UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : • ■	sprejemajo.	:	:
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10‘80, četrtletna K 5'+0, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za • ! ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* /	ob pol 11. dopoldne.	\	\	*.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
■■■■■"    Reklamacije lista so poštnine proste. ........  ■■■■■
Štev. 285.
V Ljubljani, v soboto dne 18. majnika 1912,
Leto II.
Sodrugi in sodružice!
V	zmislu strankinega statuta in sklepov strankinega zbora razpisujemo
VIII. redni zbor
jugoslovanske soc. dem. stranke
in ga sklicujemo za binkoštne praznike, to je
dne 25., 27., event. 28. maja v Ljubljano (Narodni dom).
Provizorično predlagamo naslednji dnevni red:
1. Poročila.
2. Politični položaj.
3. Organizacija.
4.Tisk.
5. Jugoslovanska socialna demokracija in bratske stranke.
6. Agrarno vprašanje.
7. Volitev izvrševalnega odbora.
8. Raznoterosti.
Zastopstvo na strankinem zboru določa strankin statut: krajne organizacije smejo poslati po enega delegata do 50 članov, na vsakih nadaljnih 100 še po enega; okrajne organizacije tudi po dva. Organizirani sodrugi posameznih industrijskih skupin smejo poslati iz vsake dežele po dva zastopnika. Kjer so organizirane ženske, imajo tudi te pravico do zastopstva, ^redniki listov imajo na zboru sedež in v zadevah časopisja le posvetovalen — glas. Vse organizacije, ki imajo po teh določilih pra-vico do udeležbe oziroma dozastopstva, poživljajmo, da pravočasno izvolijo svoje zastopnike in jih naznanijo izvrševalnemu odboru.
Predloge, ki naj pridejo na strankinem zboru na razpravo, je treba nemudoma naznaniti izvrševalnemu odboru.
Vsak delegat se mora na zboru izkazati z Mandatom svoje organizacije. Formularji mandatov se lahko dobe pri izvrševalnem odboru.
Vse orgamzicije opozarjamo na važnost strankinega zbora, ki se je vsled raznih volitev in nujnega dela nekoliko zakasnil, pa ima izpolniti naloge, ki so za razvoj stranke največjega Pomena. Važnost tega zbora pojasnjuje splošni Politični položaj in predlagani dnevni red. Pričakovati je torej, da se bodo vse organizacije po-služile svoje pravice in poslale na zbor svoje
delegate.
Inteligenca.
Ogrski ministrski predsednik Lukacs si je omislil posebno pot. da bi dosegel, kar zahte-Vaio na Dunaju, namreč da bi spravil brambno refortno pod streho. Hotel se je pobotati z opo-£'cijo. da bi dala njemu, česar ni hotela dati Khuen Hedervaryju. Gospod Lukacs ve. da je Politika kupčija — kdo bi ne vedel tega na Ogrskem! — in zato ne zahteva od Justha in košuta ničesar zastonj. Kar mu dasta, je pripravljen plačati. Kako bi se pogajal s Košutom *i kriči po nacionalnih koncesijah, še ni znano; kar ponuja Justhu. pa ni nikakršna tajnost.
Gospod Lukacs je izdelal, oziroma dal iz-^Glati od svojih uradnikov načrt takozvane vplilne reforme. Čudoviti madjarski političar ni bll nikdar na Ruskem; tam bi bil lahko dobil zKled, kako je mogoče državljane temeljito °Pehariti za volilno pravico. Ali pokazal je, da na biti tudi brez ruskih vzorov mojster skaza; načrt, ki je zdaj že znan v javnosti, je pravi Plod ogrskih tal; menda ni na svetu dežele, pe bi bila mogoča tako krvavo smešna, iz mrz-
blaznosti porojena reforma, kakršna je Lu-
^aeseva. Po tem spakadranem načrtu bi do-
bl*i nekateri državljani volilno pravico z dvaj-
Setim letom, drugi s štirindvajsetim. tretji šele
l tridesetim, nekateri pa nikdar ne; nekateri
johlci bi glasovali tajno, drugi javno, lzkratka
o«l zverižene, bolj nezmiselne in bolj nepo-
ene volilne reforme si ni mogoče misliti.
j Justhova stranka je odklonila predlogo.
n,u*acs pa pravi, da ne da v načelih svojega
aerta prav nj£ jzpremeniti, češ 011 ne bo trpel,
y bi množica preplavila inteligenco. Iz Bu-
'fnpeŠte je dostikrat slišati kakšno neumno
oiitično besedo. Bolj nespametne od Luka-
Seve pa še ni bilo kmalu slišati.
0|. Pustimo moralo na stran. Od madjarskih
jJSarhov ni bilo nikdar pričakovati takega
, Ali Lukacs bi moral vsaj nekoliko pa-
^tneje govoriti, da bi se izognil smrtni bla.
n®*** Njegova utemeljitev je naravnost tra uasta.
rev?ntoligenca in volilna pravica — to je dvoje <3 ki sta v čisto drugačni zvezi, nego misli ša l ministrski predsednik. Zaenkrat se vpra-80 > Ka pri^eva Lukacs »inteligenci«. Iz nje-la Ve^a načrta se lahko razvidi, kako si 011 ražnje 1 *° besedo. Kdor ima srednjo šolo, je po v^govem inteligent. Ali ta šola in njena izpri-ji,v^la nikakor ne dajejo dokaza, da je tisti, ki lal Ulla’ |)()litično razumnejši in zrelejši od de-bii a* ^'Kar °^e n' itnel toliko denarja da Kl:> Poslal sina v gimnazijo.
0v Pozabil pa je Lukacs na nekaj druzega. f> 'tno primanjkuje na Ogrskem »inteligence«. Ke»Y Zat() pa treba, da pride tudi »neinteli-•iudt* l)0trebnega vpliva; zakaj delavsko bur jtv°. pač že*i več izobrazbe in znanja, ali Mazija se briga na Ogrskem za te želje še
veliko manj kakor drugod. Pot do splošne izobrazbe odpira splošna in enaka volilna pravica. Ta pravica je še nekaj druzega kakor glasovnica. In Lukacs se ji najbrže ravno zato upira, ker se boji inteligence, posebno pomnožitve inteligence iz tistih krogov, ki jih njegovi gospodarji ne žele inteligentnih, izobraženih, zavednih. ker je neveden človek najboljši objekt za izkoriščanje.
Srbski socialisti proti hrvaškim razmeram.
Belgrad, 17. maja. Zadnjo nedeljo je priredila socialno demo-tratična stranka v svojem »Delavskem domu« v Belgradu javen shod, ki je bil posvečen solidarnosti proletariata. Prištevati ga je v vsakem oziru najzanimivejšim shodom, kar jih je imela srbska socialistična stranka. Zborovanje je bilo sklicano, da izreče srbsko delavstvo svoje
mnenje o razmerah na Hrvaškem in — na
Turškem. Ta kombinacija je bila zaradi sorodnosti razmer popolnoma opravičena; ravno možnost tega vzporedanja pa pritiska krivcem sedanjih hrvaških razmer najsramotnejši pečat na čelo. Ali ne le paralela; zakaj kakorkoli se suče vsa reč, se prihaja do zaključka, da je absolutizem na Hrvaškem še grši od turškega, zatiranje na Hrvaškem še infamnejše kakor na Turškem.
Impozantno zborovanje, ki je dajalo zavednosti belgrajskega delavstva sijajno izpričevalo, je otvoril v imenu strankinega vodstva sodrug Aleksa Majdanac. Prvi govornik pa je bil poslanec sodrug Triša Kaclerovič. Srbski proletariat, je dejal, dviga svoj glas proti zatiranju narodov in izvršuje s tem svojo socialno demokratično dolžnost do potlačenih in brezpravnih. Oblastniki z Dunaja in iz Budimpešte jemljejo hrvaškemu in srbskemu narodu, ki je en narod in je dokazal svojo sposobnost za kulturno živ-jerije, najelementarnejše pogoje za svoboden, avtonomen, naroden, političen, kulturen in gospodarski razvoj. Sodrug Kaclerovič se je obširno bavil s sedanjim položajem na Hrvaškem in z razmerami, ki so dovedle do absolutizma, ter pravil, da je morala nasilna politika proti Hrvatom dovesti do skupnega hrvaško-srbskega boja.
Potem je govoril sodrug Juraj Demetrovič, ki jc prišel iz Zagreba na ta shod. Tudi na najbolj prozaično naturo je moral napraviti globok vtisk nepopisni aplavz, s katerim je zbor pozdravil svojega sodruga s Hrvaškega. Demetrovič se je očitno ginjen zahvalil za te pozdrave, ki jih pošilja srbsko zavedno delavstvo proletariatu na Hrvaškem. V znamenitem govoru je opisal razvoj socializma na Hrvaškem in težke boje, ki jih je morala prebiti socialistična stranka že pod Khuenorn, pa nič manj pod njegovimi nasledniki. Potem je podal pregledno sliko sedanjega položaja pod komisarjem Čuvajem. Te reči so sodrugom v Avstriji pač natančno znane. Politika meščanske opozicije je tudi v tem momentu pokazala, da je bankrotna. Meščanska politika ve samo za legalno borbo, kadar se oblastniki poslužujejo nelegalnih sredstev proti narodu, ne meneči sc za zakone, za moralo, za poštenje, za sodbo zgodovine. Jugoslovanska buržvazija ni znala v tej borbi niti parlamentarnih zborov v Avstriji in na Ogrskem dovolj izrabiti. Kot socialisti in Jugoslovani — pravi Demetrovič — moramo iskati drug izhod iz sedanjega položaja; ta pa je v solidarnosti in edinstvu vseh Jugoslovanov na Balkanu. Socialistični proletariat mora biti pionir tega edinstva. Ker je jugoslovanski element najbolj razvit in najbolj potlačen na Balkanu, je balkansko vprašanje naravnost njegovo vpršanje, in če noče postati plen imperialistične politike, ga mora rešiti. Demetrovič obžaluje, da se je prekinilo tisto delo, ki se je pričelo s prvo balkansko konferenco in izraža ob burnem pritrjevanju vsega zbora željo, da bi se nadaljevalo.
