Prvi slovenski dnevnik v Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. The?first Slovenic Daily* m the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. List Slovenskih delavcev v cAmeriki Entered u Second-Clm Matter. September 21, 1903, »t the Port Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congree of March 8, 187». NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 21, 1908. — V PETEK, 21. SVEČANA, 1908. TELEFON PISARNE: 1279 REOTOA. VOLUME XVI. — LETNIK XVX Wall Street v strahu, Pričakovati je nemirov Anarhistična zarota, vsled znižanja plače. NAŠI FINANČNI VELIKANI IN MILIJONARJI SO DOBILI OBVESTILO, DA JIM PRETI SMRT. Anarhisti so pričeli razpošiljati okrožnice, s kterimi poživljajo ljudstvo na boj proti imenovanim ljudem. DOVOLJ BEDE. PREDSEDNIK ROOSEVELT JE POSLAL POSEBNO PISMO MEDDRŽAVNEJ KO-MISIJI. Med železnicami in uslužbenci pride do nesoglasja radi nameravanega znižanja pl?če. '' INDU STRIJELNI KONFLIKT. * * Nove komplikacije. Amerika in Japonska. ^AKOZVANO JAPONSKO VPRA SANJE ŠE NIKAKOR NI REŠENO, KAKOR SE ZA-TRJUJE Japonska namerava okupirati Man-džur in onemogočiti tam našo trgovino. OBRAVNAVANJA. Dogodki v Maroku. Parlament vznemirjen. POSLANCI SO INTERPELIRALI VOJNEGA MINISTRA RADI POLOŽAJA V MAROKU. senatu je dobila vlada zaupnico. Senzacijonelna poročila zanikana. ABD UL AZISOV PROTEST. K® Wall Streetu v New Yorku vlada velik strah. Finančni velikani, oziroma milijonarji, žive v nepopisnem •trahu radi necega cirkularja, kteri prihaja iz anarhističnih krosov in s Acojhn se vsem borznim špekulantom obeta smrt, ktero so baje že neštetokrat zaslužili. I. Pierpont Morgan, kteri je prvi med večerni kapitalisti, j® v imenovanem cirkularju označen tudi kot prvi, ki mora umreti. Vsled te-rj sedaj policijski komisar Bingham poslal svoje najboljše policaje in detektive na Wall St.. tla čuvajo tam draco življenje milijonarjev. Po-Eeija je prepričana, da so zaroto skovali oni anarhisti, kteri imajo svoj irlavui stan v idiličnem Patersonu v državi New Jersey. Sedaj vem«, čemu je prepovedano prihajati na tranki zahtevati, da lastopi v tem vprašanju imenovana meddržavna komisija kot posredovalka in priporoča. da slednja stvar temeljito preišče z ozirom na plače pri raznih železnicah. Pri tem trdi predsednik, da zamore vsled te^a konflikta nastati med obema >trankama po krivdi nekterih lju-li položaj, kteri bi bil javnemu redu nevaren in obljubuje. da se bode takoj povsodi. kjer bi se kaj takega pripetilo. izdalo drastične odredbe. Radi tega je upati, da bode prišlo do uspeš-a posredovanja, kakor hitro bi pretili nemiri, ki zamorejo nastati -V«! položaja med železnicami in jihovimi uslužbenci. Chiiago. Tli.. 20. febr. Železnice -e republike nameravajo svojim -!užl>encem radi slabega gospodarskega položaja znižati plačo. Vsled tega je pričakovati, da pride po vsej republiki do spl<»pnikom železniearskih unij, da je prisiljeno plačo svojim delavcem znižati in je unijske uradnike povabila k -kupnej konferenci, ktera S3 bode vršila v Minneapolisu, Minn. Strojevodje. kuqlci, čuvaji in sprevodniki so že sklenili, da bodo odločno Tia-stopili proti znižanju plače in da bodo skupno pričeli štrajkati. Topeka. Kans., 20. febr. Atchison, Topeka & Santa Fe železnica je skle nila vsem svojim delavcem na vseh progah, kakor tudi v vseh delavnicah znižati plačo za 18 odstotkov. Iz tukajšnjih delavnic so danes odslovili 200 delavcev. Washington. 20. febr. V tukajšnjih uratdnih krogih so prepričani, da bode v kratkem prišlo do novih komplikacij med Zjed. državami in Japonsko in sieer ne radi naseljevanja Japoncev, temveč radi Mandžura. Pri državnem oddelku so z ozirom na to vprašanje zelo pesimistično razpoloženi, kar velja deloma tudi o Belej hiši. Pričakovati je, da bode vprašanje o odprtih vratih na Kitajskem prišlo že v letošnjem poletju zopet v ospredje in da se v kratkem prično obravnavanja med washingtonsko in tokijsko vlado. Državni oddelek je namreč dobil od naših trgovcev vse polno pritožb proti Japoncem, kajti Japonci jim delajo pri trgovini z bombažem, da jim Japonska škoduje s tem, da je dala domačim japonskim rgoveem poseben rabat na železnici, vsled česar zamorejo oni svoje blago v Mandžura ceneje prodajati, kakor Američani in Angleži. Razun teh je še mnogo druzih pritožb, ktere pridejo na vrsto pri tozadevnih diplo-matičnih razpravah. Tukaj prevladuje prepričanje, da bode stalna okupacija južnega Man-•džura po Japoncih onemogočila vso ameriško trgovino v omenjenej deželi, in vsled tega nastane vprašanje, kako bodo to uplivalo na splošno ameriško trgovino na Daljnem Iztoku. V vla-dinih krogih izjavljajo, da se proti Japonskej ne bode nastopilo nasilno, da se tako prepreči povečanje japonskega teritorija, ker so mnenja, da bi preo Hočen nastop končno dovedel do vojne med Japonsko in Zjed. državami. ktera bi v našej republiki naj-brže ne bila popularna. Vendar bode pa naša vlada vztrajala pri svojih dosedanjih zahtevah glede takozvanih odprtih vrat z ozirom na trgovino na Kitajskem. V ostalem pa sedaj že vsakdo ve da se Japonska nikdar ne drži danih obljub in da se toraj na njo ni za našati. Portland, Ore., 20. febr. Glasom poročil, ki prihajajo iz Hongkonga prišlo je med japonskimi okupacij skimi četami in domačini že večkrat do vročih bojev, kteri so se sedaj spremenili v pravilno guerilla-boje-vanje. Kitajci nameravajo na vsak način pregnati zastopnike one sile iz svoje dežele, ktere se oni najbolj boje Iz dveh mest so Kitajci Japonce že popolnoma pregnali. Kitajci nikogar tako ne sovražijo, kakor svoje rumene brate Japonce, koji skušajo pridobiti kontrolo nad železnicami in dru gimi podjetji. Pariz, 21. febr. Vsled poročil, da je bilo francosko vojaštvo pod poveljem generala D'Amade v novejšem asu po Arabcih v Maroku večkrat poraženo in da je položaj francoskih čet od dne do dne težavneji, je nastala včeraj popoludne v senatu daljša debata o marokanskem vprašanju. Senat je končno izdal vladi zaupnico in odobril vse njene korake. Senator Gaudin je tem povodom priporočil, naj vlada svoje vojaštvo v Maroku pomnoži in napravi konec neprestanim bojem, kteri postajajo v novejšem času vedno bolj mnogoštevilni. Zajedno je dejal, da mora Francija Maroko ostaviti, ali pa poslati tje najmanj 100,000 vojakov, kajti med tem, ko Francija o marokanskem vprašanju debatira, vzame Španska v Maroku kar se jej poljubi in nekoč bode prišlo še tako daleč, da si bode Anglija prilastila mesto Tangier. Na vse te interpelacije je odgovo ril vojni