517 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Francesco Leoncini, L’Europa centrale. Conflittualità e progetto. Passato e presente
tra Praga, Budapest e Varsavia. Venezia : Libreria Editrice Cafoscarina, 2003. 332 strani.
V zadnjem ~asu je v Italiji in predvsem v obmejnem obmo~ju s Slovenijo veliko govora o {iritvi
Evropske unije proti vzhodu (ponavadi povr{ni komentatorji celotno obmo~je imenujejo kar Vzhodna
Evropa). Sli{ijo se demago{ke in populisti~ne parole o naskoku »novih Evropejcev« (kot, da bi se ti
ljudje nahajali do sedaj nekje v Aziji in kot, da bi to pomenilo nekaj manjvrednega) na italijanska
delovna mesta. Na drugi strani pa krogi, ki se bolj zanimajo za gospodarsko plat {iritve ‘e brusijo no‘e
pred bojem z nem{kim, avstrijskim, francoskim, ameri{kim in bogve {e katerim drugim kapitalom za
premo~ v skorajda ekonomsko-devi{kem obmo~ju druga~e ‘e iz~rpane stare Evrope (verjetno ne zave-
dajo~ se, da so ga zaradi prepo~asnosti in neodlo~nosti tudi italijanskih politikov ‘e izgubili). Bolj
malo, oziroma skoraj ni takih, ki bi se poglobili v spoznavanje bogate in raznolike kulture ter zgodovine
tega obmo~ja. ^astna izjema je prof. Leoncini docent zgodovine slovanskih de‘el na univerzi Ca’ Fo-
scari v Benetkah, kjer vodi tudi seminar Masaryk, posve~en poglabljanju tematik, ki zadevajo Srednjo
in Vzhodno Evropo. Pri predavanjih se mu je pridru‘ila {e kopica znanih imen: od Fejta do Gajana,
mimo Vásárhelyija in Waldenberga.
Leoncini se ‘e od za~etka sedemdesetih let zavzema, da bi skupaj z redkimi drugimi navdu{enci
zapolnil pu{~avo, ki vlada v Italiji glede preu~evanja obmo~ja, ki le‘i vzhodno od Trsta. V preteklosti je
javnosti ponudil knjige o opoziciji v socialisti~nih trdnjavah, o vpra{anju Sudetov in nem{kih manj{inskih
skupnostih v obdobju med svetovnima vojnama, o pra{ki pomladi in letu 1968 v Srednji Evropi, poleg
{tevilnih {tudij in raziskav o ~e{ki in slova{ki zgodovini dvajsetega stoletja. Pred nekaj leti je tudi
prevedel Masarykovo delo Nová Evropa. Stanovisko slovanské (Nova Evropa. Slovansko stali{~e), ki
ga je bodo~i ~e{koslova{ki predsednik sestavil v Rusiji, v ~asu prve svetovne vojne. Ob tem je razne
tematike poglabljal v strokovnih prispevkih. Prav te prispevke, ki so bili do sedaj razpr{eni po {tevilnih
revijah, bodisi italijanskih kot drugih, je v tem svojem zadnjem delu zbral in zdru‘il v zaklju~eno
celoto. Tako bralcu na enem samem mestu predstavlja {irok izbor ~lankov, ki obravnavajo obmo~je,
»...ki le‘i med Baltskim in Egejskim morjem, postavljeno med latinsko-germanskim Zahodom in bizan-
tinsko-slovanskim Vzhodom...«, kjer lahko »...zgodovinsko dolo~imo pravi sredinski pas Evrope s speci-
fi~nimi potezami«. (str. 14).
Knjiga z mikavnim naslovom L’Europa centrale. Conflittualità e progetto. Passato e presente tra
Praga, Budapest e Varsavia. (Srednja Evropa. Konfliktnost in na~rt. Preteklost in sedanjost med Prago,
Budimpe{to in Var{avo) vsebuje zapise, ki obravnavajo {iroko ~asovno obdobje. Zato je ~asovno tudi
razdeljena.