Težko je označiti velikanski vtisk, ki ga je napravil Demetrovičev govor, zlasti ker je vpričo omejenega prostora komaj mogoče očrtati govor v najširših potezah. Vsakemu stavku je takorekoč sledil vihar odobravanja, ali -kakor je narekoval zmisel — orkan protesta. Vsak izraz zborovalcev je bil demonstrativen. Čuvaju in njegovim poveljnikom gre zasluga, da so postale vezi med delavstvom s te in z one strani Save še tesnejše in prisrčnejše nego so bile že prej.
Po tem je sodrug Dragiša Lapčevič, ki je izza zadnjih volitev drugi socialistični član skupštine, opisal zatiranje delavstva in socia lizina na Turškem. Končno je bila sprejeta resolucija, ki se pošlje mednarodnemu socialističnemu tajništvu v Bruselj.
Besedilo te resolucije objavimo prihodnjič.
Orožno oboroževanje.
Družabni red. ki ga je po trditvah kapitalistov in njihovih blagoslovljenih pomagačev ustanovil sam nebeški Bog. se že davno polagoma. v novejšem času pa že skokoma približuje blaznosti. Vsakega zasebnega človeka, ki bi gospodaril tako, kakor gospodarijo sodobne kapitalistične države, bi dali pod kuratelo; vsa" kega človeka, ki bi razsipal denar za nabru-šene igrače iti pri tem stradal duševno in telesno. bi spravili v norišnico. Vpričo oboro-
ževanja civiliziranih držav, ki ne pozna »o-jeniii meja in presega vsako razumnost, se mora v vsaki normalni glavi poroditi vprašanje, kam vodi ta brezumna tekma in kako dolgo bo še mogoča. Ali oni, ki stoje na čelu držav, očitno niso normalne glave, zakaj vojni ministri in načelniki mornarice znajo le neprenehoma zahtevati nove žrtve, ni ga pa še bilo med njimi, ki bi bil pokazal, da zna premisliti, ga zapravljanja narodnega bogastva, vtikava-zirnega obremenjevanja prebivalstva, blaznega zapravljanjt narodnega bogastva, vtikava-nja ogromnih svot v neproduktivne namene.
Načelnik angleškega admiralstva lord Churchill je napovedal, da bo v parlamentu zahteval dodaten kredit za mornarico. Sele pred kratkim je bil sprejet redni angleški proračun za vojsko in mornarico, ki ni bil majhen. Ali med tem je na Nemškem prišel vrhovni admiral Tirpitz s svojimi zahtevami, lord Churchill pa že izzvaja iz tega svoje posledice. Nemčija noče zaostati za Anglijo; ali Anglija hoče imeti več ladij od Nemčije, kajti Anglija »mora« za vsako ceno ostati prva pomorska sila. Mjej preti »nevarnost« z morske strani in ladje ji morajo biti to. kar so drugim državam trdnjave in kavalerija. Ali ker ima Anglija tako močno mornarico, je Nemčija v »nevarnosti«, da jo prekomorska soseda danes ali jutri napade. zato »mora« tudi ona poinnoževati svojo marino. Ker pa imajo Angleži in Nemci toliko bark. jih »morajo« imeti tudi Francozi in lta-ijani. Rusi in Španci, in jih »mora« imeti tudi Avstrija. Torej morajo neprenehoma naraščati stroški za vojaščino in mornarico po vsem svetu od leta do leta, zdaj že skoraj od meseca do meseca, »morajo« vlade pumpati denar iz prebivalstva in ga »morajo« metati molohu v žrelo.
V	sredo je lord Churchill napovedal svoj namen na banketu ladjestavbne družbe. In dejal je;
»Vsak mesec prinaša enakomerno naraščanje strašnega oboroževanja...«
Vsak mesec! hi lord admiral ve sam in razume, da jc to oboroževanje strašno. Toda iz vsega tega spoznanja ne sklepa nič druzega kakor da mora tudi 011 zahtevati od angleškega ljudstva še več žitev, nego jih je zahteval pred dobrim mesecem. In tudi Tirpitz na Nemškem, tudi Montecuccoli v Avstriji ne sklepa nič drugače. Le več ladij! Le več miljonov! Oslov hrbet prenaša še kaj. le natovorimo mu še!
Toda najpotr pežljivejši osel ni tako močen kakor Atlas iz stare mitologije, ki je nosil ves svet na svojih ladjah. Veliko prenese, ali tudi njegove sile imajo nekje meje. In kadar mu je preveč, mu je pač preveč; pod prevelikim bremenom se zgrudi.
Naraščanje vojnega in mornariškega proračuna je zadnja leta po vseh državah tako gorestasno kakor ploditev zajcev. Nobena svota ni več tako ogromna, da bi se moglo reči, da je ne dosežejo danes jutri zahteve vojnih in mornariških načelnikov. Nobeno poglavje proračuna ne raste tako vrtoglavo, in če se pomisli, da se je zdaj vojnim pripravam na suhem in na vodi pridružilo še vojno pripravljanje v zraku, se razgrinja pred očmi ubogega plačujočega državljana obzorje, s katerega se mu reži naravnost blaznost v obraz.
Stcklost oboroževanja je posledica kapitalističnega sistema. Zakaj če ne bi bilo mrzlične, nevrastenične gospodarske konkurence z njenimi velikanskimi konflikti, če ne bi bilo potrebe novih in novih tal za izkoriščanje, bi odpadlo devet desetin razlogov, iz katerih nastajajo vojne. Ali če ta nauk tudi ne bi bil resničen. če bi imeli prav oni. ki govore o neizogibnem sovraštvu plemen, o nevarnosti, ki ki preti civilizaciji od »divjakov,« itd., bi bila vendar vojna s kapitalizmom v najfatalnejši zvezi. Recimo, da je oboroževanje v vsaki družbi neizogibno in da je nevarnost velikih krvavih spopadov tudi brez gospodarskih razlogov večna — tedaj bi bila bremena, ki jih nalagajo vojne priprave v nekapitalistični družbi vsaj lažja kakor v sedanji. Zakaj silna teža teh bremen je zopet posledica koncentracije kapitala in maloštevilnih rokah in revščine množic. Izdatki za vojne namene so sami po sebi ogromni in niso v nikakršnem pametnem razmerju ne s splošnim priraščanjem tako-zvanega narodnega bogastva, ne s stroški za druge namene. Ogromni so tudi zato. ker padajo kakor v brezdno. Svote. ki se vlagajo v sezidavo tovarne, v nabavo strojev, v ureditev rudokopov, v stavbo železnic, v tiskanje knjig, v melioracijo zemljišč, v uravnavo voda, so kakor seme. ki vzkali in obrodi sad. Denar za puške in bajonete, za topove in ladje se pa izdaja za napravljenje starega železa. Tako je, kakor da bi kdo dajal denar za razbijanje posode v črepinje.
Ali kakor si velikapitalist lahko privošči prtijo rouge et noir v Monte Carlu, tudi če velja to draženje živcev par sto lepili tisočakov, tako bi se v spolšnem gospodarskent življenju malo poznalo in tudi velekapitalisti ne bi preveč občutili, če bi dajali vojnim ministrom rniljone iz svojega žepa. In če bi vse ljudstvo živelo v blagostanju, bi bilo sicer
škoda denarja, ki nikdar ne prinese sadu, ali tudi nekoliko neproduktivnih izdatkov za izdelke orožaren ne bi spravilo takega ljudstva v gospodarsko nevarnost. Ce je oboroževanje res neizogibno, tedaj bi že zaradi njega moral pasti kapitalizem, zakaj le socialistična družba bi mogla brez občutne škode, brez ovire razvoja in napredka doprinašati brambniin zahtevam tako velike žrtve, kakršne mislijo pro-roki vojne, da so potrebne. Ljudstvo, ki je delalo po šest ur na dan za splošne duševne in gmotne potrebe, bi bilo sposobno, da bi žrtvovalo bodisi še pol ure na dan za brambovske namene, pa ne bi čutilo desetine one škode, ki mu jo danadanašnji prizadeva militarizem. Ta žrtev pa bi dala parstokrat več efekta kakor vsi miljoni, ki se v sednjosti izprešajo iz ljudstva za inoloha.
Militarizem je strašna mora; militarizem v zvezi s kapitalizmom je najgroznejši krvoses. najstrahovitejši volkodlak, ki se more znašati nad človeštvom. Ali brezmejnost njegove poželjivosti, izvirajoče iz kapitalističnih razmer. je vendar nevedoma in nehote naj večja sovražnica kapitalizma. V neskončnost deroče izsesavanje ljudskih množic goni k oni točki, kjer postane prenašanje tovora vsakemu oslu nemogoče. Ker pa je razum ljudstva drugačen od oslovega in ker odpira brezobzirnost militarizma polagoma tudi največjim zaspancem oči. nastane prelom še preden pride do katastrofalne točke. Tisočero prokletstvo tiči v militarizmu; edini njegov blagoslov je ta, da pospešuje s tem tudi svojo lastno smrt.
Ljubljana in Kranjsko.
— Škof na Jesenicah. 12. t. m. je bila birma na Jesenicah. Škof se je pripeljal že 10. t. m. in na kolodvoru so ga pričakovale vse jeseniške kapacitete; župnik, voditelj novega samostana na Hrušici in veleposestnik Schrei. Vsak ga je sprejel po svoje: župnik na kolenih, voditelj kloštra z globokim poklonom -— oba sta mu poljubila roko — in g. Schrei s klobukom v roki. Pridiga škofova je bila politična. Ampak jeseniško ljudstvo, ki je njegov cerkveni govor poslušalo, ja opazilo, da g. Bonaventura ni tako hud na bogate nejevernike kakor na siromašne socialne demokrate. Kar je pokazal tudi s tem. da je v spremstvu g. župnika obiskal protestantovskega ravnatelja g. Trapna in tudi g. Luckmanna. Vsa nevera ni enako nevarna; če je dobro pozlačena, jo prenese celo vneto škofovo srce.
— Ribnikar v preiskovalnem zaporu. Graško nadsedišče je vsled pritožbe Ribnikarjeve izreklo, da je Ribnikarja pridržati le toliko časa v peiskcvalnem zaporu, dokler je koluzijska nevarnost. Ribnikar ostane po izreku nadso-dišča v zaporu toliko časa. da bodo zaslišane vse priče.
