..., .	m
&& PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden



KAR PO DOMAČE...
Škoda, da se otroci, ki so največji zaklad človeštva, izkvarijo ko odrastejo. Sicer ne vsi, toda veliko število jih krene na pot, ki je daleč od smeri na katero so jih navajali starši. Resnica je, da vsi starši niso dobri ljudje, toda redki so starši, ki bi svoje otroke namenoma navajali k slabemu. Redki so ljudje, ki se jih pokvarjenost sveta ne prime.
Najlepša toda najmanj spoštovana človeška lastnost - resni coljubnost - je ta, ki otroke najbolj deli od ostalega človeštva.
Ure sreče
Naj z vami podelim trenutke čiste resnice, ki jih doživljam z otroci v naši etnični šoli na gričku Slovenskega društva Sydney, kjer mi v nedeljo popoldne ure minevajo v tako neskaljenem veselju kot še nikoli v teku mojih trideset let v Avstraliji.
Kadar stopim v našo učilnico me zapuste vse skrbi, ki so v mojih letih pravzaprav neznatne, saj se končno človek le nauči kako živeti. Nas razred je kakor svet, ki se ga čas ne dotika. Le dolžnost, ki jo imam do otrok, me opominja na čas.
Žal mi je le, da nisem poklicna učiteljica, saj sta bli-koavanje značaja in vzbujanje ljubezni do znanja dve najvažnejši umetnosti.
Tovarištvo
V tistih pičlih dveh urah, ki jih vsak teden enkrat doživljamo v objemu medsebojnega zaupanja, mi otroci dele še večje veselje do življenja, saj mi pomlajajo srce.
Ne morem reči, da so ravno ves čas kakor ange-ljčki. Večkrat moram celo z ravnilom udariti po mizi, da bi prekinila njihov živ-žav. Red pač mora vladati. Kakor v vsaki dobri družini sedimo za skupno mizo, in pouk slovenskega jezika nam je kakor, da delimo med seboj hlebec tistega dobrega kmečkega kruha, ki so ga nekoč pekle naše babice.
Naj me kličejo teta Pavla ali tovarišica, oboje mi je ljubo. Važno je, da nas povezujeta toplo tovarištvo, spoštovanje in ljubezen.
Oni bi radi bili odrasli, jaz bi rada bila otrok - in tako med nami ni čutiti starostne razlike. .
Če pa učiteljica kdaj stori kakšno napako, ki se kakor nalašč beli na tabli, toliko boljše. Zmotljivost je človeška lastnost, in v njej smo vsi enaki.
Dedec
Ukvarjali smo se s črko d, ki zveni kakor d v angleški besedi dog.
In se dvigne roka nedolžnega fantiča. "Dedec", korajžno pove na ves glas. In žeje dedec na tabli.
"Teta Pavla" kaj pa je dedec?" Hm, si mislim, dedec je lahko človek, ki je siten in hudoben; ki od same starosti kašlja na vse pre-tega; ki je morda celo neki mami na skrivaj všeč...
Gre mi na smeh. ;
"Dedec. To je moški, ki ni več tako mlad, ki je verjetno tudi oče ali brat ali stric, ali pa samo neki dober znanec. Največkrat je tak moški dobro raščen, prijetne osebnosti, lahko pa je tudi neprijeten človek". ■ "Aha", zazveni skozi tišino v razredu. "Že vem kaj je dedec. Moja mama.
kadar ji naš ata gre na živce, mu reče, da je siten kakor kakšen star dedec".
"Moja mama", se že oglasi drugi zvonki glas, "pa reče atu kadar se zrihta, da je še vedno fejste dedec".
Copatar
Vadimo se v izgovorjavi in pisavi črke c. C kakor v besedi in že naštevajo: cerkev, žlica, vilice, sonce in seveda cekar.
Eden fantičev dvigno roko in me prav resno vpraša kaj pomeni beseda copatar. V grlu mi nagaja smeh. Primem se razlage o copatah, ko se kar naenkrat z drugega konca razreda oglasi deklica: "Moja mama kliče mojega očeta copatar".
Razen copat je bilo tudi govora o gatah. V zvezi s črko g. Pa je izpadlo, da copatar nosi gate.
