Jesenska setev ZAGOTOVUENA SO PRECEJ VEČJA SREDSTVA KAKOR LANI Fospravljanje jesenskih pri-delkov in jesens-ka setev, ki 8« je pravkar začela, predstavljata letos naš glavni gospodarski pro-blern. PreceJ dobra letina vseh jesensfeih karftur, ki pa so pozno dozo-rele, zahteva velike napore, da bi se pravoča&no pospraviH jesenski prideHti, posebno koru-za In sladkorna pesa. Razen za pra-vočasno pospravljanje koru-ze pa moramo še paskrbeti, da se bo le-ta dobro osušila In spravila v kozolcih, kajti letos vsebuje mnogo vlage in je zato podvržena kvaru. Od pravočas-nega spravljanja prktelkov pa bo letas odvisna tudi jesenska setev. Znano je, da s? največji del površki zaseje s pšenieo po-tem, ko je pospravljena koruza. Dozda] W moraH posejati vsaj 6O»/o ozimne' pšenice. Toda s setvijo pšenice smo šele pričeli, dočim je obiranje koruze v glav-nih JHorodnih predelih v teku. Treba bo storiti izjemne ukrepe, da bi se uspešno opravila jesen-fika dela v kTneti-jstvu, za kar naj bi se zavzele vee kmetijske in druge organizacije, posebno pa lcmetijske zadruge. Kako obsežna naloga je Jesen-»ka eetev, vidimo iz naslednjega pregleda setvenih površin v pre-teklih letih. Kakor vldkno, Jesenska sestev po obsegu iz leta v leto narašča. Leta 1962/1953 je bilo pod je-sansfctani posevki 2,273.000 ha, 1953/1954 2,267.000, a leta 1954-1955 2,318.000 ha. Od tega je bilo zasejano s pšenico: leta 1952- 1953 1,727.000 ha, v letu 1953- 1954 1,752.000 a V 1954/1955 1,816.000 ha. Letošnja setev pa mora najmanj doseči lansko-letno. Za razliko od prejšnjih let vstopamo letos v jesensko setev i tnnogo več materialnih sred-stev, v prvi vrsti semena in ttmetnih gnojil. Poleg raznlh ukrepov za po-speievanje koaetjjstva smo za letošnjo jesensko setev pripra-vili nad 50.000 ton sartnega se-mena žitaric, nasproti 12.000 to-nam v lanskem letu. To koli-čino s^mena bodo zasejali v glavnem v Vojvodini in Slavoniji. Zado-stovala bo za posetev 35V& setve-nih površin tega predela. Prl sedanjem obsegu proizvodnje se seme pšenice in drugih žit za-menjuje vsako četrto leto, kar je povsem dovolj. Treba bo kako rešiti vprašanje semena tudi za ostale predele. Kmetovalci dobe še vedno precejšnje količine kako-vostne-ga semena tudi iz lastnih pri-delkov. Domača proizvodnja se-lektorjev in trierjev je pri nas tudi že precejšnja (okrog 600). Ne bl mogli trditi, da je bilo zadrugam dosti do tega, da bi za svoje člane nabavile stroje. Znana je stvar, da daje čiščenje in zapraševa>nje semena večjl donos, preprečuje rast plevela in onemogoča razvoj sneti v bo-dočih posevldh. Za leto&njo jesensk« setev ]e preskrbljeno olcro-g 240.000 ton utnetnih gnojU, kar pomeni 50Vo vei kakor lani, ko smo upora-bili okrog 160.000 ton umetnih gnojiL Kmetovalci so imeti prt-ložnost prepričati se, da je dala uporaiba umetnih gnojil najmanj 30"/» večji donos. Ke-r tovarni umetnih gnojil v Sabeu i.n v Su-botici nista izpolnili pričakavan) glede količine proizvedenih umetnih gnojil, &mo le-teh do-bili 50.000 ton manj, kar je letos onemogočilo, da bl uporabili Se več gnojil. Kar zadeva mehanizacijo in zaprego, je stanje nekoUko bolj- še kakor lanL Traktorjl domače proizvodnje (okrog 1000) so bolj-še kvalitete. Res je, da traktor-jev ni dovolj za apo-polnitev tekoče amortizacije, toda pri-čakovati je, da bodo tekom je-seni prispeli tudi traktorji iz uvoza na podlagl zaključene licence naše industrije, s fcimer se bo stanje znatno po-pravilo. Tudi rezervn-ih delov za popra-vilo starih traktorjev ni bilo dovolj, vsaj kar tiče asortimen-tov (zJasti uvoznih). Kar zadeva zaprege, cenijo, da jih je za 5 do 6°/(i vei, kakor lani, pa tudl kondicija je boljža. K reševanju vpraSanja Jesen-ske setve je poleg kmetovalcev pritegnjenih tudl znatno število gospodarskih organizacij. To so podjetja za promet z žitom, fct sklepajo pogodb« za prihodnjo letino in dajejo proizvajalcem seme ion g&ojila, semenska pod-jetja, ki so preskrbela zavodom, državnim posestvom in zadru-gam pridelek semena za letoš-nje teto, daije podjetja za pri-delavo sladkorja, olja, konoplje in drugih industrijskih rastiln, strojne postage ter delavnice za popravila kmetijskih rtrojev. Zadnje morajo maksimalno 12-koristitl svoj strojni park ln stroje kmetovaicev vzdrževati v čobrem stanju. V središču dela vseh teh orga-nizacij bi morale biti kmetij-ske zadruge. Biti bl raorale or-ganizator dela na vasl, da bi se sredstva čimbolje izkoristila. Delo indus-trijskih in trgovskih organizacij pri kontrahiranju pridelkov na vasi, bi se pravilo-ma moral-o odvijati po zadrugah. V kalikor zadruge ne zmorejo vseh teh opravil že danes, jlh bodo zmogle jutri, če bodo tudi vse druge organiiacije usmer-jale »¦/oje kadre na delo z za-drugami, ker bodo na ta načia osposobile zadružne kadre. Jesenska setev zahteva, da bl se zanjo zavzemale In jo omogo-čile na le gospodar^te organua-cije, teroveč tudi ljud&ki odborL Ta pomoč je lahko dostikrat od-loEUaa za hitro reševanje vpra-šanj vskladiščenja, prevcraa in podobnega. Milun Ivanovič