Zatiški opat je. kakor poročajo listi nenadoma izginil. Njegova oseba je bila v Ljubljani dobro znana, imel je zelo fin nastop. Baje je bil g. opat zelo strog. Nekdaj je bil menda oficir. Ako niso bili patri ob pravem času na svojem mestu, jih je kaznoval, sploh je zahteval red. Za gospodarstvo pa baje ni tako skrbel, zato so rastii dolgovi. S škofom, kakor se sliši, se nista posebno razumela, ker je njiju pravica v marsičem prišla navskriž. Zato je prišel menda general v Zatičino in je od opata zahteval, da da račun o svojem gospodarstvu. Opat je baje odšel nekam v Italijo.
— Izlet pevske podružnice Vzajemnosti se zaradi hladnega vremena preloži na poznejši čas.
— Delavsko pevsko društvo »Naprej« v Zagorju priredi dne 19. t. m. v dvorani gosp. Rih. Mihelčiča veseilco. Začetek ob 4. popoldne. Vsi sodrugi in sodružice so vabljeni na obilno udeležbo.
— Novi dvokronski novci. »Wiener Zei-tung« prinaša razglas finančnega ministra o novih dvokronskih novcih, ki se bodo izdajali od prihodnjega tedna dalje pri vseh blagajnah avstro-ogrske banke. Novi srebrni novci nadomeščajo goldinarje, ki bodo vzeti iz prometa. Novcev so nakovali za 5 miljonov K, to je dva in pol miljona kosov. Na eni strani je cesarjeva glava z enakim opisom, kakor je pri kronah. Na drugi strani imajo avstrijski novci cesarskega orla, nad njim je označena vrednost:
II.	CORONAE in leto izdaje z rimskimi številkami kot opis. Pod orlom je označena vrednost in leto izdaje z arabskimi številkami. V rob je vtisnjen rek; Viribus Unitis. Ogrski novci imajo na eni strani cesarjevo glavo z lovorjevim vencem, na drugi strani ogrsko krono, ki jo drže angeli. Premer novcev je 27 milimetrov, torej je le malo večji, kakor premer enokronskih novcev.
— Ogenj v Godoviču. Zadnjo nedeljo zvečer okolo K), se je užgal in do tal pogorel velik kozolec župana Pagona. Zgorelo je več sto centov sena in mnogo druzega. Mogočen svit je takoj privabil mnogo ljudi na pomoč. Domači požarni hrambi so takoj prihiteli pomagat še iz Hotedršice, Črnegavrha, Rovt in Medved-jegabrda.
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice
Rezervni zaklad nad 500.000 kron.	Stanje	hranilnih	vlog 20 milijonov kron.
Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 '/2 °/o brez odbitka rentnega davka.
— Prekanjena ciganka. K posestnici Ivani Strojevi v Dvorski vasi je prišla te dni okolo 30 let stara ciganka v spremstvu mlade. 12 let stare ciganske deklice. Ciganka je omenila, da grozi Ivani Strojevi velika nesreča, kateri se more izogniti le na ta način, če podari večji znesek cerkvi. Zato je zahtevala ciganka od nje 40 K. Nato si je dala Strojeva od ciganke iz roke povedati bodočnost. Gostobesedna ciganka ji je prerokovala samo srečo, kar je gospodinjo tako razveselilo, da ji je podarila obleke v vrednosti 22 K. Sleparica je takoj opazila, da ima posla z lahkoverno žensko ter je hotela to slabost gospodinje v polni meri izkoristiti. Drugi dan jo je zopet ciganka posetila ter je zahtevala od Ivane Strojeve pod enakimi sleparskimi izmišljotinami 200 K. rekla je. da naj ji da kurje jajce, katerega je premetavala iz ene roke v drugo. Posrečilo se ji je po spretni manipulaciji neopaženo skriti jajce, med tem pa je v naglici potegnila malo mrtvaško glavo iz žepa s pripombo, da se je jajce v mrtvaško glavo izpremenilo. česar se je žena tako ustrašila. da ji je takoj izročila 130 K. na kar jo je ciganka urnih pet odkurila. Zena je potem možu vse odkrito povedala, ta je pa takoj uvidel, da je lahkoverna žena postala žrtev zvite ci-gnke. zato jo je urno ubral za njo. Dohitel jo je in ji pobral izvabljeno svoto.
— Požar v Medvodah. V Medvodah je pogorela v torek Škotova žaga in stope za čreslo. Ogenj je bil podtaknjen. Pogorelo je popolnoma vse. Rodbina žagarjeva, ki je stanovala v posebni hišici si je komaj rešila življenje. Pogorela jim je poleg vse oprave tudi obleka. Škoda, ki še ni cenjena je zelo velika. O storilcu nimajo nobenega sledu.
Umrli so v Ljubljani: Fr. Bolha, hlapec, 16 let. — Fran Gutnik, bajtar, 57 let. — Matija Kovač, dninar, 63 let. — Ivan Švigelj, branjevec, 63 let. — Jurij Skibar, krošnjar, 37 let. — Marijana Marn, posestnikova vdova, 49 let. — Janko Kavčan, hišni posestnik, 74 1. — Silvester Lozej, rejenka, 3 mesece. — Vilibald Turk, sin sprevodnika južne železnice, 10 mesecev. — Marija Prudič, služkinja, 62 let.
— S trebuhom za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Ma-cedoneev, 20 Hrvatov in 10 Slovencev, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov, V Heb je šlo 25, na Dolenjsko pa 30 Hrvatov.
— Izgubljeno. Izgubila je gospa Elizabeta Veharjeva denarnico, v kateri je imela 8 K denarja. — Posestnik Ivan Šmelcer je izgubil denarnico, v kateri je imel čez 47 K denarja. — Gosp. Hinko Kessler je izgubil denarnico, v kateri je imel 30 mark v zlatu. — Sobarica Marija Marklova je izgubila denarnico, v kateri je imela 18 K denarja. — G. Adolf Rechberger je izgubil dva dva bankovca po 20 K. — G. Anton Strgar je izgubil listnico, v kateri je imel 20 K denarja in neki račun .
— Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 18.. nedeljo 19. in pondeljek 20. maja 1912: 1 Dalmatinske obali. (Krasna potovalna slika.) 2. Zigotov boj s kanarčkom. (Humoristično.) 3. Nj egova ločena žena. (Krasna amerikanska učinkovitost.) 4. S kodakom. (Amerikanska humoreska.) 5. Za očetovo rešitev. (V dveh delih. Ta film je poln krasne realistike.) Samo zvečer-
6,	Uspeh glumaštva. (Izvrstna humoreska z Maks Linderjem v glavni vlogi.) Zadnja večerna predstava ob 9. na vrtu. Predstava na vrtu traja skoraj 2 urn_________________________
Štajersko
— Iz Ljubita nam poročajo:	Pred	nekaj
tedni je »Zarja« poročala o umoru mizarskega pomočnika Julija Franka. Ker so ravno takrat stavkali mizarji v Ljubnem, so 'zlobni ljudje razglasili po časopisju, da so stavkujoči mizarji ubili Franka. Sodnijska obravnava je sedaj dokazala, da je Franka ranil hlapec Matija Braudner z vilami tako močno, da je Frank vsled poškodb umrl. Braudner je bil obsojen na 1 mesec strogega zapora z dvema postoma.
— Ponarejalec vsled bede. 431etni dninar Jožef Steiner iz Gradca že dolgo časa ne more delati, ker ima hud revmatizem po sklepih. Stanuje skupaj s svojo 841etno materjo, ki dobiva ubožno podporo po 20 K na mesec. To je bil edini stalni dohodek, na katerega sta bila mati in sin že dolgo časa navezana. Od teh 20 K morata plačati 8 K 80 v za stanovanje. Z 11 K 20 v sta morala torej skrbeti za vse druge izdatke. 31. decembra je dobil Steiner obvestilo, da mu je nakazana ubožna podpora v znesku 6 K. Beda ga je prisilila, dav je postal slepar. 6 K je spremenit v 16 K. Čez nekaj časa so prišli goljufiji na sled. V pondeljek se je moral zagovarjati zaradi svojega pregreška pred sodnijo. Priznal je vse. Pri razpravi se je šele izvedelo, kako pasji sta živela mati in sin. Za ves teden sta si kupila za 10 vinarjev kave in za 8 vin. cikorije. Na vsake tri dni za 20 v kruha. Obsojen je bil na 5 dni zapora. Tako pomagajo pri nas bolnim delavcem iz bede! 5 dni lahko zastonj jedo!
— S samokresom je ustrelil po nesreči posestnikov sin Filip Murn z Gaberskega pri Trbovljah v trebuh I6letnega kovaškega vajenca Martina Balona na Gabrskem. Balona so pripeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
— Uboj in požar. V nedeljo popoldne je priredila ivanjkosavska požarna bramba pri Petovarju tombolo. Po tomboli so se fantje, ki so bili močno vinjeni, stepli in 20letni viničarski sin Ignacij Ivanjčič iz Veličan je kovača Antona Kemeniča iz lvanjkovc dvakrat sunil z nožem v prsa. Kenienič se je takoj zgrudil mrtev na tla. Morilca so zaprli. — Ko so Požarniki bili pri tomboli na veseličnem prostoru, so pogorele hiše in gospodarska poslopja trem posestnikom v Zerovnieih. Škoda je ogromna In le deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se še ni dognalo.
— Sodi mu zdrobili glavo. Trgovec Ti-sehler v Tegetthoffovi ulici v Mariboru ima zelo divjega konja. Ko je te dni peljal hlapec Šalamun s sodi obložen voz po Tegetthoffovi ulici, se je pripeljal nasproti avtomobil. Konj se je splašil in skočil na stran. Voz se je prekucnil in lilapec je padel tako nesrečno ob steber za lepake, da je bil pri priči mrtev.
Nanj padajoči sodi so mu zdrobili glavo. Nesrečnež zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke.
— Dečki vlomilci. V kratkem času je bilo v Gaberju pri Celju dvakrat vlomljeno v trgovino Lavrencije Cocej. Prvikrat je bilo pokradenega več denarja. Drugikrat je vlomilec zopet odnesel denar, več blaga, cigar itd. Kot vlomilca so izsledili komaj 141etnega Ferdinanda Gfrorerja in nekega potepuha. Pri preiskavi so našli pri njima skoro vse ukradene reči. Naznanjena je stvar sodišču.
— Požar. Te dni je pogorela hiša in gospodarsko poslopje s krmo in vsemi drugimi rečmi posestniku Štrafeli na Spodnjem Hajdi-nu pri Ptuju. Škoda znaša več tisoč kron. Zažgali so otroci.