minister, kteri je obsojal senzacijonelna poročila, koja priha jajo iz Maroka in ktera so večinoma napačna. Splošni položaj v Maroku je dober in Francija ravna natančno po določbah dogovora v Algeciras. Pariz, 21. febr. Francoski poveljnik vojaštva v Maroku javlja nektere podrobnosti o zadnjih bojih v Maroku in naznanja, da so imeli Francoz je pri Fid al i štiri mrtve in 27 ranjen cev. Arabci so morali bežati. Tangier, Maroko, 21. febr. Bivši syltanov minister inostranih del Mohamed Tores je v imenu sultuna Abd ul Azisa protestiral proti okupaciji Marchiee po Španeih. Mohamedu se je naznanilo, da je okupacija le začasna. Obsojeni tatovi otrok. Chieago, 111., 20. febr. Tukajšnje sodišče je obsodilo William Jonesa, alias Birmingham«. ter njegovo ženo Alzino Jones, ker sta ukradla 121etno deklico Lillian Wulff v minolem decembru. William Jones je obsojen v SO , njegova žena v 25-Ietno ječo. Jonesova je izvabila deklico iz očetove hiie, jo prisila, da je stopila v pokrit vos, kjer je čakal njen mož, nakar so se vsi odpeljali. Zalotili ■o jih pozneje v Momence, 111., in pripeljali s deklico vred v Chieago. Cena je izpovedala, da ji je mož gro-sil s smrtjo, ie ne odpelje deklico, ktero je hotel uporabiti za beračenje. Ko to deklico zopet dobili, je bik oblečena v neke enoje, ker so ji prej-ftojo obleko od vseli. Razporočitev Harry K. Thawa in njegove Evelyne. Pittsburg, Pa., 20. febr. Tukaj se zatrjuje, da je rodbina Harry K. Thawa, kteri je bil v New Yorku nedavno oproščen umora arhitekta Whiteja, sklenila razveljaviti njegovo poroko z Evelvno. Vse tozadevne korake je rodbina oproščenega morilca že ukrenila pri tukajšnjem sodišču. Thawovi zatrjujejo, da Harry-jev zakon ni več veljaven, ker je new-vorfiko sodišče razsodilo, da je Harry blazen in da je bil blazen tudi, ko se je oženil z Evelyno. Pcnnsylvan-ski zakon določa, da se blazni ljudje sploh ne smejo poročiti. Evelyna je z ločitvijo, kakor se tukaj zatrjuje, povsem zadovoljna, to tem bolj, ker bode bode v finančnem pogledu preskrbljena za vse življenje. Ločitvi se upira le Harry Thaw, vendar je pa upati, da ga bode za to njegova meti pridobile. Pomožni parnik Buffalo od zvezine vlade na poti v zaliv Magdalena. San Francisco, Cal., 20. febr. Pomožni parnik Buffalo od zvezine voj ne mornarice je odplul od tukaj v zaliv Santa Magdalena v mehikanskej Calif orni j i, da tam pripravi vse potrebno za prihod vojnega ladjevja Imenovani parnik je nakrcan s stre-ljivom in drugimi potrebščinami, za strelne vaje, ktere se bodo tam vršile. Seboj je povedel tudi pošto za čast nike in mornarje vojnega brodovja Razstrelba dinamita. Manchester, N. Y., 19. febr. Ker dela American Telephone & Telegraph Co. tukaj novo zvezo, je treba skalovje razstreljevati z dinami-tom, ljsjti drugače ni mogoče brzojavne drogove postaviti. Včeraj je bilo tukaj tako mraz, da je delavcem dinamit zmrznil, vsled česar so ga pri ognju topili. Vsled tega se je 25 fantov dinamita razletelo. Vse bližnje hiie so bile izdatno poškodovane. K sreči ni bilo nikogar ▼ bližini, tako da ni nihče ranjen. Rusija in Avstrija. Spor radi Balkana. AVSTBUA SE JE POPOLNOMA UD ALA RUSKIM ZAHTEVAM IN BODE PODPIRALA RUSKO ŽELEZNICO NA BALKANU. Po avstrijskih zatrdilih je Rusija o zadevi preslabo informovana. Šteselj obsojen po vojnem pravu v smrt. VOJNO SODIŠČE JE VČERAJ IZREKLO OBSODBO PROTI GENERALU ŠTESLJU IN GA OBSODILO V SMRT. 1 Istodobno ga je priporočilo tudi v po-miloščenje; general Fok je dobil ukor. RUSKE IN TURŠKE PRIPRAVE. Dunaj, 21. febr. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se izjavlja, da je prišlo med ruskim ministrom inostranih del Izvoljskim in avstrijskim poslanikom v Petro gradu do medsebojnih izjav, ktere zagotavljajo nadaljni obstoj balkanskega dogovora med Rusijo in Avstrijo. Da se je to do-■seglo, je morala Avstrija obljubiti, da ne bode gradila svoje železnice na Balkanu in da bode podpirala gradnjo ruske železnice, ki bode vodila od Donave v Srbiji preko ostalih srbskih pokrajin na Balkanu do Dolčinja v Čraej Gori ob Jadranskem morju. Tukajšnje časopisje izjavlja skoraj jednoglasno, da Rusija ni bila natančno informovana glede stališča, ktero zavzema Avstrija na Balkanu, kajti pravosodne reforme na Balkanu nimajo ničesar opraviti z nameravano avstrijsko železnico. Končno izjavlja časopisje, da je Avstrija še vedno pripravljena z Rusijo zajedno nadaljevati reformna dela v Macedo-niji. — Petrograd, 21. febr. Nek zastopnik ministerstva inostranih del priznaje da je Rusija dobila ad strani turške vlade zatrdilo, da turške vojne priprave blizo ruskih mej niso naper jene proti Rusiji, temveč proti nemirnemu položaju na Armenskem in Kurdistanu. Sulten je izjavil, da si ne želi vojne z Rusijo. Tudi rusko časopisje ne piše več v tako bojevitem smislu kakor preje. Se li Turčija pripravlja na novo revolucijo na Armenskem, še ni do-gnano, vendar se pa domneva, da pri de do revolucije, ker se tozadevna znamenja vedno bolj množe. Navedenim turškim zatrdilom sedaj verjamejo v tukajšnjih vladinih krogih. IZGREDI V GOLDFIELDU, NEV. Boji med štrajkarji in skabmi v imenovanem mestu. Goldfield, Nevada, 20. febr. Pri rudniku Mohawk prišlo je v minolej noči med Člani organizacije Western Federation of Miners in neunijskimi rudarji do boja. Na obeh straneh se je pretepalo 40 rudarjev. Straže imenovane unije so se norčevale iz skabov, ktere so zasramovale, nakar so jih slednji ogorčeni napadli. Po kratkem boju so morali unijski delavci bežati. Policija je potem skrbela za to, da se boji niso obnovili. Brodovje križark se je napotilo k Mare Islandu. San Diego, Cal., 19. febr. Včeraj-zjutraj ob jutranjej zarji so zvezine križarke West Virginia, Pennsylvania, Maryland in Colorado ter zastavna ladija Tennessee odplule od tukaj k Mare Islandu. San Francisco, Cal., 20. febr. Sem je dospela včeraj vojna ladija Nebraska pod poveljstvo kapitana Nichol-sona iz Magdalenskega zaliva. Sem pričakujejo še admirala Daytona z oklopnicami West Virginia, Maryland, Colorado in Pennsylvania; nadalje veliki križarki admirala Sebree Tennessee in Washington. V sobotu se temu brodovju pridruži še oklop-nica South Dakota in križarka California. Z oklopnieo Nebraska bode potem zbranih tu devet olkopnio prvega reda, od kterih vsaka ima 800 mož posadke. Nočni jezdeci ▼ Kentuckyju. Hopkinsville, Ky., 18. febr. V minolej noči so nočni jezdeci obiskali McKinleyevo farmo v severnem deta coufctyja Christian. Tam so udrli v kozolec, iz kterega to odpeljali dva težka vozova tobaka, kterega so potem sežgali. INDIJSKI PRINC V NEW YORKU Potuje baje v Anglijo, kjer se bode zdravil Navab Sultan Ul-Mulk Bahadur, indijski princ, je včeraj dospel v na še mesto z brzovlakom New York Central železnice ter se takoj podal na parnik Baltic, s kojim se poda v Anglijo. Princ je prišel .