SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. K.JUDER i Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires "EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto Í arg. &—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarj«v. CORREO ARGENTINO JLAKir A KI11JUU1IA Concesión 2466 Leto III. BUENOS AIRES 21. MARCA 193G šteV. 122 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctrt, LIST IZHAJA OB SOBOTAH a s i m društvom Bliža se spet sezona večjih prire-ditev naših društev v mestnih dvo-tanah. Nekatere organizacije so jih že napovedale za april in maj. Zato ^nim, da je čas ugoden za nasledka razmotrivanja: Delovanje vseh naših organizacij v buenos Airesu se je doslej očito-valo skoro izključno na prosvetnem Mju in sicer v uprizarjanju naših W ter v izvajanju naših pesmi, bo, po vsej priliki, tudi v bo-Ker s prireditvami društva ne le Pokažejo, kaj zmorejo, marveč čr- Seje in posvetovanja v Londonu - »i < mm m » ■■ l« - Svet Zveze narodov je soglasno ugotovil, da je Nemčija prekršila ver- saillesko in locarnsko pogodbo - Angleško pomirjevalno posredovanje + jf. jf. RAZNE VESTI »jo iz njih tudi glavni vir dohod-|°vi s katerimi krijejo svoje uprav-stroške ter si nabavljajo knjige, fílala in drug inventar, je več ko Sumljivo, da ima vsako društvo Vist od tega, če njegova prireditev izpade ne samo v moralnem, ""aiveč tudi v gmotnem oziru. I Da bi vsa društva spravil pod eno 5treho, na to menda nihče več ne Ni. Vse zadevno pisanje in pridige je bilo brezuspešno in tudi kateri poskus še je že izjalovil; izmed takšnih poskusov za vsaj združitev organizacij v našem l2Seljeništvu je splaval po vodi celo V 2adnjem hipu, ko je bilo nekako ; vse pripravljeno, da se udejstvi. ^ Krive so pač temu razmere, 1 jih še ni mogoče odpra-fti. Kriva so v gotovih slučajih fybrž tudi osebna nesporazumlje-na katera naši ljudje neradi Nbljajo. ^ se pa naša društva ne morejo ^aviti vsa pod eno streho, vsa v organizacijo, ni s tem še izklju-in°. da bi se ne mogla domeniti in šiniti v eni točki, kjer bi vsako od moglo imeti le koristi in škode "Obene. > ,Y mislih imam prireditve. ^ preteklem letu se je menda že ^aketnu našemu društvu pripetile, je s to ali ono prireditvijo ime-^nogo truda, haska pa nobenega ' 'Horda celo zgubo. Prireditev je preveč — včasih sta se vršili Po dve na isti dan — in res je tudi, da so si društva prej ^ala drugo drugemu škodovati, koristiti. Škodo so pa končno vsa. >li bi ne moglo biti letos druga-' Ali bi i^e mogli že v naprej za-Viti. da bodo prireditve vseh r k k v Vznemirjenje, ki ga je bila ponekod izzvala Hitlerjeva odločitev, da z vojaštvom zasede Porenje, se je tekom zadnjih dni že močno poleglo in sicer po zaslugi Angležev, ki so takoj začeli pomirjevalno posredovati med Francijo in Nemčijo. To posredovanje ni bilo baš lahko. Francija, na eni strani, je na vso moč izjavljala, da se morajo odrediti proti Nemčiji gospodarske in finančne sankcije, ako že ne vojaška, če berlinska vlada takoj ne odpokliče vsega svojega vojaštva iz tako-zvanega "varnostnega pasu" ob me-i. Grozila je baje tudi, da pošlje Zvezo narodov rakom žvižgat, ako se njene zahteve ne sprejmejo. Na drugi strani pa je Hitler (ki ima sedaj po Nemškem volilne shode, ker se bodo 29. t. m. vršile dr-žavnozborske volitve, ki "naj povedo, ali narod odobrava njegovo politiko, ali ne") hitel izjavljati, da ne umakne iz Porenja niti enega vojaka. Posredovanje torej ni bilo lahko, vendar pa so Angleži potrpežljivi n vztrajni ljudje in so končno marsikaj dosegli. Najprej je angleški zunanjfminis ter Eden povabil en del Zveze narodov iz Ženeve v London; gotovo je pri tem računal, da bo londonski am bient, v marsičem drugačen od ženevskega, vplival na razpoloženja diplomatov tako, da bo delo Angležem olajšano. Potem je sprožil predlog, naj bi tudi Nemce povabili na sejo Zvezinega sveta. Po mnogem prigovarjanju je dosegel, da so Francozi pristali na ta predlog. Iz Berlina je bil prišel odgovor, ki 30 ga v tajništvu Zveze tako nerodno prevedli, da bi bil kmalu zmešal Angležem štrene. Razglasili so namreč, da so Nemci odgovorili sledeče: Pripravljeni smo poslati naše zastopnike, a le pod naslednjima pogojema: < "«l J -M da bodo 'h društev lepo uspele? ^ -e«im, da bi to ne moglo biti ne-^Ijivo. Načrt, kako to doseči, je S(¡J Preprost. Zadostovalo bi, ko bi ^°db0ri naših društev domenili, da J 8e v bodoče vršita samo po dve Ho Dt Prireditvi na mesec tako, da bi društvo, ker jih je četvero, r na vrsto vsaka dva meseca. a bi torej imelo dovolj, da dobro ^avi spored. Poleg tega naj bi 8«v, lil, ed a vse organizacije možato skle bodo odslej složno agitirale syojimi pristaši za vsako prire ter naj bi ta svoj sklep tudi d¡t 6*o izvajale. Kako naj se prire-dj6 Vršijo, bi lahko določil žreb, ie j^Sače n¡ mogoče priti do sporazu-^' 'n razne druge podrobnosti bi H^.^ko tudi uredile na pameten ^ k' se določila enotna vstopnina ,.Vse Prireditve. Cka ltlltl lr»eti samo dobiček z manjšim 'i bi vsaka žela večje koristi b¡ otnim organiziranim nastopom Urbanizacij Sl^^di mnogo ugodnejše l(0 Tako na primer bi bilo prav. Vse organizacija bi mogla od dosegle pri dvora-pogoje ko ^ naJ€mnin. Skratka: naj še ta-<¡0^. mišUam, ne morem se nikakor :WllQ ,,lti' da bi mogel tak dogovor Ki !i škodovati eni ali drugi or ^ 'aciji, marveč vidim povsod sa k tuj°dnosti in sem Prepričan, da t^ 1 naša nepristranska javnost ^orazum prisrčno pozdravila. Eden iz občinstva. i. da bodo enakopravni z ostalimi zastopniki; 2. da se takoj pričnejo pogajanja glede Hitlerjevih predlogov za pogodbe, s katerimi naj se za 25 let zagotovi mir med Nemčijo in sosedi. Oni "takoj" je zvenel kakor ultimat in je radi tega izzval kup protestov, posebno pri Francozih, dokler se ni izkazalo, da Nemci tega niso zahtevali, marveč so pisali, naj bi se pogajanja prišela "alsbald", kar pomeni: čim prej. Tako se je tudi ta reč pojasnila in nemška delegacija, pod vodstvom Ribbentropa, je prispela v London. Na seji sveta je Ribbentrop obrazložil stališče nemške vlade: Franco-sko-ruska pogodba je v nasprotju /. locarnsko, ker je naperjena proti Nemčiji. Spremenila je popolnoma ravnovesje sil v Evropi, kar je po- # * # * # * stavila proti Nemčiji 275 milijonov ^ ljudi, če je Francija šla preko lo-karnske pogodbe ter je storila, kar in kakor se je njej izl j ubilo, Nemčiji ni mogoče odrekati enake pravice. Ribbentropu ni nihče ugovarjal, ker je bilo že v naprej zmenjeno, kaj bo svet sklenil. Na popoldanski seji so člani sveta soglasno ugotovili, da je Nemčija kriva, ker je prekršila versaillesko in locarnsko pogodbo. Ribbentrop je formalno protestiral ter izjavil, da zgodovina ne bo izrekla enake sodbe. Takozvane "locarnske države" — Anglija, Francija, Belgija in Italija — so izdelale naslednji načrt za poravnavo locarnskega spora: 1. O vprašanju, ali je francosko-ruska pogodba v skladu ali protislovju z locarnskim paktom, naj odloči mednarodno haaško razsodišče, Nemčija in Francija pa naj se ob-vežeta, da bosta razsodbo spoštovali ter se po njej ravnali. 