Ustrelil se je dne 14. t. m. zjutraj z svojo službeno puškoorožnik mariborske postaje z imenom I. Kozole. Povod samomoru je neznan.
Koroško.
— Smrt pri delu. V Spitalu je zadela žagarja Para. ki je bil uslužben pri Thalerju, na žagi neka deska v spodnji del života. Mož se od začetka ni dosti brigal in delal naprej. Proti večeru pa je začutil naenkrat silne bolečine. Poklicali so zdravnika, toda bilo je že prepozno. Par je v nekaj urah umrl.
— Požar pri Sv. Mohorju. V torek je izbruhnil ogenj v spodnjem delu trga Sv. Mohor in sicer pri nekem sodarju. Kako je ogenj nastal. ne vedo. Vsled hudega vetra se je ogenj nevarno širil in ogrožal cel spodnji del trga. Posebna nevarnost je bila ta. da je v eni sosednjih hiš skladišče petroleja in ta hiša se je večkrat vnela, toda se je posrečilo gasilcem, da so ogenj zadušili. Škoda, ki jo je napravil požar, je velika..
Goriška
— Sovodnje. Ker sovodenjski dopisnik »Gorice« že drugič čenčari o sovodenjskih razmerah ter blati in zavija, hočemo z njim na kratko obračunati. Predvsem povemo, da smo vsi Cotičev! klesarji strokovno organizirani in da dobivamo plačo po pogodbi, ki se v naši delavnici natančno izpolnjuje, ne pa kakor mnogokje drugod, kjer se morajo delavci s krščanskimi in nekrščanskiini podjetniki prav
hudo bojevati za izpolnjevanje pogodbe. Če pa mi delavci odhajamo in prihajamo, je pa to zategadelj, ker je naše delo tako, da nas zanese pot za kruhom sedaj sem sedaj tje. Kar se tiče pijančevanja, pa ima klerikalni dopisnik dovolj smeti pred lastnim pragom. Seveda naši klerikalci rodi svetohlinijo, kakor na primer Lukec, ki hodi na italijansko mejo popivat in plesat. Natanko to velja tudi za besedičenje o naših ženah. Sicer pa resno svetujemo klerikalnemu dopisniku, naj preneha s svojimi ncuostoj-nostmi!
— Sovodnje. Odgovor sovodenjskemu dopisniku »Gorice« št. 39. dne 14. maja. Klerikalni lažnjivi kljukec v »Gorici« se ne upa pokazati javnosti svojega obraza, ampak tiči strahopetno v zatišju, potem ko je bil izlegel par prav debelih iaži in nespodobnosti. Lažnjivi dopisnik me z drznim čelom vprašuje, če se upam trditi, da miFon ni odgovoril na vsa vprašanja. Klerikalnemu poštenjakoviču odgovarjam, da se ne upam samo trditi tega, ampak da sem tudi pripravljen dokazati z mnogimi pričami. Lažnjivi kljukec se usti, kak odgovor sem dobil na shodu; ne pove pa odgovora samega iz enostavnega razloga, ker bi se z njim jired javnostjo debelo blamiral. Kar se tiče števila zborovalcev, vztrajam pri svoji trditvi. Res je sicer, da je prišlo po začetku shoda še par ljudi na shod, ampak odšlo jih je pa še več. To sem vam pripravljen nepobitno dokazati, zakaj celo vaši lastni pristaši pravijo, da lažete. Kar se tiče moje delavnice, vam povem, da plačujem svoje delavce po pogodbi in cenovniku. Kar pa se tiče nezmi-selnega besedičenja o socializmu in mojem podjetju, pa je tako vnebopijoča budalost, kakor se more izleči samo v pristnih klerikalnih možganih. Dopisnik je s to trditvijo pokazal, da razume o socializmu natanko toliko kakor osel
o	glasbi. In kar se tiče pijančevanja v moji delavnici, bi bil prav vesel, ako bi vaše očitanje kaj pomagalo. Lažnjivost in omejenost — ti dve lastnosti dičita v obilni meri klerikalnega dopisnika in zato nima poguma, da bi se podpisal.	1. Cotič.
Inteligenten kruinir. Pišejo nam: Dne 23. t. m. zboruje učiteljstvo sežanskega okraja pod Repentabrom. Na zborovanju referira nadučitelj Vendramin, ki je obenem odbornik te organizacije. Kaj bo kvasil, ne vemo še! Mogoče o solidarnosti in kolegialnosti? V tem je zelo praktično izvežban. Ni dolgo tega, ko je ta vzor organiziranega učiteljstva igral nečastno vlogo krumirja napram svojemu organiziranemu tovarišu na korist klerikalcem in v zasmeh učiteljstva. Morda se hoče oprati krumir-st.va, ki ga je z vso svojo spretnostjo kot odbornik organizacjie vztrajno dovršil. Vršil se bode tudi občni zbor in dvomimo, da si bo učiteljstvo zopet izvolilo kake Vendramine v odbor, ker taki ljudje spadajo vse kam drugam kakor v organizacijo.
Narodnjaške neslanosti.
Trst, 14. majnika.
Že nekaj tednov sem se naši narodnjaki šopirijo s svojo NDO., ki zadnji čas baje neverjetno napreduje. Ali kakor se nam dozdeva, ti gospodje lažejo samim sebi. Vse skupine napredujejo, da je veselje, a najbolje med njimi zidarska skupina, ki ji načeluje glavni »agitator« državni in deželni poslanec, odbornik »Ustfedni banke«, odbornik »Tržaške posojilnice in hranilnice«, odvetnik itd. v Trstu dr. Otokar Rybaf. Ta »proletarec«, ki zna dosti laži povedati o socialni demokraciji, si je nadel nalogo, da bo slovenske okoličanske zidarje organiziral na nerodni, pardon, na narodni podlagi. in v ta namen hodi po shodih prodajat svoje nemilosti, češ kako silno so slovenski zidarji v nevarnosti pod okriljem socialne demokracije. ki baje protežira regnikole in zapo-
stavlja slovenske »narodne« zidarje samo zato, ker so Slovenci in ker se zavedajo svoje narodnosti, ter jih zaradi tega vabi pod okrilje NDO.
Tudi »Edinost« zna zadnje dni marsikaj povedati o terorizmu socialnih demokratov, ki baje odganjajo narodne zidarje z dela in jih potem napadajo s kamenjem. Da, še več zna ta škrbasta teta povedati, namreč, da so ti rdeči hudiči pregovorili kuharico v neki »baraki«, naj ne kuha kosila, ker zidarji ne bodo delali! In res, tudi kuharica je postala naenkrat so-cialistinja in ni hotela kuhati »narodnim« zidarjem kosila!
Mi sicer nismo nikdar smatrali »Edinosti« za resen list. vedeli smo že davno, da »Edinost« ne bo nikdar resna, ampak kar zadnje dni prinaša po svojih predalih, pa presega vse meje. '1 rosi takšne otrobe, da se že samim njenim resnejšim čitateljem gabi. Pripoveduje o terorizmu rdečih zidarjev in o njih zavratnih napadih s kamenjem na »narodne« zidarje, samo zato. ker se nočejo ti organizirati v mednarodni zidarski organizaciji, ki pa vživajo po organizaciji pridobljene poboljške. Pripoveduje v člankih in v noticah, da se to dogaja samo zaraditega, ker so dotični zidarji Slovenci in ker se zavedajo svoje narodne dolžnosti, opisuje jih kot žrtve in obeta vsem zidarjem, ki bi vsled terorizma socialnih demokratov ostali brez dela. po 2 K dnevne podpore od tistega dneva, ko vstopijo v zidarsko skupino NDO.
»Agitator« in »organizator« dr. Rybar pa obeta, kako bo interpeliral v parlamentu zaradi tega terorizma socialnih demokratov. Mi pa vprašamo, zakaj vsa ta gonja ravno proti zidarski organizaciji? V tem grmu tiči zajec! Čudno se nam zdi od dr. Rybara. da je ravno on prevzel to nalogo, da na narodni podlagi organizira zidarje in ne kakšno drugo stroko? Na to vpašanje bi radi dobili od njega samega odgovor!
Ali pa bomo tudi sami uganili vzrok njegovemu prizadevanju? Nisoli morda vzrok temu njegovemu prizadevanju zadnje državnozborske volitve, ki so pokazale, da socialna demokracija vsestransko napreduje v tržaški o-kolici hi jo on zastopa v državnem zboru?! To je glavni in edini vzrok, da se je mož loti! tega novega poklica, ker je uvidel, da se mu majejo tla pod nogami in da bi mu lahko iz-podletelo pri prihodnjih volitvah.
Ne bomo se ne dolgo in široko pečali s to narodnjaško agitacijo, s katero skušajo razbiti solidarnost zidarjev ker jo ne smatramo za resno in ker smo prepričani, da so tržaški zidarji sprevidili. da je njih korist edino v organizaciji in sicer v mednarodni organizaciji, ki je član avstrijske mednarodne centralne organizacije na Dunaju, na katere izdatno pomoč lahko računa v vsakem hipu svojega gibanja, ker je z njo solidaren ves proletariat Avstrije! Tudi slovenski narodni zidarji so uvideli, da od narodne gospode ne morejo pričakovati nobenih poboljškov, ker gospodje so bili vedno z gospodo proti delavcem, za kar imamo ne-številno dokazov; in so vsled tega obrnili hrbet tem narodnim gospodom ter so začeli sami skrbeti za zboljšanje svojega gmotnega položaja in sicer s tem, da so pristopili k močni mednarodni zidarski organizaciji, ki edina skrbi za svoje člane ne glede na njih narodnost in politično prepričanje ter jih brani v vseh ozirih pred izkoriščanjem mednarodnih kapitalistov !
Tukaj moramo povedati zopet nekoliko besed na adreso tistih, ki si toliko prizadevajo, da bi razbili solidarnost zidarjev z raznimi obljubami in z grožnjami, češ: le naznanite nam ime dotičnega terorista in mu bomo že pokazali! Lepo od Vas. gospodje, le sejajte sovraštvo med delavstvom, ali zapomnite si dobro da se bov slednjič vse to maščevalo nad vami samimi. Že imate lepo število grehov na svojih ramah, za katere varu se mora slovensko delavstvo še oddolžiti.