Slovenski pozdravi
Zadnjo nedeljo so bili precej poredni. Po končanem pouku sem jih zbrala okoli sebe pri vratih in sem jih vprašala če se jim ne zdi, da bi mi morali kaj reči kadar se razhajamo.
Ugibali so.
"Jaz vem, ja. Mir z vami". Pohvalila sem ga. To je pozdrav, ki bi nam prinesel mir, če bi ga vsi uporabljali.
Pustila sem jih, da še malo premišljujejo.
Pa se oglasi drugi: "Dobro se imejte". Tudi to je pohvalno. Saj mi je želel dobro. Toda še niso rekli kar sem pričakovala.
"Aha, jaz pa že vem kaj. Hvala lepa pa nikar nič ne zamerite". Ta je udaril že-belj po glavi.
Domovina je kakor zdravje, je napisal Ivan Cankar. Otroci so kakor zdravilne kapljice.
Pavla Gruden
NOVICE IZ DOMOVINE
PARIZ-Slovenski oktet je izvirno rešil slabo obiskan koncert v eni od cerkva stare pariške četrti MAR IS. Naslednjega dne je sam pripravil nastop v znani cerkvi Saint Severin sredi Latinske četrti in požel aplavz, kakršnega je vajen. Prva uradna prireditev v okviru manifestacij od otvoritvi novega j ugoslovenskega	kulturno-informativnega centra je domačim organizatorjem tako pokazala, da se častitljivi Marais res šele prebuja. Zato pa je bilo toliko vežje zadoščenje ob improviziranem konceptu pod gotskimi loki Saint Sever-ina. Z dvanajsturno, več ali manj ustno propagando skoraj napolnili cerkev je res nekaj takega, česar pod našimi oboki nismo še nikoli niti doživeli niti slišali, kot je v zahvalni besedi pred
letošnji zlati znački in to gledališkemu zgodovinarju in teatrologu Dušanu Mor-avcu in kritiku Vasji Pre-danu v avli mariborskega gledališča pa so odprli razstavo, ki govori o gledališkem delu dveh slovenskih igralk: Elvire Kraljeve in Mire Danilove.
KRŠKO - Jedrska elektrarna bo začela odplačevati svoja posojila za graditev šele ko bodo iz nje prišli prvi kilovati elektrike. Predstavniki elektrarne in tujih posojilodajalcev so v Krškem 25. Oktobra podpisali sporazum o preložitvi začetka in podaljšanja roka odplačila kreditov.
%
Krško bo po novem sp-orezumu odplačevalo pos-
ojilo 13 let namesto 8 in z 0.25 odsto manjšimi obrestmi, kar je pri 204 milijonov dolarjev znaten prihranek. Dela na jedrski elektrarni potekajo zdaj nemoteno in graditelji so dokončali skoraj 95 odsto del.
IN MED NAMI
HORSLEY PARK Slovensko društvo Sydney vsako soboto redno prireja društvene zabave. Preteklo soboto se je udeležil zabave ameriški Slovenec iz Kalifornije	FRANK HORZEN s svojo soprogo, ki je tudi slovenskega rodu. Nahajata se v Avstraliji na turneji, da si ogledata zanimivosti in mesta petega kontinenta. Tako sta obis-
kala tudi druga mesta in tudi slovenske klube in društva.
Kljub temu da je rojen v Ameriki, mu govorica teče v gladki slovenščini z rahlim dolenjskim naglasom. V mestu Fontana v Kalifirniji je predsednik tamkajšnega slovenskega kulba, sicer maloštevilnih Slovencev, je pa tudi istočasno župan istega mesta. S predsednikom društva Tonijem Bul-ovec sta se lani spoznala na izseljenskem pikniku v Šk-ofji loki in sedaj sta se tu ponovna srečala. BONDI -Pred dobrimi 14 dnevi je iskal v bolnišnici zdravja naš poznani rojak ALOJZ KUČAN, sedaj se zdravi doma in želimo mu skor-ajšnega okrevanja.
PRVI SLOVENSKI MATURANTI
O slovenskih maturanih v Sydneyu ste že slišali ali ne? Tudi prav, da ste in da se piše in sliši o njih. Letos jih je osem, upajmo, da jih
bo drugo leto več. Ker je to za Slovence v Avstraliji poseben dogodek in ne bomo rekli preveč, da je to zgodovinskega pomena za vse
MALO ZA ŠALO, MALO ZARES
Vremenska napoved ?a naslednji teden
V ponedeljek lahko ponekod pričakujemo padavine, ki jih bo v območju nizkih osebnih dohodkov spremljalo grmenje. V predelih z višjimi dohodki pa bo jasneje in topleje.