2. V Porenju naj se določi demilitarizirana cona, ki naj jo zasedejo mednarodne čete, katere bodo skrbele za nedotakljivost meje. 3. Angleški in francoski generalni štab bosta od časa do časa proučevala položaj z namenom, da se zagotovi varnost Francije. Vprašanje je, ali bodo Nemci te predloge sprejeli. Na vsak način pa so Angleži za sedaj dosegli vsaj to, da se začnejo pogajanja in se zaenkrat odstrani vsaka nevarnost hujših zapletljajev. Italijanski parnik "Marchigiano" je zletel v zrak, ko je plul po Rdečem morju. Sedem mož posadke pogrešajo. 200 poljskih izseljencev se je vkrcalo v Trstu na "Neptunio". Namenjeni so v Južno Ameriko. Na smrt je mil obsojen zdravnik Buck Ruxton v Manchesterju, na Angleškem, ker je iz ljubosumnosti umoril svojo ženo, poleg tega pa še sobarico, ter njuni trupli razkosal na več ko 200 kosov, ki jih je v zabojih vrgel potem na neko smetišča. Ko je sodnik razglasil razsodbo, se je Ruxton, ki je hindskega pokoljen-ja, zahvalil njemu in porotnikom "za nepristransko postopanje". Strašen dogodek se je pripetil v Valparaisu, v Chileju. Nemški inže-ner Philips, nastanjen v nekem hotelu, je v zgodnjih jutranjih urah zbral pod enim izmed balkonov veliko množico delavcev s tem, da jim je metal denar. Imel je brezmiselr. govor, nakar se je za hip odstrani), a se kmalu vrnil s svojo ženo ter jo vrgel z balkona na cesto, da se je ubila. Isto je storil pozneje s svojo Nemški zastopnik Ribbentrop VOJNA V VZHODINI AFRIKI Četam na severu poveljuje sedaj neguš — Italija je baje pripravljena končati vojno, če se ukinejo sankcije. Radi novih dogotkov v Evropi, jo svet popolnoma pozabil na itailjan-sko-abesinski spor in tudi pri Zvezi nar. je bilo zanimanje za usodo Abesinije potisnjeno popolnoma v ozadje tekom zadnjih dveh tednom Etiopci so razočarani in so izgubili sleherno zaupanje do ženevskih diplomatov. Vedno bolj uvidevajo, da se smejo zanašati le na lastne moči, ako se hočejo rešiti Italijanov. Poveljstvo vojske na severni fron ti. je sedaj prevzel sam neguš Hajb Seilassie. Sprožil je ofenzivo proti Amba Alažiju, da bi vrgel nazaj ali pa vsaj zadržal Italijane, ki silijo v smeri proti jezeru Ašanži. Poročila pravijo, da se vršijo tam ljuti boji, odločitev pa še ni padla. Širile so se v zadnjih dneh vesti, da so Angleži postali zelo popustljivi napram Italijanom in da bodo sankcije najbrž ukinjene. V četrtek pa se je v Londonu razširila novica, da je Italija sporočila odboru tn-najstorice, da je pripravljena ustaviti sovražnosti v Afriki, če se sankcije ukinejo. Kakšni so ostali pogo-Po vsej priliki pa so si izgovorili ji Italije — o tem poročila molče, vsaj ono ozemlje, ki ga je italijanska vojska že zasedla. Odbor trinajstorice se sestane da nes in šele potem se bo videlo, v koliko so navedene vesti resnične. V Rimu jim poluradni krogi ne verjamejo preveč. Pravijo namreč, da bo Graziani po vsej priliki kmalu zasedel 2ižigo in Harrar, s čimer bi bila dosežena zveza med Eritrejo in Somalijo ter bi se s tem uresničil eden izmed glavnih ciljev Italije v Vzhodni Afriki. Strašne poplave v Severi Ameriki Strašne poplave pustošijo v 14 severnoameriških državah, najbolj prizadete pa so Pennsylvania, West Virginija in Ohio. Reke so silno na-rastle, prestopile bregove ter poplavile obširne pokrajine in mesta. V Pittsburgu, Johnstovvnu in drugod je voda naredila velika opustošenja in je na tisoče in tisoče ljudi brez strehe. Poplave ogražajo tudi glavno mesto Združenih držav Washing ton. Do četrtka zvečer so ugotovili, da je utonilo že preko 200 oseb; število žrtev pa stalno narašča. Več ko 250.000 ljudi je brez strehe, materialno škodo pa cenijo na preko 150 milijonov dolarjev. t o é O C C 9 O 3 • • • Slika iz zadnjih poplav v Sev. Ameriki Tommy Rose, angleški poročnik, ki je preletel progo London—Kapsko mesto v 3 dneh, 17 urah in 38 min. 7 letno hčerkico, ki je pa padla v naročje nekemu delavcu ter se tako rešila. Končno se je inžener še sam pognal na ulico ter kmalu podlegei poškodbam. Storil je to v nenadnem napadu blaznosti. 220 oseb je zgorelo v kitajskem mestu Tuliučen, ko je izbruhnil ve lik požar v nekem tamošnjem kine matografu. — Pri Jučengu, istotako na Kitajskem, pa je začelo goreti na nekaterih ladjah, ki. so vozile romarje. Tristo oseb je zgubilo življenje Nov zakon o bankah je stopil v veljavo v Italiji. Z njim si je vlada ::a gotovila pravico nadzirati poslova nje vseh denarnih zavodov. Poljski židje so stavkali 24 ur 1 znak protesta proti zakonu, ki pra poveduje žrtvovanje živali tekom raz nih židovskih verskih obredov. Eleuterij Venizelos, znani grški politik, ki je pred nekaj meseci vo dil revolucijo proti tedanji Kondili sovi vladi, je umrl preteklo sredo v Parizu, kjer je živel v izgnanstvu. Rodom je bil z otoka Krete ter se je že v rani mladosti boril proti Tui-kom, ki so takrat tam gospodovali, ter se poganjal za združitev vseh Grkov v eni državi. Tekom zadnjih desetletij je imel veliko vlogo v javnem žil jen ju Grčije. Star je bil 72 let. Prireditev "Iskre" Ker je med nami, slovenskimi izseljenci, že tako navada, da točnosti prav malo ali skoro nič ne vpoš-tevamo, se je tudi prireditev "Iskre", katera se je vršila 7. t. m., pričela bolj kasno, nego je bilo napovedano. Ali je res vsako pridiganje glede točnosti samo bob ob steno? Ali se res ne bomo nikoli poboljšali v tem pogledu? Kaj, ko bi vsak iz- ' med nas nekako tako le pomislil: če pridem kasno na slovensko prireditev, pomeni, da mi za naše prosvet no delovanje, za naš jezik in narod prav nič ni, ali pa prav malo. Ali je to prav? In če vendarle nekaj dam na materinski jezik in na našo kulturo, ali se spodobi, da prihajam na prireditve prepozno in s tem kažem, da omalovažujem delo