' '"'"' '"'"."" Svoliodna zborovanja. Vlada je skienila, da uveljavi srbski zakon o shodih in zborovanjih za vso Jugoslavijo. Srbski zborovalni zakon razločuje jav ?aa in zasebna zborovanja. Zasebno zborovanje je omejeno 1© na povabljence in se mora vršiti v zaprtih prostorih. Javno zborovanje je vsakomur pristopno. Takega javnega sboda, ki se vrši v zaprtih prosto rih, ni treba nikjer naznaniti, pač pa se mora vsako zborovanje na prostem naznaniti politični oblasti vsaj en dan prej. Shode sme sklicati vsakdo, ki ima državijanske pravice. Politična Javna zborovanja se iie smejo vršiti v cerkvah in šolab ali na nj^h dvo rišgih. Skllcatelj vodi shod, dokler se ne izvoli predsedstvo, ter je tudi odgovoren za red. Zakon ima posebne kazenske določbe zoper govornike, ki bi pozivJiali ali na izgrede, nasilja, nepokornosti napram zakonom al! ki bi žalili vero, nravnost, vladarja ali \ilane njegove rodbine. Volilnl imeniki za mesto Celje so razpoloženi do 10 t. m. Vseh volilcev je vpisanih nad 1000, Na prvi pogled se oj)azi, da je vpisanih vse polno nem "ikutariev, ki so bili svoj čas najzagrizeneiši nasprovniki Slovencev! Gotovo ]ax da imena teh volilcev demokrati in socijalisti ne bodo izreklamirali. 2e vedo /akaj. Naloga naših sonfišljenikov je, da store svojo iolžnost.