žele pred petimi dnevi v San Francisco, nakar se je podal takoj v Chieago in New York. Iz svojega doma se je podal oktobra meseca lanskega leta. Mudil se je v raznih krajih pri slovecih zdrav nikih, da mu pomorejo. Pred dvema leti je padel namreč s konja ter dobil take poškodbe, da se mu je omra-čil duh. Od istega dne ne govori ne besedice cele tedne. Med vožnjo iz Yokohame v San Francisco se je pripetil vesel dogodek. Na istem parniku je potoval tudi avstrijski poslanik v Tokyo Am-bro Adamocz, ki bi na vsak način se rad seznanil z indijskim princem, kar se mu pa ni posrečilo. Nekega dne pa naleti njegova hči na princa na krovu. In princu se je takoj odvezal jezik ter vprašal gospodično: "Ali hočete biti moja žena T" Prestrašeno je ona odhitela k svojim starišem. Drugega dne je prin-cov zdravnik se oprostil pri poslaniku ter omenil, kakor je sklepati iz okusa prineovega, da njegov duševni položaj še ne more biti tako slab. Seveda ima princ v Indiji šest žen. -o——— Razstrelba parnega kotla. Lowell, Mass., 20. febr. V tovarni Hamilton Corporation je danes nastala razstrelba parnega kotla. Prednja stran tovarne se je deloma podrla in 12 delavcev je bilo tako hudo prizadetih, da so jih morali takoj odpeljati t bolnico. Radi razstrelbe morajo zapreti eelo tovarno in 1800 delavcev bode zgubilo delo. SMIRNOV IN RAJS OPROŠČENA. Razne novosti iz inozemstva. RUSIJA ZAHTEVA DVE MILIJARDI RUBLJEV ZA GRADNJO NOVE VOJNE MORNARICE. Rusija dobi novega vojnega ministra. Nezgoda italijanske kraljice vdove. SIROMAŠNI PLEMIČI IN AMERIČANKE. Petrograd, 21. febr. Vojno sodišče, ktero je sodilo generala Šteslja radi izročitve Port Arthurja Japoncem, je včeraj zvečer izroklo svojo obsodbo in obsodilo obtoženca v smrt. Poveljnik 4. iztočnjesibirske divizije, gen. Fok, je dobil disciplinarni ukor, do-čim sta bila gen. Smyrnov in Rajs oproščena, ker je primanjkovalo dokazov. Sodišče je priporočilo, da se smrtna obsodba gen. Šteslja v obliki pomiloščenja spremeni v 10-letno ječo v trdnjavi in odslovitev iz ruske vojske. Predsednik vojnega sodišča, gen. Vodar, je prečital obsodbe, medtem ko je vladal v dvorani popolni mir. General Šteselj je obsodbo mirno poslušal in pri tem ni bilo na njegovem obrazu opaziti niti najmanjše vzrujanosti, doeim je bilo opaziti v očeh gen. Rajsa malo solzieo. Šteselj je obsojen v smrt, ker je izročil trdnjavo, predno je porabil vse pripomočke, ko je je imel na razpolago, ter radi raznih vojaških po-greškov. Pomiloščenja je sodišče priporočilo, ker so Japonci trdnjavo v premoči oblegali, ker se je trdnjava pod poveljem ^Šteslja junaški branila, tako da je portarthurske junake ves svet občudoval in hvalil; ker so Rusi odbili večino napadov, pri kterih~£io imeli Japonci ogromne izgube, ter končno, ker je bil v treh vojnah odlikovan. Pred izrekom razsodbe so oblasti odredile vse potrebno, da bi preprečile demonstracije v prid gen. Šteslja. Bati se je bilo tudi, da bi mlajši častniki ne priredili demonstracije v sodni dvorani. Častniki mlajše vrste so namreč poslali carin j i brzojav, s kterim so se ponudili, da nastopijo kot priče in da bodo dokazali, da je bil Šteselj duša obrambe Port Arthurja, da je vedno vso posadko bodril k nadaljnim junaškim činom in da žele, da bi še pod takimi junaki služili. Carinjo so nato naprosili, naj izposhije pri carju popolno pomilo-ščenje. General Šteselj je ostavil dvorano sloneč na svojem sinu in navzoči so mu priredili prisrčne ovacije j vsi prijatelji so ga poljubili in mu podali desnico. Mesto Petrograd bode priredilo velikansko ljudsko slavnost v prid bra-niteljev Port Arthurja. Nesreča na ledu. Middletown, Conn., 18 febr. Dečka John Gasser in August Balzer, stara po 15 let, sta se na bližnjem ribniku drsala, ko se je pod njima led udri. Oba sta utonila. Z njima zajedno sta se udrla tudi dva druga dečka, ktera sta se pa k sreči rešila. Petroirrad. 21. febr. Ruska ad-mi-raliteta je priposlala komisiji za deželno obrambo gosu daritve ne dume svoj novi program za gradnjo nove vojne mornarice. Tozadevna debata bqde javna. Vlada namerava izdati za nove vojne ladije do leta 1917 $1,078,000.000. in sieer vsako leto po $43,500,000, ktera svota ^e zamore povečati Ha letno svoto $125,000,000. Za vsako novo ladijo naj se naroče dvojni topovi. Prve ali največje ladije naj se zgrade tekom štirih, druge pa tekom treh let potem, ko se prično graditi. Nove ladije se bodo gradile vse v domačih ladjedelnicah. Petrograd, 21. febr. Novoje Vrem-ja poroča, da bode vojni minister Ruediger odstopil in da postane sedaj vojni minister general Ivanov. Rim, 21. febr. Avtomobil, v kterem se je vozila kraljica vdova Marghe-rita, je včeraj povozil neko pet let staro deklico, ne da bi jo težko raniL Kraljica, je takoj izstopila iz avtomobila in je potem odpeljala deklico v bližnjo bolnico. Deklici je potem poslala veliko punčiko, ktero so položili kraj nje v posteljico. London, 21. febr. Iz Dunaja se poroča, da se bode ubožani ogrski " plemič" in "grof" Esterhazy, kteri je bil nedavno v New Torku pri poroki Gladys Vanderbiltore s Szechenyi-jem, oženil !z milijonarko Dorothy Whitney iz New Yorka. Lizbona. 20. febr. Po sklepu novega ministerstva bodo imenovali zopet guvernerje obeh političnih strank, da po svoje manipulirajo pri bližajočih se volitvah. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Rhein 20. febr. iz Bremena s 408 potniki. Herzon 20. febr. iz Iibave s 630 potniki. Adriatic 20. febr. iz Uverpoola s 629 potniki. Hudson 20. febr. iz Havre. Armenian 20. febr. iz Iiverpoola. Dospeti imajo: Cedrie is Aleksandri je. Pretoria is Hamburga. Campania iz Iiverpoola. St. Louis iz Southampton«. La Touraine iz Havre. Carmsnia is Alexandrija. Snežni viharji na zapadu. Chieago. III., 19. febr. Včeraj do-poludne je pričel tukaj divjati prvi snežni vihar v letošnjej zimi, kteri je prišel iz zapada. Sneg je bil tako gost, da ni bilo videti preko uliee. Po vsem mestu so nastali veliki zameti, kajti vihar je divjal s hitrostjo 50 milj na uro. Promet na uličnih in naduličnih železnicah je bil nekaj časa popolnoma ustavljen in tudi brzojavni promet je skoraj nemogoč. Iz Kansas City, Mo., Topeke, Kan., in Omake, Neb., prihajajo jednaka poročila, ktera vsa javljajo o oviranem prometu radi blizzardov. Chieago, 20. febr. Blizzard, kteri je pričel tukaj divjati predvčerajšnjim, je tudi včeraj še razsajal. Promet na vseh uličnih kakor tudi na naduličnih železnieah je skoraj nemogoč in vsi vlaki prihajajo v mesto z veliko zamudo. Vlaki, ki prihajajo iz zapada, imajo običajno po 8 nr zamude. Joliet, Ul., 20. febr. Od tu je odšlo rešilno možtvo proti Plainfieldu, kjer je vsled snežnega viharja obtičal v pesku osobni vlak Joliet & Southern železnice. Na vlaku je 20 potnikov, kterim je zmanjkalo hrane in pijače. Marshalltown, Iowa, 20. febr. — Vsled snežnega viharja je promet na Iowa Central železnici popolnoma ustavljen. Blizo Gitforda je v snežnih zametih obtičal nek potniški vlak. I Poroka z zaprekami. Menominee, Wis., 18. febr. Tukaj se je danes vršila poroka Miss Al-vine Ladusier z Julijem Behrendtom, kterega je pred dvema meseci tožila na plačilo denarne odškodnine v znesku $10,000, ker se jej je izneveril in se oženil z drugo. Njegova Žena se je sedaj dala od njega ločiti in kakor hitro je postala ločitev pravomočna, se je oženil s svojo prvo ljubico, ktere srce je bilo radi njegove atobe počeno. "GLAS NARODA" (Slovenk: Daily.) Ovnol and published by the SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (a coxp°rttt'on-) FRANK SAKSEK, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Pla»-e of Bumovs.« of the corporation and addre&**> of above olli. ers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N- Y. i V ostalem mi pa "Balkanski klub" dokazuje, da se za prireditelje sedanje komedije Hrvatje več ne zmenijo, ker inače bi se ne bilo treba obračati do Srbov in Bolgarov___ Za leto velja li.-t za Ameriko in Ganado ....... „ pol leta....... „ leto za mesto New York . „ pol leta za me^to New York ,, Evropo za vse leto . . . „ „ po! leta . . -četrt leta $3.00 1.5< 4.01 2.00 4.50 2.50 1.75 ,, ,, „ icm itio . . . _ . ••■> V Evropo pošiljamo skupno tri številke "GLAS NARODA" izhaja v-ak .lan iz-vzem.ši neoSiljati po Money Order. Pri spremembi krajo naročnikov proaimo, da se nam tudi prejšnje blvaildče^nainani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: —'•"HI AK NARODA" 109 Greenwich Street, New York Citv. Telefon: 1279 Rector. Koncem tedna. Kadi jutrajšnjega praznika (Wash-ingtonovo rojstvo) izide prihodnja številka "Glasa Naroda" v ponedeljek dne 24. febr. Uredništvo. • * * Vsled VVashingtonovega rojstva končamo ta teden po načinu Mohaine-dancev — v petek, in radi tega se ni čuditi, da poroča današnje časopisje, da se Evelyna Thaw loči od svojega Harryja iu da odide najbrže v drug Larem: "honni soit qui mal y pen- Mladi milijonar Osl»orne se na ni-kak način neče ločiti od svoje vsestranski omožene mlade žene. Malo-neyeve hčerke. Ločitvi se upira tako, kakor kak francoski "grof" ali an*ležki Earl. Temu se ne smemo čuditi, kajti naj že bode "grof" ali Earl ali pa ponosni Američan: "They all know, when they have a good thing"... • * • 5e bolj spoštovati, tako da je upati, da bodo, ko se vrnejo* postale bolj skromne... • * • Iz dejstva, da |M»tujc sedaj vse polno ljudi v prvej kajiti v Evropo, izvaja newyorsko časopisje, da so se pri nas razmere že izdatno poboljšale. Vendar je pa tako izvajanje napačno: ljudje potujejo sedaj v Evropo, ke* pri nas ne morejo več živeti na oni način, po kterem so bili navajeni živeti. Morse... * * • Najboljša reklama za državo New York je brezdvomno vožnja z avtomobili iz New Yorka v Paris preko Sibira. Nek avtomobilist, ki se je p»»dnl na to |>ot, poroča: "Naše potovanje se bode završilo uspešno, kajti ni jedna cesta v Alaski in Sibiru ne more biti slabša, kakor so ceste v državi New York. Kdor zamere potovati po teh cestah, potuje lahko po celem svetu".... • * » Nek Slletni starček je v našem im-sru izvršil samomor. Kako je mogoče, da se mu je tako mudilo T! Nosil je svoj tovor nad osemdeset let in potem pa je tako blizo svojega cilja vrgei od sebe... • • • Kakor poroča "World", bode Mr. Morpan vendarle sprejel predsedniško kandidaturo. I)a se mu pa ue bode treba ukvarjati z vladinimi posli. jih bode izročil Mr. Cortelyou kot namestniku, kteremu bode dal toliko in toliko odstotkov "komiš-na" pri dobičkih, koje dobi kot naš predsednik.. .9 • • • Pasja steklina v New Yorkn sedaj, aredT zime! Ako zvedo to pri ljubljanskem "Slovencu", bodo objavili to novost pod rubriko: "Americana"... • • • "Balkanski klub", pod pokroviteljstvom — Italijanov----- ▲ko škofi kedo v vodo, da reši človeško življenje, ktero je t nevarnosti, ni nič čudnega, kajti to je dolžnost vsakega človeka. Da bi pa Srbi, Hrvatje in Bolgari skočili sedaj ▼ vodo in is nje reiili Italijane, kterim teč« voda ▼ grlo — to bi bilo p« gotovo junaštvo, vredno kraljeviča Marka, ali pa satajitev svoje balkansks "Jazbec" ali lažnjivi "Narodni List" pravi: "Srečni Balkan, da se je zanj zavzel naš — " mi-li-jo-naš! To Stjepko najbrže sam ne verjame vendar bluffa le Hrvate. Kaj pa je pisal Stjepko pred par >^esecit maljonih ne, pač pa o velikem — MINUSU! Laž ima kratke noge in |e v sorodu z neko izmed deset božjih zapovedi!___ Vivant sequentes! In tudi nek Slovenec je bil pri tozadevnem "balkanskem" pikniku, da je zastopal — "Proletarca" iz Chicaga. Ker je pa bil ravno tako malo Balkanec, kakor kak Italijan, so ga vulgo-bal kanei jednostavno pognali na trotoar — pred Amsterdam Opera House... ♦ # • Ko smo ravno pri Prol^tarcu", naj še omenimo mareonigram*, ki poroča. da je moral del tamošnje "duše" v šestmesečno ječo radi nekega revolverja in neke nesrečne žene. To bi spadalo sicer med "Slovenske novice". toda na tem mestu — bolj Irži. Se-li z revolverjem rešuje so-eijalizemt... * * * Še nekaj "balkanskega" iz "rodoljubne kuče": "Itadničke Novine" Št. 7 od 13. febr. poročajo, da je neki Ilija Pasie pred tri in pol meseci po-lal po imenovanej "kuči" svoj denar domov. Toda denar še vedno ni »rišel na svoj cilj... • « • V istem listu čitamo, da je tudi Radoje Katic poslal po "rodoljubnoj kuči" pred četrt leta svoje novce lomov — "i ovi nijesu došli"... » * * Tudi Hadiša Lat as poslal je denar v staro domovino po onej "slavnoj" kuči — "ali i njegovog novaca nema jo> doma"... * * » Nadalje so tudi Božo Rakinič, Ra-«!«• Momčilovič in mnogi drugi izročili svoj denar "rodoljubnoj kuči" — toda never mind — "i oni i njihovi ljudi kod kuče vii jošte uvjek boz novaca "... m m m !z vseh tch in družili popolnoma .i'dnakih slučajev moram izvajati, da je temu najbrže dvojni vzrok: ne-rednost, toda kje? V Zagrebu ali I»a mnogo, mnogo bližje?... 