Zapomnite si dobro, da ima zidarska organizacija svoja pravila, na podlagi katerih deluje in bo delovala v bodoče tudi proti vaši volji in vkljub vašim grožnjam z interpelacijami in ovadbami na policiji in namestništvu. Reče vas vest, ker niste nikdar ničesar storili za slovensko delavstvo, in zavidate sedaj tiste, katerim se je posrečilo odpreti oči slovenskemu delavstvu, ki ste ga vi zaslepili s svojimi šovinističnimi frazami in kateremu ste napolnili dušo s sovraštvom do svojega brata
—	sotrpina druge narodnosti, samo zato, da ste si vlekli večji dobiček za svoje osebne koristi. Jezi vas, da se jc to od vas zaslepljeno delavstvo, začelo zavedati svoje razredne dolžnosti, in da vam sedaj obrača hrbet, ker boste ostali kmalu generali brez vojakov.
Mi vam svetujemo, da pustite slovensko delavstvo v miru. naj se organizira po svoji volji, ker samo najbolj čuti svoje neznosno stanje in bedo. ki ga tlači vsak dan bolj, in ker vidi. da pri vas nima nobene pomoči in zaščite, ter vam zato tudi obrača hrbet.
Težko je sicer vse to gledati z mirnim očesom, toda vi se boste že temu privadili, kakor se je privadila buržuazija drugih narodov, ker to je naravna posledica razvoja slovenskega naroda in slovenskega delavstva še po-sebe.
Prepričani smo sicer, da ta naš članek ne bo prav nič spametoval slovensko buržuazijo okolo »Edinosti«, toda spisali smo ga zaradi javnosti, da sliši tudi drugi plat zvona in spozna, iz kakih sebičnih in nepoštenih nagibov izvira vsa narodnjaška demagogija.
Veritas.
Trst.
—	Izlet na Dunaj. Vpisovanje za izlet na Dunaj se je že pričelo in lepo je že število vpisanih sodrugov. Sodrugom, ki še niso prijavili svoje udeležbe, naznanjamo, da je njihova korist, ako se vpišejo pred mesecem septembrom. Kdor se bo vpisal po septembru, bo moral plačati 5 kron več. Kdor se bo vpisal pa po mesecu januarju 1913, bo moral plačati 10 kron več. Vsak sodrug. ki se vpiše, dobi takoj izkaznico, na kateri so natisnjene izletne določbe v ital., slov. in nemškem jeziku. Odbor
je poskrbel tudi za železničarje. Ti se bodo smeli voziti z izletnim vlakom z režijsko ali s prosto karto. Toda odbor zahteva od želez-načrjev. ki se bodo izleta udeležili, da plačajo svoto. s katero jim odbor zagotovi štiridnevno bivanje na Dunaju. Neželezničarji plačajo za vožnjo tja in nazaj, za prenočevanje, bivanje in drugo na Dunaju 70 kron. Železničarji plačajo vožnjo manj. Svoto morejo tudi železničarji plačevati v tedenskih obrokih po 1 K. Ker ie potrebno, da se udeleži izleta tudi veliko število slovenskih sodrugov, pozivljemo. da se takoj pripravijo in da potem redno plačujejo tedenske obroke. Vpišejo se lahko v »Delavskem demu« pri pol. odboru, v vseh skladiščih delavskih zadrug, v kavarni »Union« ali pa v gostilni »International« ulica Baccaccio 25.
— Občni zbor pevskega odseka »Ljudskega odra«. Pretečeni četrtek je bil v gostilni »Internacional« ulica Boccaccio 25 občni zbor pevskega odseka »Ljudskega odra«. Udeležba je bila nenavadno obilna. Udeležili so se_ga skoro vsi pevci, katerih število je v zadnjeni času zelo naraslo, kar nam utrjuje upanje, da bomo razpolagali v kratkem z najboljšim tržaškim slovenskim pevskim zborom. Občni zbor je otvoril predsednik odseka sodr. Kočevar, D je po kratkem nagovoru podal predsedniško poročilo. Tajniško poročilo je podal sdr. Krištofič, blagajniško pa sodr. Pohar. Iz vseh treh poročil izvemo sledeče:	Odbor	je posloval °o
meseca januarja t. 1. do četrtka 16 t. m. T°reJ štiri meseci in 16 dni. V tej dobi je imel odbor sej in priredil 11 društvenih sestankov. Priredi je pet veselic in 4 dramatične predstave. R veselice in dve predstavi v Trstu, dve veselici in dve predstavi v Sv. Križu. Pevske vaje s bile dvakrat na teden. Le v poznejšem času m le za kratko dobo so vaje le vsak četrtek. Knza-ki je vladala v odseku, ko je nastopil odbor svoje poslovanje, se je poravnala. Vrnili so s odstopivši stari člani in prišlo je lepo števi novih članov. Odbor si je nabavil tudi nov oder. ki je poraben v vsaki večji dvorani. Pridobil s je odbor 14 novih podpornih članov. Dohodka je bilo v teh mesecih 664 K 14 vin. Izdatkv 60 kron 62 vin. Saldo v blagajni znaša 10 kron 62 vin. Inventar je vreden 600 kron. Po poročilih se je na predlog sodr. Regenta soglasn sprejela odveza odboru. Na to je bil izvoljen no odbor iz sledečih sedmih sodrugov: Kočevar-Vrabec, urlanac, Pohar, Vozel, Poženel in Lotrič. Po daljši razpravi o nadaljnem delovajU odbora je sodrug dr. Feitolja izpregovorh imenu matice »Ljudskega odra« lepe vZP^r bujajoče besede k nadaljnemu delu. S som-Ferfolio so bili vsi navzoči mnenja, da se SV, cialistično delavsko gibanje splošno razvija • da si pridobiva mogočen vpliv v javnosti, i mu odgovarjajo tudi napredek pevskega zbo-na katerega smemo biti ponosni že zato, ke sad skupnega truda, ker smo ga znali pm niti preko vseh intrig, preko vseh neprijem stisk, v katerih sc je nahajal. Nato je predsedn-Kočevar zaključil občni zbor in so navzoči pe u zapeli dve lepi pesmi v zabavo sebi in na'rz; . čim nepevcem. ki se jih je bilo nabralo m-čedno število. Sedaj pa naprej na nadaljno ci na nadaljne boje.
— Oslovska baharija. lorkova »Edinos je priobčila poročilo o nekem shodu železničarjev v Kanalu, na katerem bi bil imel P°r9' čati sodrug Kopač iz Trsta. »Edinost« P.r£) ’ da Kopača ni bilo. ker se je zbal — P0011^
—	Jakliča. Nič manj in nič več kot sanRh, Jakliča. Bahati se z Jakličem je pač >lcd°^T Ijiva oslarija, ki je odpustjliva le, če se POR v »Edinosti«, ki nima pripravnejšega predrn za baharijo. Vsakemu drugemu listu bi za:n rili. »Edinosti« ne. Sodrugom pojasnimo,,	. sodr. Kopač ni sklical shoda v Kanalu. KU temu bi pa bil prišel na shod, da ga ni d°iet velika nesreča v družini. Sodr. Kopaču je ra no v istih dneh žena na smrt obolela in v P jetno dolžnost si štejemo, da izrekamo 1^ .g sodr. Kopaču naše veselje nad tem. da se zdravnikom posrečilo ohraniti mu pri živbp' njegovo dolgoletno družico in našo sodruž* ‘ Koj ko ie bilo z njegovo soproog na DoRse se je moral sodr. Kopač odpeljati po nujnih . važnih opravkih v Dalmacijo. Evo vam. za
ni bilo Kopača na železničarskem shodu v K
nalu-	,	go-
— »Edinost« in »Extrablatt«. Sedim v s n stilni. Poleg mene sedi pri drugi mizi 1■ tržaške narodnjakarije. Pri tretji mizi se ^ dva delavca in se norčujeta iz »Edinosti?. ,(l jo imata pred seboj. Narodnjak se razjezi ‘h vpraša: Zakaj pa se norčujeta iz »Edino ^
Kakšne liste pa vi čitate? — Takšne, ki so
všeč, je odgovoril eden izmed njiju.
pon11,'
w	»w...	------- —	uj(
slite — pravi narodnjak — vsi listi so em Jaz n. pr. čitam vsak dan »Edinost« in »L* ■ blatt«, pa še ne vem nič. — Pa pravijo - 1 §e pomni drug delavec — da je »Extrablatt« boljši od »Edinosti«.
— Zavednemu ženstvu! Zadnji čas se ža živahno gibanje med
tržaškim ženstvoi?;
I
i
previdele, da jih samo izmozgavajo, da PoZ|)aie
i. : i. A .......j	•	i	_	.	•	•	nlnci	iti
/-IVUU1IV	**j^	«««cu ll/.aonu..	(Vli
kar seveda narodnjakarje prav hudo v ne moremo nič zato, časi sc izpreminjajo, t11 -z. skupini ženstva v N. D. O. Slov. služkinje s
ibviucit, utt jih dtUIIU	v	ajwi /	.	ge
^ njih denar, da se izobražujejo s plesi m o riečejo iz sobe, kjer hočejo čitati. Slov. zc	^
je izprevidelo, da pri teh parasitih 111	tli0-
in zato so začele odhajati in se pridruževati gočni masi proletarcev. Prepričale so se,	,;1,
v Ljudskem odru poleg bogate knjižnice . sopisja še močna strokovna organizacija.	^
nost vsake slovenske služkinje je, da pris Ljudskemu odru.	,	ri	sv-
(iospod Viktor Bizln, gostilničar	aVija
Križu, nam pošilja popravek, v katerem svojo telefonsko afero izza 1. maja i	yjgt.
podeliti vsej zadevi nedolžen značaj. •	f0-
Bizinu svetujemo, da se loti raje drug kodelstva. ker njegovi popravki so zre
koš.
Delavsko gibanje.	s0
Stavka slikarjev na Reki. Na	s|i-
stopili slikarji in pleskarji v stavko. oV tR
karski mojstri skušajo dobiti stavkokazu ^
so že poslali svoje agente v Ljubljano,
pozor! Nihče izmed slikarjev naj ne hodi preje na Reko, dokler se ne poravna spor.