požrtvovalnih društvenikov, ki se trudijo, da nam od časa do časa nudijo nekoliko duševnega razvedrila in nam v tujini dajo priliko, da se snidemo ■ večjih skupinah, pozabimo na tu-ge in bridkosti življenja v izseljen-stvu ter si pričaramo življenje, kot je bilo v starih krajih, ki so tako daleč! Morda bi nekoliko pomagalo, ko bi vsak tako le pomislil. Sedaj pa o poteku prireditve! Deklamacijo "V robstvu" je lepo podala 10 letna deklica, ki je za svoj trud in svojo sposobnost žela, kakor druge krati, mnogo odobrova-nja. Pohvaljena je bila tudi druga mala deklica, ki se nam je predstavila z deklamacijo "Slavček poje", v kasteljanščini. Dasi je bila prvi ali drugi krat na odru, se je vendarle dobro odrezala. Veseloigra "Strahovi" je tudi j-gajala, dasi ni bila izgovarjava ves čas dovolj glasna in razumljiva. So-lospev 12 letne deklice "Metuljšek" je bil izvrstno izvajan in se je moral ponoviti. — Prav tako solospev, ki ga je izven sporeda izvajala 14 letna deklica. Mnogo smeha je izzvala burka "Zamorec:", v kateri so posebno dobro igrali oni društveniki, ki so jim bile poverjene glavne vloge. Po sporedu se je vršila prosta zabava s plesom; trajala je do zore. V moralnem oziru je prireditev dobro izpadla, njenemu boljšemu materialnemu uspehu pa. so nekoliko škodovali današnja kriza, brezposel nost in pustni dnevi. Vprašal sera društvenike, kaj pravijo k materialnemu dohodku spričo velikega truda, ki ga je zahtevala prireditev, pa so mi preprosto odgovorili, da je društvo kulturnega značaja in da društveniki ne iščejo s svojim delovanjem nikakega osebnega haska. Tako je prav! In baš to mi dalo povod, da sem opisal njihovo kulturno prireditev ter da jim kličem: Le tako naprej! Udeleženec. * * "fr * -fr DROBNE VESTI Fašistično udruženje "Falange e-spanola", katero je vodil J. Antonio Primo de Rivera, sin bivšega španskega diktatorja, je sodna oblast razpustila ter obenem odredila aretacijo njenih važnejših voditeljev; med aretiranimi je tudi de Rivera. 260.000 vojakov letnika 1915 je I- talija vpoklicala pod orožje že preteklo soboto, dočim bi se imel vpoklic razglasiti šele 1. aprila. Na Dunaju se je začel proces proti skupini socialistov, ki so obdolže-ni ve.leizdaje. Glavna obtoženca sta novinar Sailer in bivša železniška uradnica Marija Erhard. Zanju bo državni pravdnik zahteval najbrž smrtno obsodbo. * Stran 2 NOVI LIST Vi» rcsS ARGENTINSKE VESTI Tudi dopolnilne volitve se niso izvršile v redu Po hudih pritožbah proti oblastem in posebno piliciji buenosaireJ-ke pokrajine zavoljo pritiska, ki so ga izvajale povodom volitev dne 1. marca t. L, je izgledalo, da so bod) dopolnilne volitve, napovedane za 15. t. m., vršile v večjem redu ter v lepši skladnosti z zakoni. Pokrajinska konservativna vlada je .obljubljala, da bo poskrbela za strogo spoštovanje zakonov. In človeku se je zdelo, da imajo v tem pogledu v La Plati res najboljše namene, saj so povabili vse večje liste iz Buenos Airesa, naj pošljejo v pokrajino svoje posebne poročevalce, da se bodo mogli prepričati o redu in poštenju, zvezno vlado pa so pozvali, naj imenuje posebnega opazovalca, ki bo potek volitev nadziral. Po tako svečanih obljubah in po tako pretiranem proglašanju dobre volje, so pa prišla velika razočaranja. Dopolnilne volitve so se vršile v znamenju nasilja, pri katerem so s posebno vnemo sodelovali posebno policijski komisarji v raznih kra jih. Varnostni organi so, ponekod, z oražjem v rokah ustavljali opozicijske volilce ter jim preprečevali vstop na volišča. Drugod so radikalske zastopnike pri volilnih komisijah za podili na cesto — skratka: obnovilo se je v vsem svojem.obsegu nasilje, kakršno je vladalo že tekom no vemberskih volitev in pa tekom onih ki so se vršile 1. marca. To soglasno ugotavljajo vsi listi, ki jim gre vera, in tudi opazovalec zvezne vlade ugotavlja v svojem poročilu, da so se volitve vršile v ozračju velikega razburjenja in nerednosti. — Prejel je, on sam, preko 1.000 brzojavnih pritožb, dasi so se dopolnilne volitve vršile samo v 72 volilnih okrožjih. Slab dokaz svoje dobre volje je doprinesla tudi pokrajinska vlada s tem, da je omejila v zadnjem hipu delokrog zveznih sodnikov v La Plati, Bahija Blanki in v Mercede-su, ki jim po zakonu pritiče pravica in dolžnost, da tekom volitev posredujejo povsod, kjer ugotove nerednosti. Zvezna vlada je v sredo objavila dekret, v katerem izjavlja, da obsoja sleherno nasilje, obenem pa dostavlja vse pritožbe kongresu, ki naj pozneje odloči o veljavnosti volitev, ter državnim pravdnikom, ki naj u-vedejo kazenska postopanja proti vsem onim, ki so prekršili volilni zakon. Prihod kardinala Copella Na vojni ladji "Almirante Brown" se je pripeljal preteklo soboto v Bue nos Aires nadškof glavnega mesta republike ter ^argentinski primas kardinal Copello. V pristanišču so ga pozdravili zastopniki občine, vlade, cerkvenih in drugih oblasti. — Kardinal se je s svojim spremstvom odpeljal po središčnih ulicah na Pla za Mayo, kjer ga je v mestni hiši sprejel predsednik republike. Velika množica vernikov, ki je tvorila špa-lir po ulicah, koder je krenil sprevod, je navdušeno pozdravljala prvega argentinskega kardinala. Napad na predsednika republike Vpokojeni general Francisco Fa-sola Castaño je objavil obsežno odprto pismo, naslovljeno na predsednika republike, katerega ljuto napada ter mu očita kršitev ustave. teptanje danih obljub ter prizadevanje, da bi na nedovoljene načine zagotovil tudi za bodoče oblast "mali oligarhiji, ki sedaj samovoljno vlada". Trdi, da mu je notranji minister zagotovil, da ima vlada namen preprečiti, da pridejo radikali spet do oblasti ter da bo v to svr-ho izrabila tudi vojsko, če bi bilo potrebno. To odprto pismo je razširil neki tukajšnji nacionalistični list v pol milijona izvodih. Izzvalo je veliko pozornost, ker je bil Fasola Castaño med onimi poveljniki vojske, ki so z generalom Uriburrjem izvršili revolucijo v septembru 1930 ter je bil ob tisti priliki celo ranjen. General si je prizadeval dokazati v svojem odprtem pismu, da sedanja vlada v samovoljnosti in v teptanju ustave daleč prekaša Irigoyenovo, proti kateri sta se dvignila narod in vojska leta 1930. Radi tega pisma se je sestal častni vojaški sod, ki je generala pozval na odgovor; ta pa se pozivu ni odzval, marveč trdi, da je sod nekom-peteten v tej zadevi. Obenem je vla da vložila potom državnega pravdni-ka tožbo