0*0 * 'ajtenga v Cuvahogi! Kako nizko si pala. ko ]iiš<-5 ,, "zabitih Kranjcih in greenhornih", kteri so te dosedaj toliko podpirali, da si za silo oMala še nad vodo... Dosedaj sem se norčeval tvojim budalostim, sedaj ti pa kličem trikratni: FEJ! in z menoj vsi zavedni slovenski Američani. .. Ta vzklik ponavljamo vsi Slovenci v Ameriki od Atlantika pa do Pacifika in od Canade pa do Rio Grande del Norte, vsaki čas po dnevu in po noči, in celo v sanjah, ako bi bile slučajno tako nesrečne, da bi nas do-vedle v dotiko s tako izdajalskim papirjem, kakor je oni, kterega ne pišejo Slovenci, temveč le dečki, iz kterih Činov gleda pri vsakeia njihovem koraku skrajna zabitost... 0 0 0 Napisal bi še par točk, nanašajočih se na "Novo Domovino", vendar pa o takej gnojnici raje molčim, ker sem uverjen, da bi s tem pokvaril — tek sebi in rojakom... Japonska pisma." v. Pacifično brodovje. San Francisco, Cal., Feb. 17, 1908. Mr. Sir:— Tu ob Pacifiku se pripravljamo na velike slavnosti v svrho proslavitve svetovnega mira. Ameriško brodovje je sedaj že na južnem Pacifiku in predno dobite to pismo, pridejo o-klopnice že v Callao, Peru. Brodovje se torej bliža East Side sveta, kjer bode, preskrbljeno z "dobro voljo", izdelano v tovarnah ameriškega tru-sta za smodnik, oznanjevalo mir in •spravo ter osvojitev Pacifika. Hon. Marquis Admiral Bob Evans bode oskrbel ves trubel, kar ga je potreba. Obiskal bode tudi vse velike vladarje rumenih kraljestev, da se prepriča, so-li še vsi pri življenju. Ko to izvrši, bode poslal njihov imenik Hon. William H. Taftu, kteri bode odgovoren za to, da se vsem dobro godi. Admiral bode podajal desnico japonskem« mikadu, kitajske j cesarici-vdovi, korejskemu cesarju, si-amskemu kralju, sultanu na Sulu, kaguju na 8uju in divjemu gentle-mana na Borneo, nakar ga bodo ti pozdravili s palmovim in amokvinim listjem ter drugimi dekoracijami. V • tem morskim eksperimentom f" vsakej luki ga bodo pogostili tudi z iee-creamom. Čudno je le, čemu vozi ameriško brodovje seboj . toliko smodnika* Morda bodo rabili smodnik tudi v nadalje, kakor dosedaj, le za strelja nje v znak pozdravov? Kako je že dejal Hon. Geo. Wash ington, čegar rojstni dan obhajamo v soboto? "Si vis pacem, para bel-lum." Cesar Roosevelt ravno tjiko misli, thank you. In vendar smo Japonci nekoliko vznemirjeni radi tega businessa, kajt potovanja vojnih ladij so kolikortol nevarna, in sicer radi naslednjih razlogov : Xko sreča jedna mornarica, na-krcana s smodnikom, drugo mornari co, ktera rabi ravno tako kurivo, potem se nekaj razstreli. In kedo je za to odgovoren? Na to ne odgovarjam. Zamore-li vsled izleta vojne mor narice nastati vojna? Gotovo! — kajti zgodovina nas tako uči. Vsaka velika vojna se je pričela na sledeči način: Kaka velika mornarica se napoti nekam. Na svojem potu najde ta mornarica kako brodovje. Nato se prične streljanje. .Tako govori zgodovina. Grška mornarica se je na ta način zadela ob perzijsko; rim-ljanska mornarica se je sešla po tem načinu s kartaško; španska armada je tako za vozila v angležko; ameriško brodovje se je na isti način zadelo ob špansko; japonsko je zavozilo prav tako v rusko itd. To je. namreč običaj. Imenovani Hou. Admiral Evans je izvrsten konduktor za sedanjo vožnjo. On je energičen mornar, ki ima 1000 konjskih sil. kadar koine. On ad govori o ladijah a la Dreadnought. Ta poveljnik tudi lahko koine per distance s pomočjo signa-ov in brezžičnega brzojava. Ako ;e bode zastavna ladija njegovega brodovja s pomočjo smodnika poto->ila — kaj neki bode izpregovoril umirajoči admiral Evans kot zadnji voj komentar? Vsi slavni mornarji o namreč nekaj izpregovorili. ko so se potapljali. Hon. Adm. Lord Nelson je dejal: "Ako se potopimo ali pa plavamo, jamčimo za zadovolj-tvo." Hon. Farragut je vzkliknil: "Kedo je izstrelil granato?" Kaj neki bi govoril Hon. Evans, ako bi umiral ? Predno je odplulo ameriško brodovje. da se z japonskim bojuje, bilo bi umestno, da se do/.ene, ktero izmed obeh je močneje. To se lahko dožene na sledeča dva načina: 1. Ako se oba brodovja bojujeta. "-J. S pomočjo diagramov. Diagrami obeh mornaric morajo biti oppolnoma jednaki, ker sta tudi obe mornarici povsem jednaki. Obe imata jednake možganske, tonelatske in konjske sile. Radi tega bi bilo mnogo bolje, ako bi pluli daleč jedna memo druge. Ako bi pri tem prišlo do streljanja v znak pozdravov, treba je gledati na to, da med streljivom ne bodo pomešane kroglje, kajti k^r sta obe mornarici docela jednaki, bi bili obe uničeni in to bi pomenjalo za oba kraljestva velikanske stroške. — Da se pa vzdrži mir, bilo bi pa ugodno, da ostaneta obe mornarici kolikor mogoče daleč jedna od druge. Ako namerava ameriška mornarica skrbeti za Pacifik, potem se mora japonska mornarica pripraviti na to, da zasede Atlantik, thank you. Ako pride do tega, potem obe mornarici lahko pričneta streljati, kajti jedna drugo gotovo ne bodeta pogodili. Zemlja je namreč okrogla, dočim lete granate vedno le naravnost. AkO se nahaja jedna mornarica na Pacifiku, druga pa na Atlantiku, in ako pričneta jedna proti drugej streljati, ne bodeta pogodili jedna druge, temveč vse granate bodo letele od obeh strani na — mesec, kterega bodeta razstrelili na komade. Tega ne bode nihče obžaloval, kajti dosedaj še ni nijedno kraljestvo sklenilo, da zasede mesec. V japonskej koloniji mesta San Francisco je več gentlemenov rumene nevarnosti razpravljalo o potovanju ameriške vojne mornarice. Tem povodom sem jaz nastopil kot poročevalec za "Glas Naroda". Japonski klepar Albert Sndecaeki trdi: "Kadar sreča ameriško brodovje japonsko mornarico, tedaj ne smemo nič dobrega pričakovati." Sago Joka i izjavlja: '' Upajmo, da se to potovanje završi brez morske bolezni.'' Arthur Kiekacbajama, ki se uči za misijonarski job, trdi: "Dve tako krščanski ljudstvi se ne morati srečati, ne da bi se kaj ne zlomilo.'" Moj bratranec Nogi neče izdati za časopisje nijedne izjave, ker je ▼ ne-kej tukajšnjej posredovalnici dela dobil job japonskega vohuna. Z japonskim prodajalcem peči in krožnikov, Jigo F uro, wiaom mogel govoriti, ker je zbolel za kosami. Govoril sem pa z J. A^wwiij japonskim brivcem, kteri me je vpra-Jal: "Kaj pa Dejal sem mu, da gre ameriška mornarica na East Side sveta zato, da osvoji par Tnalih otokov in celin. Če vedli bi za žalujočega, Prinesli bi mu vina sladkega... v-. * t » , , w , . i Da, ljudje so pae prepevab, a m- Ko je J. Anazuma to slisal, se je j , , . .... , , - . , , I kakor ne mishh, da izpolnijo svoie