Že sredi tedna bodo padavine občutno pošle, tako da lahko ponekod pričakujemo sušo, ki bo trajala do konca tedna.
Ob koncu tedna se bo vendarle zjasnilo, le go-spodinjem, ki bodo šle na trg, bo padle megla - na oči.
navdušenimi poslušalci rekel glasbeni vodja Saint Sever-ina.
LJUBLJANA Šefi tujih diplomatskih misij, akreditirani v Jugoslaviji, so bili letos prvič gostje v Sloveniji. V treh dneh so si ogledali turistične znamenitosti Slovenije. Bili so gostje v delovnih organizacijah in tovarnah, obiskali pa so tudi Ljubljano, Postojno, Koper, Portorož, Kostanjevico, Lipico itd.
MARIBOR Z uspelo uprizoritvijo "Lepe' Vide", v režiji Franca Križaja in izvedbi drame SNG Maribor, se je 21. oktobra začelo letošnje, ze 14. po vrsti Borštnikovo srečanje slovenskih gledališč.
Na delovni seji se je sešla skupščina Borštnikovih srečanji, ki je podelila tudi
KRAMLJANJE O DELU
Gledde ne delo delimo ljudi na štiri skupine:
-	tiste, ki delajo
-	tiste, ki ne delajo
-	tiste, ki se delajo, da delajo
-	tiste, ki se delajo, da ne delajo. Za četrto skupino doslej še ni bilo mogoče izslediti niti enega, vsaj vzorčenega primerka!
Delo! Kako velika beseda, ki pa se čestokrat razvije le v majhno dejanje!
Delo razveseljuje človeka. Prav posebno še prepovedano delo.
Delati za nekoga - kakšen užitek; delati zase - dvojni užitek!
Z marsikom delajo v rokavicah, da si ne ožulijo rok na njegovi trdi koži!
Le kdo si je izmislil delo? Najbrž nekdo, ki ni imel kaj početi!
Tudi nočno delo ima svoje svetle plati; zlasti v času polne lune.
Začel je živeti od dela svojih rok; revež zdaj tehta le še 35 kilogramov!
Delo, ki je opravljeno za druge, ocenimo odlično. Pri delu, opravljenem za nas osebno, pa najdemo vse polno napak!
Če delaš to, kar sam želiš, gotovo tega na želijo | drugi!...


Slovence v Avstraliji, je Slovenski šolski odbor za
NSW sklenil, da ta dogodek tudi primerno in svečano proslavi.
Torej omenjeni odbor organizira in pripravlja veliki maturantski bal, kjer bodo maturanti dobili posebno priznanja. Predstavljeni bodo ministru za pro-sveto N.S. Welsa Eriku Be-dferdu, kateri bo častni gost tega večera. Med drugimi častnimi gosti naj omenimo še dva univerzitetna profesorja in to A.J. Dun-stan iz sydneyske univerze in profesor iz canberrske univerze R.g.A. de Bray.
Slavnost se bo odvijala v Auburn Tawn Hall-u, v nedeljo 25. novembra ob 7 uri zvečer in imenujemo ga. Slovenski maturantski ples. Slovesnost bo potekala v karakterističnem slovenskem duhu, zato nam bo igral nam poznani slovenski orkester Srebrne strune. V ceno 10 dolarjev bo vključena tudi večerja, zato so vstopnice že v pr-edprodaji, pri vseh slov. društvih, odbornikih šolskega odbora, verskem centru itd. Za podrobnejše informacije poslušajte slovenske oddaje Radia 2EA. Priporočamo in posebej vabimo mladino, da se udeleži te edinstvene slovesnosti; zategadelj je za mladino od 12 do 16 let cena polovična. Mladina zato, da vidi kako bomo na slovesne način povdarili pomen in priznanje slovenskega jezika, kot učni predmet na srednjih šolah.