'= Naraščanje ženskega dela. če zahtevamo pravice za žene, tedaj ne smemo prezreti, da ne moremo nikdar dovolj glasno in dovolj Pogostno naglašati, da pomagajo izdelovati danes ženee velik del blaga in pomnoževati bogastvo družbe. Ako pogledamo le najnovejše številke iz Nemčije, tedaj vidimo ogromno naraščanje ženskega pridobitnega dela. Leta 1885 je prišlo na 100 pri bolniških blagajnah zavarovanih mož 22.2 odstotkov žen, 1906 pa 34.4 in 1910 že 38.8 odstotkov. Ta odstotek je seveda v različnih zveznih državah različen. Tako je Prišlo v Berlinu na 100 mož 62. 4 odstotkov žen, na Saškem 55.1, na Badenskem 53.9. V poljedelski vzhodnji Pruski je prišlo 27 odstotkov žen na 100 mož. na zahodnem Pruskem 24.0 odstotkov in na Poznanjskem 20.5. Ce pomislimo, da to bolniško zavarovanje ne obseza poljedelskih delavk, služkinj in domačih delavk, tedaj Moramo priznati, da je velik del družabnega dela žensko delo in nihče, ki je razsoden, ne bo mogel trditi, da te žene ne morejo zahtevati fete politične pravice kakor možje, zakaj enakim dolžnostim gredo enake pravice.
= Izpor tekstilnih delavcev v Bjelici. Število delavcev bo kmalu narastlo na 1400. to je sploh število vseli tekstilnih delavcev v Bjelici ,n Bjali. Podjetniki prete, da bodo zaprli tovarne za šest tednov, a istočasno imajo posvetovanja. na katera so povabili tudi obrtne nadzornike iz Šlezije in zahodne Galicije. To kaže, da ne nasprotujejo posredovanju. Meščanstvo Je ogorčeno nad tovarnarji, ker ne odobruje njihove stroge naredbe nasproti delavstvu. Trgovina je z izporom zelo prizadeta. Za poljske delavce, ki ne dobivajo podpore iz blagajn 2a stavke, so ustanovili posebno podporno društvo. Mnogo delavcev je dobilo delo pri bližnjih kmetih.
Ni ga nikakršnega dela
Ipri katerem bi se ne utegnili raniti. Tudi čisto neznatne rane, če jih ne zakrijemo, postanejo lahko vsled nesnage hudo in težko ozdravljive ter imajo za posledico hude bolečine. Nujno potrebno je torej, da vsako tnd: najmanjšo rano obvežemo z antiseptično obvezo. Že nad 50 let priznano obvezilno domače zdravilo, an-
■ tiseptično, hladeče, bolečine lajšajoče, prisad odvračajoče in zdravljenje pospešujoče izvlečno mazilo je prav dobro znano Praško domače mazilo iz lekarne B. Frag-"er v Pragi 203 III. Pušica po 70 h se dobiva po vseh le-"afnah, vendar je strogo paziti na ime preparata iu izdeio-Va’ca. s ejK r e ga ne dobi, naj se naroči naravnost pri izdelovalcu proti vposlatvi K 3*16 za 4 pušice franko.
1,000.000 vinarjev
::	za	tiskovni	sklad „Zarje“ : :
  ______ 17.	izkaz:	________
Notnii
2onin
Slovša nabral pri Breskvarju na Gmajni 60 vin, Žalik 20 vin., Zonta 30 vin., neimenovana gdč. 10 vin., ^onta 20 vin., Kocmur za cigarete 8 vin, podružnica rudar-v mV Trbovljah 1000 vin., Katarina Bizjak 40 vin., klesarji Nabrežini 343 vin., Fr Gnezda med sodrugi „pri Lipi* u v‘n., I. Zakrajšek, Rakek 20 vin.
Skiipaj 73003 +1641 = 74646 vinarjev.
V^e za miljonski sklad sprejema, vlaga v ,,Delavsko nik tni(:0“ in izkazuje v „Zarji“ sodrug Viktor Zore, taj-s rokovnih društev, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstropje.
Vestnik organizacij.
Prijatelji prirode prirede jutri izlet na Grmado; z fnniško železnico do Drenovega griča, odtam v prijazno “orjulsko dolino, na Polhov gradeč. Povratek z Grmade čez I'J- Katarino na Podutik ali na Medvode. Hoje je 7 do 8 ur. jetnikom je priporočati, da vzetno seboj kaj malega za Pngrizek. Vozni listek do Drenovega griča stane 80 vinar-Odhod vlaka iz Ljubljane ob 7. uri 35 minut zjutraj; ,S|’ ki se zanimajo za izlet, se zbero četrt ure pred odho-0n* vlaka na južnem kolodvoru.
Odbor Krakovsko-trnovske podružnice „Vzajem-<>sti“ ima sejo danes 18. t m. ob 8. zvečer v gostilni jlarije Erbežnikove, Velika čolnarska ulica. Vabljeno je tudi "adzorstvo.
i, Sodi ugl in člani „Vzajeinnosti“ iz šolskega in po-^nskega okraja se vabijo na zaupen sestanek, ki bo anes dne 18. t. m. ob 8 zvečer v gostilniških prostorih jj0sP Bončarja (društvena soba), Poljanska cesta 19 Ako kdo Spotoma ni dobil vabila, naj mu zadostuje obvestilo v •tarji . Pridite vsi in točno!
V , Pevske vaje »Vzajemnosti" se prihodnji teden vrše dan za celoten zbor.
„ Deželno zastopstvo stranke na Kranjskem vabi vse Spnizacijc in sodruge, ki so prejeli nabiralne pole, da ob-*Cuiiaj° oziroma oddajo zneske na pošto najkasneje v ne-maja. Čas do nedelje naj se izrabi za nabiranje
Im Podružnice „Vzajemiiosti“ na Kranjskem, ki še niso skP ?*)čm'1 zborov, se poziva, da jih čim prej skličejo in 'canje objavijo v „Zarji“. Imena izvoljenih odbornikov, Jfnukov in namestnikov je z navedbo poklica in na-'cneg;, nasiova sporočiti tudi centrali. To velja tudi za »^dutžnice, ki so že imele občne zbore, pa tega niso storile, itio ri 0r£anizacije in sodrugi po Slovenskem, ki imajo str i? kako sliko (fotografijo, portret) iz prvih početkov , ankinega gibanja na Slovenskem, so vljudno naprošeni, da tnivP0Sliei° ccntrali „Vzajemnosti* v Ljubljani, ki bo zani-S,jke s*ike objavila v .Družinskem koledarju ' za leto 1913 a se po uporabi vrne nazaj. jCm "družinski koledar11 s slikami za leto 1913 izda .Vza-ki jp°s^ za Kranjsko, čigar prebitek je namenjen „Zarji , cjiJ . 1aiveč pripomogla, da sc naša izobraževalna organiza-h razširja. Koledar bo trdo vezan in krasno opremljen, o„| *ahko v ponos vsake knjižnice. Koledar sprejema tildi Sc. 'n se zadruge po Slovenskem uljudno vabijo, da v id,'!1 "'serlrajo. Vsa pojasnila daje zveza. Sodrugi, ki bi Ha,,!1, K^de na uredniško vsebino koledarja kako željo, so Prošeni, da jo čim prej sporoči, deli ,0clbor „Vzajeinnosti“ v Škofji Loki ima sejo v pon-VaK| dne 20. maja ob 8 zvečer v društvenem prostoru. CrpH so tudi Člani in je z ozirom na važnost razpravnega w lllgta želeti čim večjo udeležbo.
Državni zbor.
Dunaj, 17. maja. o današnja seja je bila zopet »zanimiva«. stJ.fc^a bila njena zanimivost popolnoma av-izk ^C sortc- Rusinski poslanec Folis je po ^ »sal z obstrukcijo, ki naj bi bila nekakšna ‘lonstracija za rusinsko vseučilišče. Heilin-Vsl »h* ma'° Privoščil Weisskirchnerja in se je t0j teKa sprl s krščanskimi socialci, ki so pri jj 'M^-koliko zdivjali.. Ko je prišel potem zopet Uo besede, je bila obstrukcija že kon-e‘n a> ker se je Rusinom zagotovilo, da dobe v m rn mesecu ugoden odgovor. Naposled je tli/ • Gostinčar vtikati svoj nos tja, kjer ga inteIU k-'*° tre^a- Profesor Masaryk je namreč ievo ueI.'.ral Predsednika zaradi neke Machar-knjige. Ta knjiga je bila — vrag vedi za-
kaj — konfiscirana in zaradi te konfiskacije je bil vlcžena interpelacija v državnem zboru. Klerikalni denuncijantje so zaraditega zarohneli, pa so na podel in nesramen način pritiskali na predsednika, češ da bi bil moral zabraniti to interpelacijo. Sylvester je bil napram temu po-cajstvu tako slaboten, da se je izgovarjal in še nekako prosil za odpuščanje. Zaradi tega je danes interpeliral prof. Masaryk. To je vzdignilo našega duševnega velikana Gostinčarja, čigar slamnata glava si domišlja, da je ravno ona poklicana soditi Macharja in se prepirati z Masarykom. Jeglič se pa zdaj lahko pri njem zahvali, da je zbudil v parlamentu spomin na njegove glasovite brošure!
Predsednik otvarja sejo ob 11. dopoldne. Grof Stiirgkh naznanja pismeno, da ga bo zaradi njegove očesne bolezni zastopal minister za notranje zadeve baron Heinold.
Nadaljuje se razprava o
izseljevanju.
Posl. Folis govori o tem in onem, počasi, tako da bolj pavzira kakor govori. Mož ob-struira, ali brez napora.
Posl. Nemec (češk. soc.) protestira proti izganjanju avstrijskih delavcev s Pruskega. Nemčijo bi bilo treba vendar že spomniti, če je z nami v zvezi, da ne sme ravnati z našimi delavci tako.
Posl. Diamand: Kakor s pruskimi deželno-zborskimi poslanci!
Posl. Nemec: Tudi na Rumunskem ne uživajo avstrijski delavci nobene zaščite. Opravičen je celo sum, da izganjajo delavce s Pruskega včasi po posredovanju avstrijskih konzulatov.
Posl. Heilinger: Pod Weisskirchnerjem je vladala v trgovinskem ministrstvu prava orientalska korupcija. Prejšnji dvorni svetnik Weichs-Glon je bil upokojen zato, da je mogel postati agent hamburško-ameriške parobrodne črte. Danes je splošno v rabi pregovor: Tako me drži lenoba, kakor kakšnega ministra. Ministrski predsednik se klanja plemstvu in visoki duhovščini, druzega sploh nič ne dela.