pričel smejati, nakar mi je povedal ; nM. . , , „ t J j j . . i obljube. Vsakdo pac gotovo ve za naslednjo legendo iz stare japonske i , , , . , t bedhika, kterega bi s polnim kozar- zgodovine: "Leta 4506 pred Kristom je nek japonski cesar poslal v svet svojega slavnega admirala, grofa Suzi, da osvoji vsako ljudstvo, ktero najde. Mr. Suzi je dobil na razpolago vso mornarico, namreč 3 ladije za lov na kite, 2 džunki, 6 večjih in 13 manjših čolnov, kar je bilo za one davne čase mnogo. Hon. grof Suzi & mornarica so od-pluli z mnogimi banzaiji in mnogim rižem. Ko so odpluli, ni bilo o njih ničesar slišati za pet let. Končno je postal Hon. eesar nervozen, ker se mornarica ni vrnila. Skušal je brzojaviti, toda v onej davne j dobi ni mogel dobiti brzojavne zveze. Končno, po preteku 12. let, je nek messenger boy prinesel imenovanemu cesarskemu gentlemanu naslednjo brzojavko: "Naznanjamo uspehe. Zasedli smo Kitajsko. Suzi." Japonski cesar je pozval svojega stenografa in diktiral naslednji odgovor : 'Kedo želi Kitajsko? Ostavite jo." Mnogo narodov je namreč tasih, da ni umestno osvojiti jih. Upam, Mr. Editor, da se Vam dobro godi in da se zabavate pri vseh plesih, porokah in pogrebih etc. — Banzai! Vaš Hash im ura Togo. la Šepec in Kepcc. Smešna zgodba. (Nadaljevanje.) VI. "Ne, ne", je rekla Marta Šepee in koneeno pa vendar da. Anica je veselja poskočila, ko je zaslišala: "da"; oblekla se je v nio-Iro obleko, ki je najbolj pristojala izletu na vinsko trgatev. Teta pa je volila zeleno barvo; na glavo je posadila črni slamnik z belim peresom; o se postavi pred ogledalo, pa opazi, ima belo pero na črnem pokrivali! nekaj mrtvaškega; hitro odstrani pero in posadi mesto njega v slamnik razevefelo rudečo vrtnico. Nato stopi še enkrat pred ogledalo in za-lovoljno pokima. Da, lahko se je še ponašala. Prestara nikakor ni še bila — in sploh prepiri zadnjih dnij so se -ji jeli dozdevati bedasti. Čvrsta in -erasla je bila še kot mladenka in zadovoljna je bila ter se veselila življenja. In veseliti se hoče danes, biti najbolj vesela med vsemi na izletu; vse, kar je živelo namreč v Račjem dolu, je odšlo na prijazni vinski hribček, da poskusi "novega". Nič ne briga Marte, če se izleta udeleži tudi Hoti-mir Kepec, kterega pogled jo je sicer vedno ujezil. Vendar Marta se ni bala. Kdor ima naduho, ne bode prenesel mnogo novega vina. cem rujnega vina potolažil. Prave ljubezni manjka svetu in če kdo resnično ljubi, pride vmes tretji, ki mu ogreni ljubezen s pelinom/da mu postanejo ustnice grenke in življenje zagrenjeno. In kako čuti tak siromak, tega ni nihče slutil — noben onih, ki so zopet pričeli peti, tako glasno in jasno, da je pesem donela do Marte. "Iz svežih dnij mladosti Doni mi pesem na uho"... Skoro bi se človek zjokal, če hoče ali ne. "Odšli so daleč, daleč v stran..." Iz mladih dnij — in triindvajset let — in Marta Šepec popolnoma sama —--- Ljudje so pa peli: "Ko slovo sem jemal —" Pretresle so te vrste skozi mozek in kosti nekoga, ki je nedaleč se šetal od Martine klopi. — Slovo jemati! Kaj šele, ko pride dan, ko bo res vzel slovo od svoje trgovine, od svojega prostora, od svojih življenskih navad, kterih se je dosedaj posluževal! — Vsak dan je jemal slovo. Vsako zrnce kave, kos mila, ki ga je prodal, je rezal v njega kot oster nož. In kakor je v prodajalni vedno bolj zginjala zaloga in inesto nje ni dospelo novo blago, tako je postajalo vedno bolj pusto 15 prazno okoli njega. Saj mu ni treba bilo, gotovo ne. Nič ga ni sililo v prodajo trgovine, prav nič ne, tudi naduha ne, ki po zdravniški izpovedi nikakor ni nevarna — in vendar so ga vsi pomij ovali. In čudno — to obžalo-vnnje mu je tako prijalo, da je nanj /e nestrpno čakal in skoro vsakemu zameril, kdor ga ni vprašal po stanji njegovega zdravja. Pa saj sam ni vedel, kaj mu je. Ali ga je hotel zdravnik samo pomiriti? Včasih mu je vsa stvar zdela tako čudna in posebno še danes, da ga je prevzelo žalostno čustvo. "Aha, mošt!" so se smejali pri mm jn p^tal je skoro jezen, ker *vrneal, krivdo na mošt ia ne na ua-dnho. Smešno, mošt! Vsako leio -a je pil iz navade in vsako leto se ga JO tudi napil. Da je se^aj žalosten, 'ma popolnoma drug vzrok; to ve radi tega globoko vzdihne Marta Šepec, ki je slišala vzdih vzdigne pobešeno glavo, obrne sanja-vi pogled naokoli in naenkrat prestrašeno obsedi. dnlami ~ tam St°ji °n - iz mlad* kl Je rtil pelina v kozarec -vljenja in kteremu je povrnila, kar Je bl,°.v n->eni ^oei. Tam stoji in I" ne Vldi" *aduha ga tare, £ to e božja pravičnost, ali Pa tudi Marte Šepcc —- P "dl njeno' podp. društvo Slovensko katoliško 1__ svete Barbare iSQedlnJene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. • dne 31. lanuarja I90J v drŽavi PonnaytvanlJI, —--O—O- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,'Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, P* H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O, Box 537, Forest City^Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Fm KAROL ZATiAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, P*.' FRAN KNAFEUC, IL nadzornik, 909 Brad dock Avenue, Bra4-dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI m PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607. Forest City, Pa. - Društveno glasilo je "GLAS NARODA". fNeprezreti! J Slika predstavla uro z zlatom pre-^ vlečeno in dvonimi pokrovi, velikost -j 16", in e | jamčena za 20 let. a Kolesovie jenaboljgcga amcrikan-1 skega izdelka E1.GIN, WALTHAM 4 ali SPRINGFIELD NA 15 KAM-1 NOV ter itane samo OO $13, J _ Za obilne božične naročbe »e lahva-ljujem in naznanjam, da ostane le še neka časa ta izjemna cena kakor ie bila za Božič. Spoštovanjem se priporočam J M. Pogorele, 3 1114 Reyworth Building Chicago. III. s OPO*™?