proti gen. Fasoli Castanu in sicer ne zato, ker kritizira sedanji režim, do česar ima, kakor vsa'< drugi državljan, pravico, pač pa radi žalitev, ki jih je napisal proti ck-žavnemu predsedniku. Na podlagi tožbe, je sodnik dal zapleniti list, ki je pismo objavil, v kolikor je bil še v razprodaji. Nov bolgarski poslanik V soboto je prispel v Buenos Aires novi bolgarski poslanik pri argentinski vladi g. Mirko Georgijev. Pametna naredba Nenavadna vrsta trgovske propagande se je bila razpasla zadnje čase v radiu. Na vse mogoče viže in načine so solisti in zbori milo in junaško opevali vrline raznih vrst mila, olja, mazil, cigaret in druge robe. V navdušujočih dramatičnih pri zorih so pevcem delale konkurenco igralske skupine. Obstojala je resna nevarnost, da se razvije v Argen tiniji čisto svojevrstna trgovska... "umetnost", huda nadloga za zdrave možgane in nepokvarjen okus ter bridka preizkušnja tudi za najbolj neobčutljive živce. To nevarnost je sedaj odpravilo poštno in brzojav no ravnateljstvo s posebno naredbo, ki določa, da se morajo reklamna be sedila trgovskih hiš Citati pred mikrofonom brez pretiravanja, z navadnim glasom. Naredba stopi v veljavo 1. aprila. Hud vihar Nad Chillarjem, naselbino v bue-nosaireški pokrajini, okraj Azul, ki šteje sovjih 5.000 prebivalcev, je v soboto popoldne besnel silovit vihar ki je zrušil preko dvajset hiš tel' sploh povzročil občutno materialno škodo. Zahteval pa je tudi človečke žrtve: tri osebe je ubilo, več ko 30 jih je bilo ranjenih. Komisarijo so naskočili V Oberá, Misiones, je neka kmet-ska in delavska organizacija zaprosila oblasti, naj bi ji dovolile prirediti shod. Policija pa je prošnjo zavrnila, ker da bi shod bil komunističnega značaja. Kakršnih 400 čla-nov omenjene organizacije je ta policijska odločitev tako razburila, da so napadli komisarijo. Policiji, ki je dobila ojačanja iz Posadas, se je Kmalu posrečilo vzpostaviti red. — Večje število kmetov in delavcev je bilo aretiranih; med njimi so pove-čiin 1'OJjaKi, Kusi in Ukrajinci. Sprememba na policiji Začasni načelnik buenosaireške policije kap. Danieri je podal ostav ko na svoje mesto. Za novega šeta policije je bil imenovan general J. G. Vacarezza, za podnačilnika pa Dodo najbrž določili kap. R. Puyo-la. Smrtna kosa V hiši rojaka Lojzeta Suliča, v Villa Insuperable, je preminul rojak Vinko štanta, star 54 let, doma iz Mirna pri Gorici. V Argentinijo je bil prišel leta 1927. Krenil je takoj v Corrientes, kjer se je zaposlil kot črevljar v neki večji delavnici, pozneje pa se je osamosvojil. Šlo mu je dobro in lani, v januarju, je prišla za njim v izseljenstvo še žena z 12 letnim sinčkom. Kmalu pa ga je začela preganjati nesreča. Na padel ga je močan revzmatizem, ki ga je popolnoma onesposobil za vsako delo; niti samemu sebi ni mogel več pomagati in mu je morala žena streči kakor malemu otroku. Pred štirimi meseci pa so mu zdravniki povedali, da ima tudi raka. Ker ga tam niso mogli uspešno zdraviti, je koncem februarja prišel z družino v Buenos Aires. Šel je na zavod za rak, a preden so ga začeli zdraviti, ga je smrt rešila trpljenja. Tu zapušča ženo, in 12 letnega sina Vilibalda, v Italiji pa sina, ki služi pri vojni mornarici. Vdova je s sinom brez slehernih sredstev, ker so morali v Corrientesu prodati vss za pretirano nizko ceno, da so plačevali zdravnike ter se prehranili; ostalo jim je bilo komaj za potovanje v Buenos Aires. Užaloščeni vdovi izrekamo naše iskreno sožalje. Rojakom, ki so us-mlijenega srca, pa priporočamo, da bi nesrečni vdovi in njenemu sinčku priskočili na pomoč. Pooblaščenci nekaterih društev bodo s tem namenom zbirali prispevke. Štetje vinogradov Odbor za vino (Junta Reguladora de Vinos) je razpisal štetje vinogvi dov v Argentiniji. Vsi vinogradniki bodo morali do 15. aprila izpolniti posebne vprašalne pole, ki jih razdaja omenjeni odbor, ter mu jih do staviti. Kdor bi te svoje dolžnosti ne izvršil ali pa bi dal netočne podatke, bo kaznovan z globo od 100 do 1000 pesov. Otroška paraliza V zadnjem času so se raznesle, v glavnem mestu :vznehurljive vesti, da se nevarno širi huda bolezen — otroška paraliza. V zvezi s tem so napovedovali, da bodo oblasti za ne koliko časa zaprle vse osnovne šole. izgleda pa, da se to ne bo zgodilo, ker se je položaj izboljšal in ker napada ta bolezen povečini otroke v rani mladosti ter spadajo slučaji o-bolenja šoloobveznih otrok že bolj med izjeme. Štorklja štorklja je obiskala družino rojaka Franca. Čotarja iz Dornberga; njegovi ženi Zorki, doma iz Vrtojbe, je prinesla v petek čilo deklico, ki so jo krstili za Olgo. Radostnim staršem čestitamo. Sokolsko društvo Buenos Aires I. Odbor Sokolskega društva Buenos Aires .1, izvoljen na zadnjem občnem zboru, se je konstituiral tako le: Starpsta dr. Kosta Veljanovič; I. podstarosta Anton Grego; II. pod-starosta Peter Roje; tajnik Mate Ve ža; tajnikov namestnik T. Mara-sovič; blagajnik Franjo Surjan; bta gajnikov namestnik Stanko Klein; načelnik Peter Capuder; gospodar Branislav Milosavljevič; odborniki Vicko Maričič, Djuro Dragelj, Slavko Valčič in Nikola Cikota. Revizorji: Ma^-ko Marini (Svič, Ante Sar-delič in Štefan Lipičar. Častni sod pa tvorijo: dr. Ivo Jelavič, arhit. Viktor Sulčič in Angel Veljanovič. CERKVENI YESTNIK V nedeljo 16. 3 je bila vdeležba pri slov. službi božji kaj pičla. Vreme je bilo poč temu krivo, pa tudi to si marsikdo misli: ne vem prav kam. Kd ose bi znašel tam, kjer so pred nedavnim nove ulice delali? Pa ni tako težka stvar, najti našo cerkev. Vsi otroci zanjo vedo, ker je poleg dekliške samostanske šole. Vprašaj za "Colegio de monjas", pa ti bo vsak vedel pokazati št. 1653 na Avenidi del Campo. Le potrudite se in pridite v velikem številu dop. ob 10. h in pop. ob 4. h — da nas ne bo strah---- Vse prosim: vsak naj se potrudi, da pride sam in privede čim več dru gih! Lepo cerkvico imamo, če bomo s srcem vanjo prihajali, pa nam bo mal nadomestek za tisto, kar smo i-meli v domovini: za cerkvico na gričkih in za zvonove, ki so tako lepo peli... in tudi za petje, ki nikjer tako lepega ni kot v slovenskih ustih! Da nas ne bo strah, in da mene ne bo strah postalo, da ne bi napravil kot prerok Jona, ki je čez lužo pobegnil... Spovedi nikar ne odlašajte! Kdor se želi spovedati slovensko, lahko pride katerikoli dan v cerkev sv. Antona v ulici Caseros 2780, kjer imam vsak dan toda preko noči je vihar s sne-"to uničil vso zgodnjo pomlad. 