Udeležba na tej prireditvi nas vseh bo morilo, ki •bo pokazalo, koliko se vsi zavedamo pomembnosti in koliko cenimo pridobitev in uvedbo slovenskega jezika v srednje šole! In ne nazadnje, dajemo s tem priznanje našim maturantom in dijakom, ki se slovenskega jezika uče ter učiteljem in vsem, ki so se vneto trudili, da je slovenščina dobila svoje mesto katero ji pripada kot enakovreden jezik z ostalimi jeziki v Avstraliji!
L. Košorok
12. Novembar 1979. Naše NO VINE 9.
TAXATION!
Ako niste popunili vašu taksu, za ovu godinu, ili ranije godine; bez ikakvih problema, ili kazne od strane države, možete se obratiti nama.
Mi smo jedina vaša agencija, eksperti za sve vrste takse i računovodstva. Radimo sve vrste po-reza takse za radnike, zanatlije, poslovne ljude, kompanije, investitore itd.
Kod nas se plača za popunjavanje takse kada vaš ček dode nazad od taksešena.
Dodite, telefonirajte ili pišite na našu adresu, radimo svakog dana od 9 do 5 subotom od 9 do 12 čas.
Boško Tešanovič 45 Arthur Street, Cabramatta. 2166 Tel: 726-5705. Tel: 72-9888.
u
Novo! Novo!
Europa" ■ "Europa

Stara "Europa" - u novom ruhu. Svakog dana sem ponedeljka izvršni specijaliteti sa roštilja.
• * •

Nova Europa!
Novi vlasnici "Europa" restorana u želji da zadovolje svačiji ukus obezbedili su za Vas:
*	Svakog petka i subote nezaboravno veče uz veoma popularnu grupu "PINGVINI"
* Četvrtkom i nedeljom orkestar "ALASI" zabavlja naše goste narodnom i zabavnom muzikom;
*	Svakog Četvrtka i Nedelje alaska riblja
čorba u kotliču. Dodite i pro vedite jedno prijatno veče uz dobru uslugu i popularne cene. Dobrodošlicu Vam žele, novi vlasnici:
Julian Mendria i Alexandar Kaderijan
EUROPA RESTORAN 379 King Street, Newtown, 2042 Tel. 516 4531, NSW
Cue sehn, CBe jienuiH
IIpeHoc ca CTp. 7
HHCToha" MMajia je 254 bo-3Mjia 3a caicyrubai-be cMeha h join 67 3a hmuihehbe yji-MUa. MnaK, npe hckojimko ítaHa HHpeKTop OOYP-a 3a npaite m HHiuheite yji-Hua 'TpâflCKe HMCTohe" peKao je HOBHHapy "IIoji-HTHKe" aa HejiocTajy ho Baq h cpencTBa na 6h Be orpafl 6mo hhct rpaa. Ch-rypHo je jxa xinpeKTop obo He 6h peicao ,aa cmo mh, Beorpa^aHH, na>KjbHBHjH: jxa He H3öauyjeM0 OTnaTKe Kpo3 ripo3op (!), jxa He 6a-uaMO KyTHje o.a unrapeTa h KapTe Ha yjwuy. ripoiii-Jie roiiHHe h3hcto je 399.798 toha CMeha.
Hh ryacBe HHcy uito cy ÖMJie
a yjiHLia Koja Tpeöa hh-cthth y Beorpajiy je h3 ro-OiHHe y rojiHHy BHiue: 1944. öhjio hx je 1.360, nahac 2.565. Ofl pata Ha-obamo H3rpafteH0 je 190 KHJioMeTapa hobhx yjiHua h 126,7 khjiometapa peK-ohctpyncaho. kafla ce ca-6epy obe abe öpojxe 3a-Mano ce cthme flo Hniiia.
THM	yjiHuaMa,
B03HJ1HM3 rpaflCKor caoö-pahaja Beorpaji npeße3e ce AHeBHO roTOBO ueo Beo-rpaji. Tpojiej6yca, ayTo-6yca h TpaMBaja cajxa hma 1.155. a 1944. rouhhe öhjio je CBera 35 TpaMBaja h TpH ayTo6yca. Mo^xia he ce HeKOMe yhhhhth m je h BHiue oa xHjbaay 3ejieHHx B03HJia Majio. TaKBe can-enyje CTaTHCTHHKH nojiaT-aK a a je 6poj npeBe3eHHx BeorpaftaHa jejihhm bo3h-jiom rCB-a 3a 2,5 nyTa MaH>H. riouiTo CBH oceha-Mo ayTo6ycKo-Tpojiej6y-cko-tpambajcke kpkjbahue y cathma Kana huemo ha nocao HJiH ce BpahaMo oü-aHfle - je^HHH je 3aKJtynaK jia hh ry>KBe HHcy #oho ihto cy Hexafla ÖHJie.