Krščanski socialci delajo jezne medklice. Poslanec Parrer kliče:	Heilinger,	če	boš	še
dolgo govoril, porodim dva telička.
Posl. Masaryk se pritožuje, da je predsednik neko interpelacijo, ki se tiče češkega pesnika Macharja...
Gostinčar: Svinjarija! Razžaljenje kristjanov! (Gostinčarjevo krščanstvo!)
Medklici: Saj niste brali! Kaj pa veste? Klerikalci zasmehujejo krščanstvo.
Posl. Zenker: Evharistija!
Posl. Masaryk: Naš predsednik je baje dejal, da ni razumel interpelacije, ker je bila češka in je obžaloval, da se vlagajo take interpelacije.
Klici: Svinjarija je, kar je pisal Jeglič! Fej!
Masaryk:	Konfiscirana	je	bila	knjiga	po
ovadbi klerikalnega poslanca Hrubana. Kako hoče predsednik garantirati, da se bo z umetniškimi deli ravnalo v tej zbornici, kakor se spodobi?
Predsednik Sylvester odgovarja, da je izrazil klerikalnim poslancem le v tem zmislu obžalovanje, da so se čutili užaljene v svojih verskih čutih, ne prisvaja si pa cenzurne pravice nad interpelacijami.
Prihodnja seja v pondeljek ob 3. popoldne.
.vJ-r*
Prvi zabaven večer v prid milijonskemu skladu bo danes zvečer ob 8. pri Anžoku v Spodnji Šiški.
Ji
ZA DIN J bi VbilSTi
LUKACSEVA MIZERIJA.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 17. maja. Grof Albert Apponyi se izreče proti temu, da bi se postavila brambna predloga na dnevni red. Justli pravi, da so se pojavila velika nasprotja, ne samo glede brambne predloge, temveč tudi glede volilne reforme. Njegova stranka bo porabila vsa sredstva, da ne pride brambna predloga na dnevni red. J ustli prosi Lukacsa, naj predloži tak volilni red. ki bo v resnici odgovarjal splošni volilni pravici. Ministrski predsednik Lukacs pravi, da obžaluje nastop manjšine, ki hoče na vsak način ovirati delo v parlamentu. (Velik hrup.) Ne sme dopuščati, da bi mu manjšina narekovala, kakšen naj bo zakonski načrt. Vlada mora imeti vodstvo, ne pa manjšina. Armada je ravno toliko v našo korist in varnost. kakor v Avstrijsko. (Smeh pri levici.) Prosi zbornico, naj sprejme predsednikov dnevni red, ker je to v splošno korist dežele. — Nato sledi glasovanje. Dnevni red, ki ga je predlagal predsednik, se sprejme. Košutovec Urmantzky prosi za pomoč onim občinam, ki so bile vsled zadnjih orkanov prizadete. Ministrski predsednik odgovarja. Potem se odloči jury v zadevi posl. Hegeduša. Nato se seja zaključi.
VILJEMOVE GOVORANCE.
Nemški državni zbor.
Berlin, 17. maja. V nemškem državnem zboru je bila danes velikanska debata zaradi zadnjih traparij, ki jih je dal Vilček 11. v StraB-burgu od sebe. Mož se ne more spametovati. Enkrat so ga že priklenili in Biilovv je imel svoj čas težke skrbi zaradi modrosti svojega brbljavega cesarja. Takrat se je večni govornik naučil v javnosti nekoliko molčati. Zdaj ga je zopet prijelo, in komaj je odprl usta, pa je bila neumnost gotova. V StraBburgu je žugal Alzačanom in Lorenom, da jim razbije ustavo in da vtelesi deželo v Prusiji.
V	proračunski debati se je soc. Scheide-inann dotaknil te^ zadeve: Osebno gospodstvo je nevzdržljivo. Ce se ima ustava Alzacije in Lorene »razbiti v črepinje« in narod vtelesiti v Prusijo, je to pač grožnja najtežje kazni. To pomeni težko ječo in izgubo meščanskih pravic. (Pritrjevanje pri socialistih, hrup na desnici.)
Bilo bi treba več previdnosti pri prestavljanju v drugi razred vojaškega stanu.
Predsednik Kampf: Prosim več zmernosti!
Kancelar, državna tajnika Kiihn in Lisko, minister Breitenbach, komisarji in veliko desničarjev vstane in jo popiha skozi vrata. (Klici: Končno smo sami! Hrup.)
Scheidemann: Nočemo, da ostane Prusija še nadalje druga Sibirija. V deželnem zboru sedi večina ne na podlagi zakona, temveč na podlagi naredbe, ki se je izdala pred 63. leti tako, da se je prelomila kraljevska beseda.
Posl. Spalin (centr.) obžaluje besede, ki jih je cesar baje izrekel v StraBburgu.
Grof Schwerin meni, da se ne bi imelo tukaj govotiti o cesarskih besedah.
Posl. Calker (nac. lib.) protestira proti Scheidemannovemu govoru.
Nato je govoril državni kancelar Beth-mami-IioIi\veK. Njegov govor ni nič druzega, kakor zagovarjanje Viljemove ustavolomne pretnje. Država je poklicana, pravi, da ščiti v prvi vrsti nacionalne interese. Iz tega razloga je tudi govoril cesar v StraBburgu višjemu županu znane besede. Vsled tega razgovora so se v javnosti naperili strastni napadi proti cesarju. Proti tem napadom protestiram. (Velik nemir pri socialnih demokratih.) Kako je bila stvar?
V	krogu povabljenah gostov je podelil cesar besede nevolji, ki je te tedne napolnjevala mnoga nemška srca. Te besede so vsled obžalovanja vredne indiskretnosti, katere pa se, kar bi rad obširno povdaril, ni udeležil gospod, ki so mu bile rečene, prišle v javnost, in sicer kar občutimo mučno, ne v nemškem, ampak v francoskem listu. (Zelo res! Hrup pri socialnih demokratih.) Kljub tej objavi pa se ni ustvaril položaj, za katerega bi ne bil pripravljen prevzeti odgovornosti. (Klici pri socialnih demokratih: Vi torej odobravate ustavolomstvo?) Kancelar je slednjič izjavil, da cesar ni nameraval kakorkoli kršiti pravic državnega zbora ali državnega sveta in da ni o tem govoril, da bi bilo treba spremeniti ustavo Alzacije in Lotaringije.
STRINBERGOV POGREB.
Stockholm, 17. maja. V obeh zbornicah sta predsednika v častnih nagovorih sporočila Strindbergovo smrt. Pogreb bo v nedeljo.
PARIŠKI AVTOAPAŠI.
Pariz. 17. maja. Pri seciranju trupel Gar-nierja in Valletja so našli v Valletjevi glavi tri krogle. Garnier je imel prestreljene obe senci. Najbrže sta se bandita usmrtila sama. ko je udrla policija v vilo. Uro pokopa je policija zamolčala. niti sorodnikov umorjenih ni obvestila.
VOLITVE V BELGIJI.
Srditi volilni boj.
Bruselj, 18. maja. Volilni boj divja z neverjetno strastjo. Kleriakalni ministri ne morejo imeti v svojih volilnih okrajih shodov, ker prevladuje na njih socialistično svobodmiselna večina. Ministre izigravajo.
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE.
London. 17. maja. Poslanska zbornica je sprejela po 4dnevni debati zakon o ločitvi države in cerkve v Valesu z 348 glasovi proti 267 glasovi.
TURČIJA.
Ruska koncentracija.
Carigrad, 18. maja. Kakor trdijo, -se je posvetoval turški ministrski svet predvčerajšnjem o koncentraciji ruskih čet v Kavkazu, Odjesi iu Sebastopolu. V Carigradu so zelo vznemijeni vsled ruskih pripray na suhem in na morju in zlasti še vsled obnovitve zahtev za ruske državljane, ki se že davno niso upoštevale. Ruski poslanik Giers je imel dolg razgovor z notranjim ministrom Talaatoin.
1TALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Dardanele so odprte.
Carigrad, 18. maja. Včeraj se je uradno razglasilo, da se Dardanele danes odpro.
Turška kapitulacija na Rodu?
Rim. 18. maja. General Ameglio je predvčerajšnjem napadel glavno turško moč v sredini otoka. Italijani so napadli Turke od dveh strani; boj ni trajal dolgo. Turke so Italijani kmalu obkolili in jih razpršili po soteskah, ki jih je na otoku veliko število. Zvečer je poslal turški poveljnik k generalu Anneglio posredovalca. ki naj bi obravnaval z njim o predaji. Včeraj zjutraj je general Anneglio sprejel pogoje kapitulacije. Turki so morali kapitulirati zategadelj, ker jim je bil odrezan povratek in bil nadaljni boj brezuspešen.
VLOM V KONZULAT.
Ženeva. 17. maja. V avstrijsko ogrski kon" zulat so vdrli tatovi in odnesli dragocenosti, ki so vredne 5000 frankov. Ne ve se še, če so bili ukradeni tudi važni dokumenti.
NOV ORKAN NA OGRSKEM.
Prevrnjen vlak.
Nagy Szollos. 18. maja. V kornitatu Ugocsa je divjal predvčerajšnjem strašen orkan, ki je napravil mnogo škode po poljih in v gozdovih. Vihar je vrgel vozeči vlak železnice ob Borzi na odprti progi s tira. Štiri osebe so bile težko, 20 lahko ranjenih.
NOVICE.
* Besednjak živalskih govoric. Odkar je bil odšel pred več leti učenjak v pragozd, da študira govorico opic, in odkar se je pojavil v vari-jetejih pes, ki je baje izražal svoje želje z lajajočimi besedami, zanimanje za živalske govorice ni ugasnilo. Zategadelj ni čudno, da ima v kratkem iziti »Besednjak živalske govorice in prevodov iz živalske govorice«. To podjetje je začel Imanuel Wenzel, čisto sam, brez podpore akademij. V avtorjevem leksikonu izvemo o govorečih tičih v votlini Antiparos in o govorici kokoši vChableaisu na Francoskem. Izvemo pa tudi, kako se živali raznih vrst razgo-varjajo med seboj.