2RTEV VIHARJA X zadnji številki smo na kratko M očali, da je preminul inž. Lojze V bin o nesreči, ki ga je doletela, ašamo tu naslednje podrobnos-J 5t je bil po službenih c- Ü ftvkih odšel v Krapino, nadzirat ^«a dela pri tamošnji elektrarni. j> je stal pod hladilnim stolpom, je vihar, ki je tačas divjal tam jj daleč na okrog, podrl stolp, tram stolpa je pri tem padel klu na giavo ter mu povzročil ^°t>oko rano. Odpeljali so ga nemu 0ll,a v sanatorij v Zagreb, kjer je * že naslednjega dne podlegel po-Sk ter obdržala goreč patrijotičen govor, v katerem je ostro napadala vso katoliško duhovščino radi podpiranja beograjske proti-hrvaške' po litike. Policija je nato ukazala gledališče zapreti in je izvršila več a-retacij. "LA ECONOMIA" Velika zaloga manufakturnega blaga. — Razprodaja na drobno in na debelo. - Ugodne cene. A. BLINDER Naročila se sprejemajo tudi po telefonu: 59—0314 2174 - Donato Alvarez - 2180 vwvvvvwwvvvvwvwv<.vvvvvw»/wvwvv^ Stankota. Opolnoči sem šel javit o-rožnikom in naslednje jutro smo šli na lice mesta. Po obleki sem takoj spoznal, da je razmesarila oba. Stanko je bil v 17. letu, Jože pa je imel 15 let... Grozovito ju je razneslo, saj smo ves teden brali njune kosti ter jih tri krat pokopali...". Užaloščenim naše globoko sožalje! Naredbe goriškega nadškofa Goriški nadškof m.ons. Cario Mar-gotti je v februarju izdal vrsto na-redb, ki se tičejo delovanja verskih družb. Tičejo se pa še posebno slovenskih verskih družb in društev, ker po tej odredbi ne bodo mogla rabiti več slovenščine, ampak se bodo morala posluževati italijanščine. Prinašamo odstavek odredbe, ki prepoveduje naš jezik: "V nekaterih krajih naše škofije, in teh je precej, vladajo težkoče gb de rabe jezika na sestankih in diskusijah argumentov prinesenih na dnevni red. Naravno je, da so sestanki Katoliške akcije javni in zato morajo biti registri, dokumenti, poravnave, zapisniki sestankov pisani v italijanščini. Glede diskusije in objašnjevanja točk dnevnega reda, naj vsak rabi tisti jezik, ki ga najbolje obvlada, toda predsedniki se morajo pobrigati, da bodo zapis niki o tem, kar se je na sestanka govorilo, spisani v italijanskem jeziku. — Glede drugega delovanja društev Katoliške akcije je jasno, da ne obstoja vprašanje jezika. Torej tudi v župnijah z drugo-jezično večino bodo mogli in morali ustanavljati in pospeševati razna društva, uporabljajoč 'statute potrjene od sv. Stolice za italijansko Katoliškp akcijo." Kaj naj bi Italija diktirala svetu Ljubljanski "Ponedeljski Slovenec" od 17. februarja poroča: * & + & * ^ Goriški nadškof monsgr. Margotti in prefekt Ciampani sta ob priliki obletnice konkordata izmenjala prisrčni pismi. V svojem pismu želi nadškof, naj bi "Italija kmalu tri-umfirala nad vsemi zaprekami in zmagovito diktirala svetu sladko po stavo miru in ljubezni na podlagi resnice in pravice." O konfinaciji Slavka Vičiča O aretaciji dijaka Slavka Vičiča iz Ilirske Bistrice, o kateri smo že poročali, prinaša "Istra" naslednje podrobnosti: Po aretaciji je obsedel teden dni Bistriškem zaporu, nakar je bil odpeljan na Reko, kjer je bil obsojen in konfirniran za dobo petih let. Mladenič je bil namreč radi "pre-goreče ljubeznivosti" do črnih srajc pod policijskim nadzorom, radi če-ga je moral biti po 9. uri zvečer doma. Toda zanašajoč se preveč na prizanesljivost policijskega komisarja Zecchinija, se Vičič ni bog zna kako bal prekršiti te ure. Tako je prišel dan, ko so orožniki obiskali njegov dom, a fanta niso našli doma. Po noči so se zglasili orožniki na njegovem domu, vzeli ga iz postelje in odvedli v zapor. Radi tega bi bil fant morda kaznovan s par dnevi zapora in izpuščen, da se ni nekaj dni preje dogodil slučaj, čigar posledice so postale usodne in vrgle senco podlosti na tukajšnje višje glave. Pri predvojaških vajah, h katerim mora vsa naša mladina vsake sobote, so naši fantje zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi. Seveda to ni prijalo gospodu capocen-turiju, dobro poznanem Zadelu, i-menovanem tudi Zadu in Grofčič, kateri je imel ta dan komando čez naše fante. Zavedajoč se„ da bi v slučaju, da ne bi pokazal dovolj c-nergije in patriotizma, bila v nevarnosti njegova služba na davkariji, kamor je prišel po milosti faš-je, ter bi se moral vrniti nazaj k svojim šilom in kopitom, je uporabil to priliko in napravil službeni raport, da so peli Slovenci narodne pesmi, t. j. pritiitalijanske, Vičiča pa obdolžil, da je fante ščuval in j,-gitiral za slovensko besedo proti La hom. Po vrlo kratkem zaslišanju na sodniji v Bistrici so fanta pdpeljali na Reko, kjer ga je posebna komisija (fant je namreč mladoleten) sodila. Pri tem so pomagale še informacije naših bistriških autoritet, da se je Vičičevo stanje še poslabšalo. N. Nordio, predstojnik fašistične mladine v Bistriški opčini, je dal konfinacijski komisiji sledeče spričevalo o V i č č u: — Mladenič je proti ven v svojih dolžnostih do režima, nevaren slovenski agitator in protiitalijanskih idej. Posledica tega je bila pet letna konfina-cija. Ta novia se je bliskovito raznesla po vsej Notranjski dolini. Ko je prišla na uho tudi Zadelu, se je ta ta kole izrazil: Dobro, izvrstno, to bo služilo za vzgled. Vse take ljudi bi morali podušiti. Gladys Swarthout, newyorfcka operna pevka, na oddihu Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL M76 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Poročilo iz Št. Petra na Krasu V naši okolici in št. Petru samem razsaja beda in tudi lakota. Zadnji pridelek ni bil bogve kako prida, zlasti pa današnji položaj v Italiji, ki je zelo dvignil cene raznim živilom, je razmere našega človeka še poslabšal. Tako piše neka ženica, da je letošnji pridelek krompirja žo trikrat prodala, in sicer samo za davke, pa še ni vse plačala. Pravi, da ne ve kaj bo delala, ko bo ves krompir prodala, a ne bodo še plačane vse rate za davke. Pomanjkanja spravlja ljudi tako daleč, da prodajajo celo semenje iz svojih kleti, ne glede na to, da spomladi ne bido imeli ne semenja ne denarja, da bi si drugo seme nabavili. Ker je šla črez mejo Pred goriškim sodiščem se je vr-ila razprava proti Giseli Straus in in Francu Filipčiču, ki sta bila obtožena, da sta brez potnega lista pobegnila črez mejo. Filipčič je bil oproščen, Gizela Straus, stara 23 let, pa je bila obsojena na 100 dni zapora in na 2.200 lir globe. V