Y Beorpaxiy je KpajeM jiaHbCKe rojiHHe perncTpa-baha 291.000 B03HJia h 3a cto xHJbafla MaH>e Tejie-(}x)Ha. 3aT0 ßeorpahaHH y noceTy npnjatejbhma Hjiy KOJiHMa h pacnnajy eHep-rnjy - TaKO je to Kajia hm-ajy Mano MoryhHoeTH jxa hacKajy npeno TejietJ)OHa.
üo Kpaja 1981. rojiHHe önhe 3aBpuieH nyro neK-aHH öeorpaACKH >Kejie3HH-HKH HBOp. Ha^aMO ce jxa ce B030BH Hehe 3aneTJbaTH y H>eMy. O H3rpaflH>H Me-Tpoa HHIIITa He 3h3mo.
HoBa 3rpazia aeponpoMa 3aBpmeHa je nonetkom ok-TOÖpa.
ü0m03m, ZIOKTOpe!
HenocpejiHO nočne p^Ta y Beorpafly je 6hjio iiiecT öojihhua h 23 aMÖyjiaH-THO-nOJlHKJIHHHHKHX Opra-HH3auHja. y HaHMa je 6hjio 3.605 nocTejta h 400 jieK-apa. KpajeM npomjie roflHHe öhjio je y Beorpa-Ziy 12.388 öojihhhkhx no-ctejba y 37 öojiHHua h jn.p-yrnx CTaunoHapHHx opra-HH3auHja. JleKapa je cajia 4.588, CTOMaTOJiora 849 (oko 450 hx nena nocao), (frapMaueyTa 1.140 h 12.070 ocTajior mcah-HHHCKOr OCOÖJba.
HanpejjaK OHHrjienaH! Ajih, 3a Beorpaxi to joui HHje jnobojbho. JlaHe cy xiBa	HOBHHapa
"nojiHTHKe" noKyuiajia jxa öe3 BMÜ-a (Be3e h no-3H3HCTBa) y jeflHOM flOMy 3flpabjba Aocnejy no JieK-apa oniiiTe npaKce. Hncy y TOMe ycnejia 3a ziBa jxawa. 3aTO Bajbjia ca to jih ko nabite h CTpenn»e Beorpa-haHH h npaTe H3rpaAH>y KjiHHHHKor ueHTpa. He öojTe ce: 6nhe h oh car-paheH, Kao iiito je y npo-TeKjiHx 35 roflHHa H3rpa-heHO HJiH npenpaarbeHo 120 3flpaBCTBeHHx oôjeKa-Ta.
BeorpaA je h KyjiTypHO-oöpasoBaHH ueHTap. JlaHe je h Mao 133.603 ochobua, 65.139 cpejiH>0iiiK0Jiaua, 89.717 CTyueHaTa. H 10.165 oApacjiHx je cejiejio y LLiKOJiCKHM KjiynaMa h yHHJio oho 3a uiTa HeKa^a HHje HMaJIO MOrytlHOCTH HJiH BpeMeHa. y Beorpaxiy je 12 np04)ech0hajihhx h
HCTO TOJIHKO aM3TepCKHX
íipy>KHHa, y 6h6jihotck-ama je BHiue oa 12 mhjih-OHa KH>Hra, My3eja je 40. önocKona 62. y Beorpajiy cy h BMTEd). EEMyC, ÔECT, "PaíiocT Eßpone".