V predgovoru, v katerem avtor omenja tudi nekatera bibliografska dopolnila, se da slutiti, da je
vsebina na kakovostno visoki ravni. Avtor se ‘e v prvih vrsticah jasno distancira od splo{nega in
posplo{enega izraza Mitteleuropa, ki skriva nem{ki pohlep po vzhodnih ozemljih. Obenem opozarja na
napa~nost ena~enja nem{kega (in italijanskega?) napadalnega nacionalizma z narodno samobrambo
Bíbovih malih narodov Srednje Evrope. Leoncini nadalje pod~rtuje izvirno neto~nost zapisovanja ime-
na ^e{koslova{ka. Pravilnej{a bi bila razli~ica ^e{ko-Slova{ka, kot je tudi zapisano v Pari{ki mirovni
pogodbi iz katere je zrasla nova dr‘avna tvorba. Obenem lo~ilo, ~eprav sta si naroda sorodna, poudarja
razliko med ~e{ko in slova{ko etnijo. Sam Masaryk je v obdobju med prvo svetovno vojno slova{kim
predstavnikom zbranih v Zdru‘enih dr‘avah obljubil {iroko avtonomijo v sklopu nove dr‘ave in z njimi
podpisal takoimenovano Pittsbur{ko pogodbo. Povojna vodilna ~e{ka politi~na elita pa se ni dr‘ala
medvojnih dogovorov in izbrala pot centralizirane in unitaristi~ne dr‘avne ureditve. Namesto, da bi se
^e{koslova{ka zgledovala po ve~narodni [vici, kot je sprva obljubljal vodja njene diplomacije Edvard
Bene{, je za vzorec zbrala Francijo. Tako so se v podrejenem polo‘aju, poleg {tevilnih »manj{in«
(vklju~no z nem{ko, ki je {tela ve~ kot tri milijone pripadnikov in mad‘arsko s pribli‘no osemsto tiso~),
zna{li {e dr‘avotvorni Slovaki.
Uvod, ki ima podnaslov Sredinska Evropa kot usodna skupnost (L’Europa di centro come comunità
di destino) se prav tako za~enja z opozorilom pri uporabi primernega izrazoslovja, ki je (pre)ve~krat
odsotno pri »zahodnih« strokovnjakih. Ta neto~nost odra‘a seveda tudi zgre{eno oziroma nemarno
pojmovanje obravnavanega obmo~ja, ki se nahaja »...onstran nami{ljene ~rte Berlin-Trst-Otranto...«.
(str.14) Avtor se takemu, skorajda omalova‘evalnemu pristopu upira in nadaljuje s skupnimi zgodovin-

ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) 518
skimi potezami, ki ozan~ujejo sredinsko Evropo. Zato navaja {tevilne poizkuse pri zdru‘evanju tega
dela evropske celine, od srednjega veka do dana{njih dni.
Tudi serijo ~lankov avtor za~enja pred ve~ sto leti; to~neje v ~asu, ko je ~e{ki reformator Jan Hus s
svojimi nauki spro‘il pravo revolucijo. Na dvajsetih straneh je orisano Husovo delovanje in njegov
vpliv na ~e{ko in {ir{o versko ter politi~no mi{ljenje. In najve~ja zasluga teh strani je prav ta: da v
malem obsegu predstavljajo husov lik, ki bi bil druga~e italijanski javnosti dejansko neznan.