Abesiniji so padli V bitki pri Aksumu je padel pe šec Ernest Fajdiga iz Versarja v Istri. Dalje je padel Gatej (?) A lojz iz Novakov pri Cerknem, ki £a s padlim fašistom Razpetom iz Idrije fašistični časopisi hvalijo, ker sta s svojo smrtjo v vrstah črnin srajc dokazala, da se sme Italija zanašati tudi na zvestobo svojih no vih državljanov. Umrl je dalje Leo pold Podgornik iz C.epovana, ki je odšel kot delavec lanskega septembra v Afriko. Dobil je pljučnico. Po uradnih statistikah je sedaj padlo vsega skupaj 5 črnih srajc legije Isonzo". FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud ZOBNA KLINIKA "MEDRAN0" Ravnatelj: Dr. A. MONASTIRSKY U. T. 62-5223 Postaja: Medrano) Smrtna kosa V soboto 15. februarja je umrl v 58. letu starosti g. Fran Merljak, sreski prosvetni referent v Ljubljani, po rodu z Goriškega. Imenovani je bil odlikovan z redom sv. Save III. reda. Pokopali so ga v pondeljek 17. februarja v Ljubljani. V Ljubljani je umrla 13. februarja ga Jelka Brajer roj. Rapotec, vdova po drž. oficialu. Doma je s Rodika na Krasu. V ponedeljek 17. februarja zjutraj je po kratki bolezni nenadoma umrla v Rogaški Slatini v starosti 50 let ga Jožica Batistič, hotelirka pri 'Soncu". Imenovana je bila rojena Vrtojbi in je prišla največ radi zdravljenja pred petimi leti v Rogaško Slatino. S svojo šegavostjo in dobrotljivostjo se je kmalu priljubila med domačimi in vsemi, ki s.> prihajali z njo v stike. Tudi marsi-katermu našemu, ki je moral brez vsega preko meje, je 'pomagala kolikor je le mogla. Pogreb se je vr-il v torek 18. februarja v Ljubljani, kamor so jo prepeljali iz Rogaške Slatine. Vsem ostalim naše sožalje. KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Boenos Aires, BiUlaghorst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) NAROČITE SE NA "Novi list" Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Praqi in B¿ Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistko iz -nesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene zredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 KROJACNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" Corrientes 3973 OPodzem. žel. — Ósorio 5025 — Bs. Aires (Paternal) KROJAČ Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago 1* najboljših tovarn. Olajšave za plačevanj« MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—127« 9148232323482353234823532353235323534848235353485353532353535353235323483148482348534853534823482348235323532323535323532323535348532348485323534823300100020100020153485348234823532353236123485323482348234823534848 01482353482353232353532353232348482348535323534848235323534848235353535331232348532348235353532301020102010101022348235323534848234853482348534823532353485323532353534823485353232323232348532323235353484823534823532353 Stran f NOVI LIST >yj sn/xs: 2A POUK IN ZABAVO rf s g r/. Zanimivosti OPERACIJA V PUŠČAVI Publicist R. Donkan popisuje v knjigi "Vstajenje Arabije" nasled nji zanimivi dogodek: Neki Mura (prebivalec južnoarab-ske puščave Rub el Chali) je bil s sulico ranjen v želodec. Ker je bil še mlad in dober bojevnik, je bilo sklenjeno,' da ga operirajo. Raztegnjen v pesek leži ranjenec nepre-nepremično, dokler ne bodo ogreli in raztopili masla ter prinesli mravelj. Dva dni in tri noči mora ležati, da se vrnejo odposlani možje z nekako 30 velikimi rjavimi mravljami, termiti, katerih orjaške čeljusti se že pri majhni zapreki odpro kakor klešče. Star Arabec nato razgali strahotno rano ter medtem moli. Ibn Saud (Sedanji kralj večine Arabije) mora odganjati z velblodjim krznom muhe, njegov brat Mohamed in bratranec Džiluvi držita bolnika, ki zapre oči, se vzpenja in krivi, ni pa čuti glasu njegove bolesti. Starec — čarodej potopi svoje roke in veliki nož v vrelo mast ter oblije ž njo tudi rano. Z enim samim rezom odpre pacijentov trebuh. Kri brizne k višku. Starec seže z rokami med ra-njenčevo drobovje. S svojim prstom mora Ibn Saud držati belkasto maso in robove rane tiščati skupaj. Ostali Muri podajajo "doktorju", drugega za drugim termite, katerih čeljusti so široko odprte in pripravljene, da vgriznejo. Z mastnimi prsti, od katerih kaplja kri, prijema ■starec te naravne klešče in jih po-klada na rob rane. Termit vgrizne in tedaj mu odščipne "doktor" s svojimi dolgimi- nohti glavo. Mravljina glava spne kot sponka rano in začetek šiva je storjen. Tridesetkrat se isto ponovi. V puščavi Rub el ChaH namreč glave termitov nadomeščajo najfinejše strune (catgut) naših zdravnikov. Med vso grozovito operacijo bolnik samo enkrat na kratko zagodr-nja. Znoj curlja ž njega, polt mu je modrosiva. Toda diha, živi, ko mu zapro zunanjo rano s trni, ko ga o-grnejo z umazanimi cunjami, da bi ne zmrzoval ponoči, živi ozdravel je. Tako so še pred nekaj leti "operirali" v puščavi. ČUDAKOVA SMRT V Londonu je umrl eden najbolj znanih angleških Čudakov, 85 let sta ri F. Carrington. V oporoki je neki londonski bolnišnici ostavil vse svoje premoženje — svoje truplo; drugega imetja namreč ni imel, ko se fje poslovil od tega sveta. In vendar je bil nekoč milijonar. Ko mu je. bilo dvajset let, je podedoval po svojem očetu, pivovarna-rju, ogromno premoženje, katerega vrednost je znašala preko 22 milijonov pesov. Vse to imetje je Carring ton že davno razdal za največjo vojno proti alkoholu, kar jih je kdaj vo- Ženski kotiček Kajenje je materam škodljivo Mnogi menijo, da kajenje doječim materam prav nič ne škoduje in seveda tudi otrokom ne. Profesor dues seldorfske dečje klinike pa je sedaj, na podlagi dolgotrajnih preiskovanj, dognal, da je to mnenje le deloma upravičeno ter da je škodljivost tobaka odvisna od količine cigaret, ki jih mati pokadi. Ugotovil je, da je po sedmih cigaretah v materinem mleku tudi nikotin, čeprav v zelo majhnih količinah. Vzemimo, da popije dojenček liter materinskega mleka na dan. Če prav mati pokadila 7 do 15 cigaret, je v tem litru 0.03 mg nikotina, ki ga mora dojenček "použiti". Ta količina pa še ne postane otroku nevarna. če pa mati pokadi več nego 15 cigaret na dan, tedaj kajenje ne škoduje samo njej, temveč tudi njenemu otroku. Operi sadje, preden ga daš na mizo! Še danes je na tisoče ljudi, ki brez vsake misli jedo neoprano sadje. — dil poedinec. Sprva je nastopjuTot predavatelj in pridigar v Hydepar-ku proti pijači, toda uspehi ga niso zadovoljili. Tedaj je posegel po nasilnih sredstvih. Iz nekdanjih