* Proti absolutizmu na Hrvaškem. Iz Sarajeva nam poročajo: V torek zvečer je sklicala socialno demokratična stranka protestni
shod proti izjemnemu stanju na Hrvaškem. Shod je bil sijajno obiskan. Kot prvi govornik je nastopil urednik sodrug Jakšič, ki je ožigosal Čuvajev režim. Njegova izvajanja so poslušalci živahno odobravali. Za njim je govoril urednik »Srpske Riječi« Kobasiča. ki je ostro napadal sedanje politično pustolovstvo na Hrvaškem. Vladni zastopnik je zato shod razpustil. Zborovalci sc se nato popolnoma mirno razšli. Pred hišo je čakala močna posadka policistov, ki pa ni dobila nič dela.
* Francoska kriminalna statistika. L. 1908 je prišlo pred francoske porotnike 3559 zločincev. Izmed teh se jih je pregrešilo 1606 proti osebni vjirnosti. Morilcev in ubijalcev je bilo 776. Statistika tudi omenja, da se je morala ustaviti preiskava proti 309.101 osebam. Izmed 1606, ki so bili obtoženi, je bilo 597 oproščenih. 1008 obsojenih, od teh 48 na smrt. Zanimivo^ je, da je biloizmed 1606 oseb, ki so bile obtožene, 212 analfabetov, 1348 obtožencev je znalo brati in pisati, 46 jih je imelo višjo šolsko izobrazbo.
* Prihod predsednika Ismaya v Liverpool.
Predsednik družbe White Star Line, Bruce Ismaya, ki je na krovu »Adriatica« s častniki »Titanica« dospel v Liverpool, so tamkaj sprejeli z velikim krikom. Ismay je izjavil, da ne dovoli nobenega intervjuva, češ, da je vse, kar je imel povedati, povedal že pred ameriško senatno komisijo. Tudi častniki, so se branili podati kake izjave, preden jih zasliši angleška komisija.
* Korupcija na budimpeštanski električni
železnici. Budimpešta prekaša v enem vsa velika mesta: nikjer se ne zgodi toliko nezgod na električni cestni železnici. 1. maja je bilo 13 nezgod, dva slučaja s smrtnim izidom. Ob tej priliki je bilo dokazano, da je bilo povoženih v teku zadnjih štirih let in štirih mesecev od električne železnice 629 oseb; od teh jih je umrlo 180, 449 je ostalo pohabljenih. V Budimpešti sta dve tramvajski družbi: električna cestna železnica ir. budimpeštanska družba cestne železnice, pri kateri se zgodi največ nezgod. Glavni ravnatelj te družbe je bil Jellinek, ki je bil pred dvema mesecema spoden. Prej je moral pa vrniti 2 miljona K prisleparjenega denarja. Pri tej družbi vlada korupcija brez primere in osobje se izkorišča do skrajnosti. Občinske svetovalce, ki bi morali nadzirati poslovanje družbe, podkupujejo. Listi so že dostikrat dokazali, da tramvajska družba popolnoma prezira pogodbo, a nikdar je mestna uprava še ni obsodila, da bi morala plačati globo. Mnogo motornih voz je v takem stanju, da jih ne morejo na oddaljenost 50 korakov zavreti. Motorni sprevodniki in kon-dukterji imajo 5 do 6 ur nočnega počitka. Ni čudno torej, da so ti ljudje tako izmučeni, da vsled tega njihova pozornost ni takšna, kakršna bi morala biti. Osobje se tudi vedno menjava, kar ni prav nič čudnega, ker družba plačuje sramotno nizko mezdo. Vsak mesec imajo 2 prosta dneva. Po 50 novih sprevodnikov sprejemajo naenkrat, in jih v teku dveh tednov izvež-bajo. Kako ti ljudje vozijo, si vsakdo lahko misli. Obe družbi imata posebne ljudi, ki v slučaju, da kdo toži družbo za povrnitev škode pri nezgodi vedno vidijo, da je nezgodnik sam zakrivil nesrečo. Navadno so ti ljudje podkupljeni stražniki ali i)a mlade ženske, ki pripovedujejo, da so stale poleg sprevodnika, ko se je zgodila nesreča. In če vse skupaj nič ne zaleže, tedaj so sodniki tako dobrosrčni, da kratkomalo »ubogim družbam« vse spregledajo. Socialno demokratična stranka je sklicala 9. t. m. protestni shod, na katerem je energično zahtevala, da se odpravijo koruptne razmere pri cestnih železnicah.
—	Škodljive rozine. Tržaško namestništvo je dalo večkrat zapored preiskati rozine v graškemu preskuševališču živil Preiskava je v mnogih slučajih dognala, da so rozine tako močno žveplene, da je njih vživanje zdravju nevarno. Nnamestništvo je posvarilo trgovce pred prodajanjem zdravju škodljivih rozin.
Vsem organizacijam.
Izvrševala! odbor poziva vse strankine organizacije (izvzemši podružnice kranjske zveze »Vzajemnosti«), da pošljejo nemudoma strankinemu blagajniku svoja letna poročila za minulo leto. Obenem se naznanja, da je z novim letom prevzel posle strankinega blagajnika sodrug dr. Jos. A. Tomšič, do katerega naj se od-
Izvrševalui odbor.
Odgovorni urednik F i a n B a r 11 kdftja is	laložba	Zarjo.
Tlskn Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
ni boljšega
za hitro prireditev jako okusne goveje juhe kot
* MAGBI"
kocke za govejo juho
a tJ vinarjev.
MAOGI-jeve kocke za govejo Juho so čista, najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi posebno sol za dišave.
Prave samo z imenom MAGG1 in varstveno znamko zvezdo s križem.
B. Gotzl, Ljubljana
Urez konkurence!
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
Na senčnatem vrtu
restavracije „ Narodni dom“ v Ljubljani se toči pivo vrček po 22 vin., vino 1 liter od 88 vinarjev nadalje.
Zajtrki (mali golaš) od 20 vin. nadalje kosila od 60 vin. Večerje od 40 vin. dalje. Velik prostor za balincanje in zaprto kegljišče.
Ob neugodnem vremenu je na razpolago velika arena in so cene enake kakor na vrtu.
K obilni udeležbi vljudno vabi
Marija Dražilova,
restavraterka.
N"	~	 vi
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
S. Benisch
1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega,
WrU)'7)6’40 K, 8 K; pttha sivega -	6	K,	7	K,	belega,	finega
10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje “	rd-
_	čega,	modrega,	belega
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zgiavnicama, 80 cm dolgi,
60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica,
90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50 K 5’20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.      - -«
Gramofoni -automati!!
=a a tovarniška zaloga o c=> a
«&■....
kZSsi U
f -»i / rt-
§
Stražmojster: Gospod ritmojster, javljam pokorno sovražnik se bliža.
Ritmojster: Noben sovražnik ne jaha tako hitro, da ne bi skuhal svoje klobasice z .Ver-tesovim guljaževim pridatkom.
„Vertesov“ 20 vinarjev.
služi za prireditev mesnih, zelenjavnih, krompirjevih in drugih jedil.
Mlekarna!
IIDBBr
° <o ~
M O
j a n n n.
a o <
S > *• s « o E -n 3 O o sg
• 5C O
X 3
M
$ a
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur In šivalnih strojev. Imam Špecljelno samo gramofone, godbene automate in druge mehaničue godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte t:	sl	mojo	zalogo.	:i
Vse potrebščlae la vsakovrstno kolesje v zalogi.
Redka prilika. Mlekarna, ki je stala 14.000 K se proda za 6.000 K zaradi denarnih razmer. Stoji pri železniški postaji, ter je dosti dobrega mleka v okolici. Kupci naj se takoj zglase pri MARTIN LANGUS, Medija Izlake pri Zagorju ob Savi.
Ana Goreč
Ljubljana, Rimska cesta II.
Podružnica:
Marije Terezije cesta 14
(Pri Novem svetu).
Trgovina s kolesi in deli. Najboljše pnevmatike. Izposojevanje koles.
Kdor potrebuje dobro obleko
naj se poslužuje le trgovine
Bohinec Sc Comp. v Trstu
• Via delta Torri 2	Via	S.	Lazzaro	17	\
(za cerkvijo sv. Antona novega)
Velikanska	zaloga	izg
moške,	ženske
Najsolidnejša postrežba. — Priznano nizke cene. — Sprejemajo se naročila po meri.
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
&oIMna postrežba.	Aajnižje cene*
Celo noč Celo	I
noč odprto
Kupujte „Zarjo“.
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno.
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikuin“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Dietenbachgasse 59.
t
Dr. Josip Ferfolja
je otvoril 15. t. m.
pisarno kazenskega zagovornika
v Trstu, Via Caserma štev. 15, I. nadstr.
Telefon štev. 18—97.
m
Francosko žganje ,Diana*
je najbolje domače sredstvo
dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela
Piccoll in pri gosp.:
Franc Babič,
Berjak & Šober,
Viktor Cantoni,
B. Cvančara,
L. Češnovar,
Marija Jemec,
Ivan Jelačin,
A. Jerše,
Anton Kanc,
Lod. Kotnik (Šiška),
J. Krivic,
Ant. Krisper,
Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, .Konsumnem društvu* za
Josip Mihelič,
J. Oblak,
J. Perdan,
V. Petričiča nasl.
J. Samec,
Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl,
A. Stacul,
A. Sušnik,
A. Šarabon,
F. Sark,
M. Spreitzer,
Franc Terdina,
J. Vodnik (Šiška) pr
Ljubljano in okolico.
m
m
m
1IPL h
t
ZA BIRMO!
Najboljši in najcenejši vir za nakup birmanskih daril.
Največja izbera ur, zlatnine, srebrnine.
Srebrne moške ali damske ure po K 9 80; zlata damska ura K23 -”> sreb. verižica K 3-—; sreb. dvostranska veriž. (zelo moderna) K4--"«
Piirlon Ljubljana,
JT JI # vy IXtJLvyJ.Prešernova ulica št. 1
(samo nasproti franc, samostana).
Lastna tovarna ur V Švici. Precizijake ure Alfa, Union,
Seeland.
1887 Jubilejni cenik zastonj! 1912
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst - Ncwyork, Buenos Aires-Rio de Janciro
z najnovejšimi brzoparnlkl z dvema vrtlnlcama, ,!ektrlčno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih t l
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pr' j, agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana
——— Kolodvorska ulica štev. 26.	—
i