Leoncini pa kaj kmalu presko~i k sodobnosti, v obdobje med svetovnima vojnama, zlasti v zgodo-
vino tiste dr‘ave, ki je v Srednji Evropi tedaj igrala bistveno vlogo oziroma ^e{ko-Slova{ke. @e naslov
prvega ~lanka, ~e je sploh obstajala alternativa ^e{ko-Slova{ki, je sam po svoje zanimiv in zaklju~ki
»...o dragocenem politi~nem in kulturnem laboratoriju demokrati~nega so‘itja med razli~nimi naro-
di...« (str. 58), ki jih prina{a spis so nedvomno pravilni. Dodali pa bi pripombo: to, da so slovanski
narodi vklju~eni v habsbur{ko cesarstvo po prvi svetovni vojni predstavljali zmagoviti subjekt, je brez
dvoma to~na predpostavka. Da pa so v novih dr‘avnih tvorbah dosegli svoj cilj, svojo narodno zrelost,
vi{ek svoje samobitnosti velja le za nekatere izmed teh narodnih subjektov. In ne mislimo tukaj na
Hravate, Slovence ali Slovake, ki so na tak ali druga~en na~in dobili priznanje o obstoju svoje narodno-
sti, temve~ na Rusine, Makedonce ali ^rnogorce, ki so bili s strani svojih »slovanskih bratov« potis-
njeni ob stran. To pripombo smatramo za umestno in koristno, ker avtor posve~a veliko pozornost
narodnostni problematiki. Ve~ prispevkov je namenjenih ~e{ko-nem{kim odnosom in sudetskemu
vpra{anju, posebno zanimiv pa je zapis o sporazumu v Münchnu leta ’38, ki je samo kon~na faza
dolgotrajnega popu{~anja zahodnih velesil Hitlerjevemu osvajanju.
Vojnih dni se Leoncini neposredno ne dotika, zato pa toliko bolj pestro obravnava obdobje od
petdesetih let dalje. Poglobljen pregled zaobjema tudi stanje na Mad‘arskem in na Poljskem. Avtor se
ustavlja zlasti pri tistih disidentskih gibanjih oziroma posameznikih, ki so s svojim ravnanjem pripo-
mogli k popolni spreobrnitvi sistema, ki je bil socialisti~ni v imenu ne pa v metodah. Te so bile podobne
tistim iz prej{njega diktatorskega obdobja, zato avtor ugotavlja, da so se v ve~ini primerov zamenjali le
zatiralci, krivi~na dru‘bena ureditev razdeljena med enega ali ve~ vladarjev in na podrejeno mno‘ico,
pa je ostajala v bistvu nespremenjena.
Polpreteklo zgodovino avtor praviloma povezuje tudi s sedanjostjo. Kajti v nekaterih primerih so se
biv{i protestniki prelevili v aktivne dr‘avne politi~ne akterje. V novih okoli{~inah nastalih po padcu
berlinskega zidu in propadu sistema, ki jih je do takrat zatiral, so prej{nji kontestatorji lastne izku{nje iz
leta ’56 na Mad‘arskem, ’68 na ^e{ko-Slova{kem in bienija ’80–’81 na Poljskem, ki socializma kot
takega niso zavra~ale temve~ ga predelanega, »bolj ~love{kega« celo zagovarjale, raje odvrgli. In to z
namenom, da bi »z leve strani« postopoma preobrazili notranjo dr‘avno ureditev. Po letu ’89 so postali
taki poizkusi neaktualni. Ve~ina dr‘av je pasivno sprejela vzorec, ki jim ga je ponujal (vsiljeval?) Divji
Zahod. Na primer novo nastala ^e{ka republika s sedaj ‘e biv{im predsednikom Václavom Havlom, ki
je bil v prej{njih desetletjih v prvi vrsti na barikadah za bolj pravi~no dru‘bo. V ~asu njegovega predse-
dovanja skozi devetdeseta leta je namre~ rade volje me‘ikal novoliberisti~nim formulam ameri{kega
kova. Zato si ne moremo kaj, da ne bi na novo Evropo gledali z me{anico upanja in skrbi, saj »...tisti, ki
so med prvimi, imajo sredstva, da tam tudi ostanejo, medtem kot tisti, ki so na gospodarskem podro~ju
ostali zadaj, kot dr‘ave srednje in vzhodne Evrope, ne bodo imeli ne potrebnega kapitala in ne tehnolo-
gije, da bi se dvignili.« (str. 290).
Leoncinijevo delo dopolnjujejo dokumenti o sodelovanju v Srednji Evropi in zapisi manj zahtevne-
ga a zato ni~ manj prijetnega branja o Pragi kot simbolu sodelovanja ter o bogastvu slova{ke raznoliko-
sti. Tako na ve~ kot tristotih straneh avtor prina{a precizno, bogato in popolno obravnavo prostora, ki je
ve~krat po krivici potisnjeno na obrobje zgodovinske preu~itve.
Borut Klabjan