pijancev si je omislil telesno stražo, s katero je napadal točilnice in zahteval, da se zapro. Takšni napadi ne niso iztekli vedno po sreči, toda Cha rrington ni odnehal. Organiziral je obstinentske krožke, v katerih so se stari pivci vadili v petju miroljubnih koralov ob pogostitvi s kruhom, ki je bil namazan z maslom in mlekom. Ko se je začel širiti kino, se je Charringtonov bes obrnil proti temu "izumu hudobnega duha." Kjer je mogel in kakor je mogel je zahteval, da se odpravijo. Med vojno je angleški kralj odredil, da se v njegovi palači ne smejo točiti alkoholne pijače. V parlamentu pa so imeli bar, v katerem so taksne pijače točili. Nekega dne je Cha-rrington vdrl v sejno dvorano, skočil na tribuno in zavpil: "Sledite zgledu vašega kralja in zaprite to sramotno točilnico!" šest poslancev je navalilo nanj. Z največjim trudom so ga spravili iz dvorane. Mož je bil krepak in kakor vsi fanatiki pogumen do skrajnosti. Sam londonski škof je po njegovi smrti o njem napisal, da je bil Charring-ton eden najpogumnejših mož, kar jih je kdaj videl. P. A. de Alarcón: KAPETAN STRUP PRVI DEL Tele«ne rane KAPETAN POVE, KAKŠEN ČLOVEK JE Gospodična!... Pred vsem ni mo ja glava oslabela in slabotna sploh nikoli ni bila; dokaz, da je to res, imate v dejstvu, da mi je niti krogla ni mogla prebiti. Drugič: zelo mi je žal, da mi govorite s tolikim pomilovanjem in tolikšno nežnostjo, kajti jaz nimam smisla za nežnosti, prilizovanja in takšne sladkosti. — Ne zamerite, če so moje besede hude, vendar pa je vsak človek tak, kakor ga je Bog ustvaril, in meni ne dopade imeti nikogar za norca. Raje vidim, in ne vem zakaj, da me ustrele, nego da me obkladajo z ljubeznivostjo; to mi je v krvi. Zato vas svarim, da me nikar ne negujte s tolikšno nežnostjo, ker bom sicer počil od jeze v tej postelji, na katero me je privezala moja presneta smola... Jaz se nisem rodil za to, da bi prejemal usluge, niti da bi bil zanje hvaležen in tudi ne, da bi jih plačeval; zato sem vedno skrbel, da nisem prišel v dotiko ne z ženskami, ne z otroci, ne s pobožnjaki, ne z nobeno sorto miroljubnih in Angleški zdravnik dr. Smeall je pogledal pod mikroskopom posebno datlje, grozde in črešnje. Pri tem je ugotovil na površini tega sadja poleg velike množine razmeroma nedolžnih bakterij neštete klice, ki lah ko povzročijo vnetja itd. čeprav ni rečeno, da boš res zbolel, če ješ takšno sadje, je to vendar nepotrebno ogražanje tvojega zdravja. Nešteto griž, legarjev in drugih bolezni gre samo na rovaš tega, da so ljudje sadje pozabili oprati. Po drugi strani pa vidimo mnogo ljudi, ki so v tem oziru tako natančni, da odstranijo jabolkom in drugemu sadju lupino. To je popolnoma odveč in nekoristno. Baš v lupini in njeni neposredni bližini so namreč soki, ki vsebujejo največ vitaminov. NENAVADNA STATISTIKA Alexander McQueen, eden najbolj priljubljenih radijskih kramljalcev v Ameriki, je izvršil pred kratkim "važen" eksperiment — baje v interesu znanosti. Vprašali so ga namreč, zakaj dekleta pri poljubljanju zapirajo oči. Že po enem tednu je McQueen lah ko odgovoril na to vprašanje. V tem tednu se je bil kar naintenzivneje udejstvoval z opazovalnim in polju-bovalnim delom in njegovi resulta-ti so gotovo vredni zabeležbe. Ugotovil je, da 72 odst. deklet zapira obe oči za ves čas poljuba, 3 odst. zapirajo eno samo oko, 4 odst. začenjajo z odprtimi očmi, ki jih pa po-malu zaprejo, 21 odst. deklet pa ne misli niti oddaleč na to, da bi oči zaprle. Najvažnejši razlogi za zapiranje oči so bili, kakor je ugotovil McQueen — seveda vedno v korist zna nosti — naslednji: 1. skupina deklet je zapirala oči, ker partner ni bil posebno mičen, 2. skupina zato, ker so jih brki ščegetali, 3. skupina pa zato, ker je poljub na zadnje vendarle resna zadeva, ki zahteva nekaj duševnega osredotočenja. Migliaji za hišne gospodinje Pečatni vosek je precej težko spr i viti iz volnenih tkanin. Ko odstraniš otrdeli vosek, navadno ostane pod njim rdeč madež, ki se prav trdovratno drži tkanine. Priprosto in ceneno sredstvo ti pomore iz zadrege. Omoči pečatni vosek na obleki s špiritom, da se vošek zmehča, potem ga odloči s topim nožem. MALI OGLASI KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravna nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svoje hibe in sposobnosti, svoj značaj, svoje doboče in preteklo življenje, naj M obrn« na priznanega grafologa. — Zadostuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucuman .686, Bs Aire». — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jeziku. NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice Itd. BERTA CERNIÓ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rlvere 1900) — U. T. 5Í, Darvin, 3588. DELO DOBI slovenska služkinja pri dobri francoski družipi. Telefon 71-3895. SLUŽKINJA za vse delo v družini z dvema otrokama, $ 60, za v Martínez, FCCA, se išče. PREK0M0RSKA POSTA Iz Evrope dospejo 20. H. Chiftain in Alm. Star 23. Pulaski 24. A. Delfino 27. Mendoza Proti Evropi odplovejo 21. Cabo Palos 25. Alm. Star 26. C. San Augistin in Belle Isle 27. Mte. Pascoal MODAS "WILMA" Nudimo cenj odjemal-kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo line in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 **************************** Zobozdravnika | Dra. Dora Samojlovich de * Falicov $ Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 s U. T. BS La Paternal 1T2I t***************************! Se 21 dni je do VELIKE NOČI Še imate čas, da pošljete denar svoji družini Samo še 21 dni manjka do Velikonočnih praz' nikov, vendar pa imate še dovolj časa, da pošljete denarni dar svoji družini, ako hočete v izkoristiti naš način nakazovanja POTOM ZRAČNE POŠTE. Nakazani denar bo izročen Vaši obitelji tekom nekoliko dni, brez odbitkov in proti povratnemu potrdilu. V našem JUGOSLOVANSKEM ODDELKU Banke Boston Vam bodo vljudno postregli ter Vam dali vsa potrebna pojasnila. Obiščite nas brez sleherne obveznosti za Vas, ali pa nam pišite, in še isti dan Vam odgovorimo. Naše uradne ure so od 9. do 18., ob sobotah pa od 8.30 do 11. THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Avda. Gral, Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosarlo 9 Lase 'ate Pi üodt 10 fcai »niz in Si vi "žod Jo •žav lat S ^Pr Na b jíb'i Pa 1 že 0 ž Tu 1 IV «i K, X V *v¡ p k ZAUPANJE.. VLJUDNOST.. VARNOST.. HITROS* sladkih ljudi... Jaz sem okrutnei, ki