BROS AUTO ELECTRICS SPRINGVALE
Stoji vam na raspoloženju 24 sata za sve vrste auto električnih poslova na putničkim i teretnim vozilima po vrlo umerenim cenama. Obratitese na adresu: 12 Lightwood Road, Springvale (Melbourne) Telefon u radnom vremenu 546 6585 Posle radnog vremena 221 4782 ili 873 3425
SARADNJA SRBIJE I BOSNE I HERCEGOVINE
KAD ČE VOZ PREKO DRINE
Rešenje če se nači u izgradnji pruge normaln-og koloseka Tuzla - Zvornik - Loznica - Valj-evo, dugačke oko 110 kilometara
Ukidanjem pruge uzan-og koloseka Sarajevo - Vi-šegrad - Titovo Užice. pre nekoliko godina, socijalisti-čke republike Bosna i Hercegovina i Srbija ostale su bez direktne železničke veze. Posledice toga oseč-aju se na svakom koraku, ali su, čini se, najviše došle do izražaja u privredi koja se sve više u prevozu roba orijentiše na koriščenje usluga železnice. Sve to bio je povod da se davno za počet i razgovori o potrebi izgradnje pruge normalnog koloseka Tuzla - Zvornik -Loznica - Valjevo, ponovo nadu na dnevnom redu sa-stanka	predstavnika
regionalnih privrednih komora Tuzle i valjeva, žele-zničko-transportnih organizacija Beograda i Sarajeva, privrednih organizacija i skupština opština, koji je. ovih dana, održan u Lozn-ici.
Sva dosadašnja analiza Centra za istraživanje i projektovanje žto u Beogradu i Instituta za saob-račaj žto u Sarajevu, samo potvrduju da ona ima izuzetan značaj ne samo za Bosnu i Hercegovinu i Sr-biju, več i za Makedoniju, Hrvatsku, Sloveniju i druge. Na primer, za robe koje se otpremaju za Beograd, Banat, basen Bor i druge krajeve u istočnom delu Srbije, skračenje prevoznog dela puta iznosi oko 60 kilometara, a za robe koje se otpremaju u južnu Srbi ju i Makedoniju, skračenje puta iznosi oko 200 kilometara, a za teritoriju Ruma - Zvornik, čak, 150 kilometara.
Kada se ovome dodaj u koristi od skradenja prevoznog puta železnicom za robe koje se sada prevoze zaobilaznim .železničkim prugama, zatim uštede u vremenu zbog kračeg pre-
voza robe, otvaranja novih tržišta za robe iz ovog kraja i drugo, onda su koristi zn atno veče.
Ukupna dužina pruge koja prolazi kroz živopisne i bogate krajeve istočne Bosne i severozapadne Srbije iznosi više od 110 kilometara. Prema sadašnjim cenama za njenu izgradnju i opremanje potrebno je investirati oko 4.300 miliona dinara. Zasad sagledani najvažniji ekonomski efekti od izgradnje ove pruge pokazuju da ovaj efekat ima svoju ekonomsku op-ravdanost sa stopom rentabilnosti za više od šest od-sto i onda je ako bi se ekonomski efekti merili u de-talje bila i znatno veča.
Na sastanku u Loznici se čulo da bi se kompletan projekat pruge Valjevo -Loznica - Zvornik - Tuzla mogao za vrši t i za tri godine pod uslovom da se. več, u idučoj godini počne sa iz-radom investiciono-tehnič-ke dokumentacije, dok bi se pruga gradila u vremenu od 1981 do 1983. godine. Na pruzi če biti nekoliko tunela, ali če od uspešnosti završetka radova na tunelu "Križeviči", na delu pruge Tuzla - Zvornik. zavisiti rok izgradnje i puštanje pruge u saobračaj. Jer, ovaj tunel, dugačak oko pet kilometara, geološki je nepo-desan i dostupan samo sa dve strane, ulaza i izlaza.
Narednih dana razgovori koji imaju za cilj, da se, najzad, dode do realizacije ovog projekta, vodiče se u organizacijama udruženog rada Srbije i Bosne i Hercegovine, republikama i pokrajinama, na koji način da se obezbede nemala sredstva za izgradnju ove saobračaj niče. u izgradnji pruge če u pomoč pored ostalih, biti pozvana i omladina.
Prodaje se restorán "Beograd"
Veoma dobro uveden i razraden restorán "Beograd" Prodaje se
zbog hitnog odlaska jednog od vlasnika u Zavičaj.
*	Pogodna lokacija
*	Odlična poseta
*	Veoma pogodni uslovi.
Javite se na tel. 560 8480 (od 1-3 i od 6. sati pa nadalje)
Restorán "Beograd"
470. Paramatta Rd. Petersham