ga nihče in nikoli ni mogel prenašati, ne kot dečka, ne kot mladeniča in tudi sedaj ne, ko postajam že star. Povsod v Madridu mi pravijo Kapetan Strup! Torej greste lahko spat ter lahko poskrbite, da me na nosilnici ponesejo v Splošno bolnišnico, brž ko se zdani! Dejal sem'. "Jezus, kakšen človek!" je vzkliknila vsa iz sebe dona Teresa. "Takšni bi morali biti vsi!", je odgovoril kapetan. "Bolje bi se svet sukal, ali pa bi se bil že zdavna u-stavil!" Angustias se je spet nasmehnila. "Nikar se ne smejite, gospodična! To se pravi briti norce z ubogim bolnikom, ki mu ni mogoče pobegniti ter vas rešiti njegove prisotnosti", je nadaljeval ranjenec in nekoliko domotožja je bilo v njegovem glasu. "Dobro vem, da se vam bom zdel zelo slabo vzgojen; verjemite mi pa, da mi ni preveč žal! Nasprot no, žal bi mi bilo, ko bi me smatrali za spoštovanja vrednega ter bi me pozneje obsodili, da sem vas prev;;-ril! Ej, ko bi dobil v roke nesram-neža, ki me je zanesel v to le hišo, vam v nadlego in meni v sramoto!... "Zanesle smo vas, z lastnimi rokami, jaz gospa in gospodična...", se je oglasila Galicijanka, ki so jo bile zbudile ter priklicale besede onega divjaka. "Gospod je krvavel pred hišnimi durmi in tedaj ste se gospodični zasmilili. Tudi meni ste ne nekoliko zasmilili. In ker ste se bili zasmilili tudi gospej, smo v treh dvi- gnile gospoda, ki je presneto težas, dasi izgleda tako vitek!" Kapetanu se je spet skisal obraz, ko je zagledal na pozornici še eno žensko; Galicijankino pripovedovan je pa je naredilo nanj tak vtis, da je nehote vzkliknil: "Škoda, da niste storile to dobro delo za boljšega človeka, nego sem jaz! Kaj vam je bilo treba seznaniti se z zlobnim Kapetanom Strupom!" Dona Teresa je pogledala hčerko, kakor bi ji hotela povedati, da je mož mnogo manj zloben in hud, nego se mu samemu dozdeva, pa je opazila, da se Angustias še vedno nad vse dobrohotno smehlja, kar je pač pomenilo, da je istega mnenja. Jokava Galicijanka je medtem cmeravo nadaljevala: "Gospodu bi bilo še bolj žal, ko bi vedel, da je gospodična osebno šli klicat zdravnika, da bi zdravil oni dve rani, ter da so, ko je revica šla črez cesto, sprožili vanjo strel, ki ji je... le poglejte!... preluknjal kri lo." "Jaz bi vam tega nikoli ne bila povedala, gospod kapetan, ker bi se bala, da se boste razhudili..., je dejala mladenka, napol skromno in napol norčavo; povesila je namreč oči ter se nasmehnila s še večjo milino nego prej. "Ker pa vam mora ta Rosa vse povedati, vas moram prositi, da mi oprastite, ker sem svojo ljubljeno mater tako prestrašila, da ima, ubožica, -še sedaj mrzlico." Ves prestrašen in z odprtimi ust-mi je kapetan zrl zaporedoma v Angustias, v dono Tereso ter v deklo in ko je mlademka utihnila, je zaprl oči, nekam zaškripal, dvignil pasti proti nebu ter vzkliknil: "Ah, brezsrčne ženske! Kako reže bodalo v moji rani! Sklenile ste to> rej, da bom vaš suženj ali pa vaš norček! Hočete torej, da bi se jokal ali pa govoril nežne besede! Izgubljen sem torej, če ne pobegnem? — Dobro, pa pobegnem! Drugega mi res ni manjkalo, nego to, da bi na stara leta postal igrača v oblasti treh poštenih žensk! Gospa", je nadaljeval s povzdignjenim glasom, p-brnivši se k vdovi; "če takoj ne greste v posteljo ter ne izpijete, ko ste legli, skodelico lipovega čaja z limonovim cvetom, si odtržem vse te obveze in cunje in v petih minutah iztegnem pete, tudi če bi to bilo proti božji volji! Vi pa, gospodična Angustias, storite mi Ijubav: pokličite čuvarja in mu naročite, naj sto pi do hiše markija de los Tobilla-res, Carrera de San Francisco štev. ..." ter naj mu sporoči, da ga njegov bratranec Jurij de Córdoba pri čakuje težko ranjen v tej hiši. In takoj mi zlezete tudi vi v posteljo ter me prepustite tej strašni Gali- cijanki, ki mi bo dala od časa do časa vode s sladkorjem, edino pomoč, ki jo bom rabil, dokler ne pride moj bratranec Alvaro! Torej, povedal sem, gospa grofica: začnite vi in pojdite spat!" Mati in hči sta si pomežiknili in prva je prijazno odgovorila: "Dam vam vgled ubogljivosti in pameti. Lahko noč, gospod kapetan! Na svidenje jutri!" "Tudi jaz bom ubogala..je dodala Angustias potem ko si je zabeležila resnično ime Kapetana Strupa ter naslov njegovega bratranca. "Ker sem pa zelo zaspana, mi boste dovolili, da pošljem jutri obvestilo gospodu markiju de los Tobillares. Lahko noč, gospod don Jorge! In nikar se ne gibajte!" "Jaz ne ostanem sama s tem gospodom!", je začela kričati Galicijanka. "Radi njegove zlodjeve narave se mi ježijo lasje in tresem se kakor srna!" "Ne boj se, krasotica...", je odgovoril kapetan, "saj bom s teboj bolj sladak in ljubezniv nego s tvojo gospodično". Dona Teresa in Angustias se nista mogli zadržati, da bi se ne za-smejali, ko sta slišali ta prvi izli>' dobre volje iz ust svojega neznosnega gosta. Glejte na kakšen način so se tako žalostni prizori, kakršni so bili oni tistega popoldneva in tiste noči, kon čali z nekoliko radosti in veseljem! Res je pač, da je na tem svete vs3 bežno in minljivo, tako veselje, kakor žalost, ali bolje rečeno, pod stre ho nič tako dobrega ne tako slabega, da bi trajalo sto let! DRUGI DEL Življenje slabega človek» I DRUGO ZDRAVLJENJ^ Ob osmi uri naslednjega jutl8' po božji milosti, ni bilo več 6 ¡., o barikadah in nemirih (mil°stj'^,i je imela trajati do 7. maja lS .„) leta, ko so se dogodili oni prizori na Glavnem trgu), se ^ hajal doktor Sánchez v hiši i"1®^ vane grofice santurške ter je gal zlomljeno nogo ¿apetana eiei» K \h M, H \ fJa «4, 'O, 1« It* ie pa v končnoveljavni aparat. Onega jutra je bil kapeta'1 čeč. Do takrat, preden se Je üStí bolestna operacija, je bil odP»-1 fe. le dvakrat, ko je nahrulil don°IJjutl reso in Angustias v odgovor na prijazni "Dober dan!" Dejal je materi: ^ "Pri Kristusovih žebljih, Čemu ste vstali, ko se ne čutite ve1 bro? Ali zato, da bo bosta „ sra"1" to m, dr moje ponižanje in moja Ali ste sklenili, da me s postrežljivostjo spravite na svet?" In je dejal Angustias: tQ v "Ali mi je boljše ali slab^. $[i važno! Pojdimo k stvari! ^ ^ poslali po mojega bratranca,^ ^ odnesejo od tu ter' se vsi re sramnosti in ceremonij i?' P "Da, gospod Kapetan Sti s ' ' " ——'Va 0 " > pred pol ure je vratenca {y -----— » ^ mirno od8 sporočilom...", je la mladenka ter mu popr» zine. vil» IZD AJ A i Konsorcij "Novega lista" UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.