*, 'finak« vsebine ura j« dobiti po S BEOrnji ccm manjše *• Etipc **6th aire'1 ^ fn vetje *eliko»ti"l8th «i*eT* i*eospode Naslov sa krnge M. Pogorele Box 220 Wakefield, Mich. £ Vesiilo petje se je slišalo iz grl navzočih ljudij, da je razlegalo od zelene mimo šumeče reke do podrtega gradu na hribu. Pod drevjem, ki je bilo že oropano listnega okraska, so sedeli možje in ženske, stari in mladi; medsebojno so trkali s kozarci, v kterih je šumel mošt, letos še posebno sladak. Iz očij mladine je sijala prihodnjost, v pogledih starih svetila je nekdanjost — preteklost. In vedno in vedno so napolnjevali kozarce s šumečim moštom ler si nazdravljali: Le pijmo ga, le pijmo ga, Dokler nam Bog zdravje da. Če vedli bi za žalujočega, Prinesli bi mu vina sladkega. Ko je bila pesem končana, nastare tišina. Mno^o rok se najde v tej družbi, ki se stiskajo, mnogo ust, ki se pritiskajo. Na zgornjem delu mize vstane nekdo, ki se je sedaj veselo smejal z drugimi in pil mlado vino še bolj pogosto kot drugi; vstane in se oddalji po samotni poti, da ne opazi, ko na dolenjem koncu mize istodobno vstane druga osoba, ki je ostotako precej pogledala v kozarec. Na zadnji strani starega gradu, kjer se med razvalinami nekdanjega straznega stolpa razprostira bržljan, stoji na mehki travi kameni ta klop; tu se je združevala samota s preteklostjo. Na to klop, preraieeno deloma že s travo, se vsede Marta Šepee in gleda na sklenjene roke ▼ naročju. "Če vedli bi za žalujočega" — trn stih jo je močno ganil. Bilo je tako ialpatno — tako mnogo žalostnega na sveta. Ona tudi. Ko m je najbolj smejala, ■e je naenkrat tega maščevanje ^ j doM o iz jeze nad Z ° :r°in dru®e »epriii- ' - Je rekla včeraj Anica in Mar- ItiZ'u V'Sama radi NA PRODAJ. Radi odpotovanja v drugi kraj je na prodaj lepo urejena TRGOVINA "GROCERY" v mestu, kjer je čez 2000 Slovencev in Hrvatov. Lepa priložnost za Slo-venca ali Hrvata, kterega veseli trgovina. Na zahtevo kupca ostane sedanji lastnik jeden ali dva meseca v trgovini, da se on lahko privadi. Več pove Upravništvo "Glasa Naroda". (18-25—2) ml kdo drugi, bi ta pa — ta — ust. Da je vzdih-se morda žalostila, Jedno bližje prihaja in ko pride Hot,mir Kepec, popolnoma »jen v mišji in sv, te Šepec da, strme obstoji pogrez-°J Položaj, čisto tik Marte šepec, jo tudi on ugleda, i obsto" - - mi očmi. m gleda z izbuljeni- In ko se tako pogledata drug drugega, zadoni iz doline pesem: "Iz svežih dnij mladosti Doni mi pesem na uho —" Zopet se začuje vzdih. To pot pa ni vzdih nil Hotiinir Kepec, temveč vzdih je prišel iz ust Marte Šepec in ko hilro ga začuje Kepec, pride iz njegovih prsi j kot odmev vzdiha dve besedici: "Da — takrat!" In — "Da — takrat!" odmeva tudi iz njenih ust. In nato strmita jeden v druzega kot dva kamenita stebra, ki sta si eelo življensko dobo stala nasproti nemo in mrtvo ter sedaj začujeta prve glasove. (Dalje prihodnjič.) Iščem brata moje žene JOSIPA ŠTAJNRAH. Pred osmimi meseci je bival nekje v San Franciscu, Cal. Prosim cen j. rojake, če kdo ve zanj, da mi naznani njegov naslov, ali se naj pa sam javi. — Mike Sedmak, Box 8, Roulette, Pa. (18-21—2) ^^ MM» ■ ■ ■ ■ ■ - . ■ —,--|-nn - _|-u Iščem svojega sorodnika, brata od moje soproge, LUKA ŠTEFULJA. Doma je iz Prapreč št. 6, občina Berdo-Lukovca, okraj Kamnik na i Kranjskem. Pred 3y2 leti je šel v Ameriko in jaz bi rad vedel za njegov naslov. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam zglasi, za kar" se že v naprej zahvaljujem njegov svak Joseph Babuder, P. O. Box 248, Dunlo, Pa. (18-21—2) POZOR, ROJAKU Kdo ve, kje je FRAN BUDNA T Pri meni je delal v mesnici ter v nedeljo dne 16. t. m. ne vem kam izginil. Odnesel mi je $300.00. Omenjeni je nizke postave in okroglega obraza z majhnimi brkami. Kdor izmed rojakov ve zanj ali za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti. Joseph Glorias, P. 0. Box 139, Heilwood, Pa., Indiana Co. VSE BOLNE Slovence v Ameriki 1 ZASTONJ!!! NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, stanujočim v Spokane, Wash., kakor tudi semkaj potujočim priporočava edino slovensko gostilno THE ELECTRIC HOTEL, 0418 Monroe St., Spokane, Wash., kjer imava na razpolago čez 40 sob, slovensko kuhinjo in board.? Vsakdo bode skrbno poetrežen. Za obilen obisk se priporočava Jota ICorljan in peter Omejc, lastnika. (10x 3x n tod) VABILO. Novo narodno društvo "Triglav" priredi prvo g^ VELIKO VESELICO dne 29. februarja t. L v dvorani društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje kakor tudi vsa cenj. društva v Johnstownu in okolici ter slovensko delavsko pevsko društvo "Bled", da nas blagovolijo v obi-lem številu posetitL Za svežo pijačo in dobri prigrizek skrbel bode ODBOR. (20 & 24 — 2) Kje je-moj prijatelj PETER STRUŽ-NIKt Skupaj sva bila v W. C. Cowan Co. in ga prosim, da se mi oglasi. — Fnfhk Sadnikar, 454 Clybourn Avenue, Chicago, HL (20-21—2) Kje so TONE in BERNARD TOMŠE in JOSIP LAMBERGARf Doma so od Šmartna pri litiji, vas Gra-diše. Za njih naslov bi rad zvedel gas ravnotam doma. — John Se-lan, Box 80, Johnston CSty, TP (20-21—S) Zastonj! = Žastonj! Predno se Vi kje do kakega zdravnika a!i zdravilnega zavoda obrnete, pišite na ti:»s m nam povejte, na kateri bolezni trpite. Mi Vam pošljemo praktično ilustrova-no knjigo, kjer je Va$a bolezen opisana, katera se imenuje "Spoznajmo se" Ravno tako doposljemo vsakemu, ka'eri na tajni bolezni trpi, našo veliko knjigo "Venus in Njegovi Grehi" ZASTONJ. Te knjige se dopošljcjo samo tistim, ki na tajnt bolezni trpijo zdravi ljudje iste ne dobijo. Pri nas uživate popolnoma vednostno in vsekakor poStenn postrežbo. Mi nismo Zdravilni zavod, ampak na nasobrnjetijj osebe so zdravljene z po celi Europi najboljše znanimi Zdravilnimi Sredstvi ' OROSI " \ saka boiezen je od TREH SL0VEC1H ZDRAVNIKOV preiskana tako, da ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Eden satm zdravnik se lahko moti, ampak trije zdravniki nikakor ne morejo zgrešiti. Pišite še danes na nas v Vašem maternem jeziku ia pošiljajte pisma na AKAOEMICNO ZDRAVNIŠKO 0R0STVQ Dr. ROOF, specijalist za spolne bolezni. Dr. KNIGHT, specijalist za notranje bolezni. Dr. SPILLINGER, specijalist za diagnostiko. 1° America Europe Co. (O R p s I) 2128 Broadway NEW YORK. Katol, Jednota. inkorporirana. dne 24. januarja 1901 v državi Sedež v ELY,'MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Fran Med oš, »478 Swing Avenue, So. Chicago, III. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitta-fcur*, Pa. J Glavni tajnik: Jurij L. B roži i, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kržišnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nsdsornega odbora, Box 57, Brad dock, Pa Alojzij Virant, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio. Ivan Primožič, UL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich. Ivan KeržiAnik, IL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, UL porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chieago Street, »oiiet, m. ^ ^rtisaa^sLl Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Državni poslanec Povše postane baje deželni glavar kranjski. V tem slučaju se odpove svojemu državno-zbor^kemu mandatu. Za napravo strojev je dovolil dež. odbor kranjski mlekarni v Št. Lor-rencu ob Temenici podporo 400 K. Kranjska hranilnica v Ljubljani je podelila Mlekarski zadrugi v Št. Lovrencu ob Temenici 300 K. Pri opazovalni meri na Pivki v bližini izvirkov se je opazovalo v letu 1907 sledeče: Največ vode se je zaznamovalo dne 5. oktobra, namreč 102 cm, sicer pa ni vse leto nikdar prestopila voda meterske višine. Od 5. januarija do 2. oktobra pa v strugi Pivke sploh ni bilo nič vode. Influenca. Po v-om Črnem irrabnu je tako razširjena huda influenea, da v nekterih vaseh ni hiše brez bolnika. V nekterih leži vse, tako da ni nikogar. ki bi moeel rtreči bolnikom. PRIMORSKE NOVICE. Umrl je v Gorici Frančišek Zoratti v staro-ti S3 let. Pokojnik je bil 53 let duhovni p^moc-nik pri župni cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Irredente dni! V Sacilu pri Vidmu je nameraval odvetnik Fomasotto predavati o zadnjem obešeneu za domovino — I'ultimo impiccato per la patria Guglielmo Oberdank, a videm-ski prefekt ni dovolil javnega predavanja o tem predmetu, ker se je po njegovem izrazu že zadostno demonstriralo proti Avstriji o priliki praznovanja 25Ietnice obešenja mučenika Oberdanka v veliki vojašnici v Trsta. Tat v Kavarni. 221etni ogljar Matej C., prenočujoči na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare, je bil aretovan zato, ker je v kavarni ' AUUniverso* nekemu tam spečemu pijanemu človeku nkradel srebrno uro in zlato verižico, v skupni vrednosti 60 K Niti plinovih cevi ne puste v miru. Mehaniki vodja v plinarni Iv. Skrlj je naznanil policiji v Trstu, da so zginile nektere plinove cevi v vrednosti 100 K iz ulice Montecucoo, kjer so ravno nadomeščali stare plinove cevi z novimi. Neznani tatovi Josipi na Kuštrin, stannjoča v hiši št. 16 v ulici della Pieta v Trstu, je prijavila na policiji, da je še dne 2. febr. konstatovala, da so se bili tatovi vtihotapili v neko njeno sobo v podstrešju hiše ter da so odnesli od tam par zlatih uhanov z dementi, vrednih 200, zlato naprsno zaponko z ametisti in biseri, vredno 100, in pa zlato zapestnico, vredno 20 K. Ona trdi, da so se morali ta~ to vi vtihotapiti v podstrešje na novega leta dan mej 8. in 9. uro zjutraj. ŠTAJERSKE NOVICE. Ustrelil je v /Gradcu italijanski farmacevt Broeatto v svoji sobi natakarico Marijo Pizzini, s ktero je imel ljubavno razmerje. Morilec se je sam dal zapreti. Kot vzrok navaja Broeatto prepir, kterega je imel z dekle- Slovenska zmaga. Pri Sv. Primožu nad Muto so se vršile dne 27. jan. obri.iske volitve. Izvoljenih je deset Slovencev in trije Nemci. Na ta na-■ in o-tanejn Slovenci še i.adalje iro--{►o.lje v tej r.bmpjni občini. BALKANSKE NOVICE. Balkanski ustaš obešen. Iz Carigrada pur^č-ajo: V Monastirju je bil nedavno obešen bolgarski ustaš Stojali .Nikola Xante iz Čaislija, ki je meseca decembra 1906 ubil tri turške vojake, a je bil meseca marca 1907 obsojen na smrt. ObeŠe.iec je v vsem ubil 15 osob. Izvoz iz Srbije. Od 1. januarija do konca novembra m. 1. se je izvozilo iz Srbije blaga v vrednosti 73,555,773 dinarjev. V v.-em I. 1902 ^eje izvozilo za 72,123,C54 dinarjev. Potemtakem se je v lanskem letu izvozilo v 11 mesecih za 1,452,129 dinarjev več nego v vsem letu 1902. Dunajske šole. Ljudskih in meščanskih šol je na Dunaju 485. Učencev na ljudskih šolah je 183,451, na meščanskih šolah pa 4S.745. Dečkov je 114,683, deklic pa 117,513. Trgovina s pivom v Srbiji. Srbija proizvaja toliko piva, da isto zadostuje za domače potrebe in da ga še izvaža. Tako je 1. 190G ižvozila v Turčijo 341.524 litrov, v Bolgarsko pa 21,899 litrov. Neke vrste piva je Srbija 1. 190G tudi uvozila in ieor iz Nemčije 68,916 litrov, iz Avstrije 242.257 litrov. RAZNOTEROSTI. Grozen umor. V vasi Kišeniov je ubila kmetica Januševič svojo unu-kinjo Pavlino, jo razmesarila, skuhala, jedla sama meso in ga dala tudi drugom unukom jesti. Sosedje so našli otrokovo roko na gnoju, naskočili s sekirami hišo morilke in razbili vrata. Morilka se je pa tudi branila, s sekiro in ranila več kmatov, predno* so jo zvezali in izročili sodniji. Delovanje strupov na ježa. Pred nekaj desetletji je glasoviti zoolog profesor. Lenz opisal boj ježa s celo kopo gadov. Jež je gade premagal in pojedel, ne zmenivši se ni malo za njihovo pikanje. Pikali so ga tudi v jeziček, ali to mu ni prav nič škodilo. Od tega časa se je ukoreninilo mnenje, da strup sploh na ježa ne deluje, akoravno so nekteri o tem dvomili. Moderno zdravljenje z rumom je dalo povod, da so strokovnjaki delali poskuse z ježi. Pustili so, da so strupene kače pikale ježe v jezik in v gobček. Ježi so precej oboleli, trpeli so tri ali štiri dni, a potem so popolnoma ozdravili S tem je bilo dokazano, da je jež zavarovan proti delovanju strupa. Neposredno ubrizgavanje kačjega strupa pokazalo je nazadnje stopinjo, d9 ktere je jež zavarovan proti temu strupu. Doza, ki je ubila morskega prešieka,- morala se je desetkrat povečati, da je pri ježu pro-vzrocila le prehodno bolovanje. Toda v ježevi krvi niso mogli najti materije, ki bi mogla služiti kakor lek proti kačjemu strupu. Z drugimi poskusi se je dokazalo, da je jež zava-i»ran tudi proti drugim prirodnira strupom. Jež požre žpansko muho, v ktere telesu se nahaja hud strup, n« da bi mu kaj škodovalo. Prenese tudi vsaki dan ob 8. uri zvečer; ob nede- dozo cijankalija (najhujši strup ljah in praznikih morajo biti zaprte sploh), ki umori močno mačko v iti- tudi dopoldne. Po gostilnah so vsake rih minutah. Šele petkrat večja doza vrste igre prepovedane. Pijače se ne provzroei pri njem bolovanje. sme dajati pijanim osebam in onim, Čudna stava. Iz Moravske Ostra ve ki še niso izpolnili 16. leta Kdor se se poroča: Dva poljska delavca v Mi- v pijanem stanju skrega ali stepe ali halkovicah sta si izmislila čudno igro. pade na ulici, bo kaznovan prvi pot Drusr drugemu je nasul nekoliko di- z 20 kronami, drugič z 48urnim zapo- namita na roko in.... "kdor bode rum in tretjič dobi tri dni zapora. Ko vzdržal, kadar dinamit pokne, dobi prestane to zadjijo kazen, zapiše se stavo." Prvikrat se igra nI posrečila, njegovo ime v register pijancev, ki Učinek druge igre pa je bil grozen, .jim je po gostilnah prepovedano da- Delavec, na roki kterega je tovariš jati pijačo. vžgal dinamit, je sicer stavo dobil, Preganjanja časnikarjev na Ogr- toda dinamit mu je roko popolnoma skem. Madjarske oblastnije nadalju- zdrobil. Tisti, ki je stavo izgubil, je jejo preganjanja proti nemadjarskim seveda hitro izginil. časnikarjem. V zadnjih dneh so bili Rusko poslanstvo v Tokiju se bode obsojeni: urednik Schandt na šest- obnovilo. Poslanec bode imel 60,000 mesečno ječo in 500 K globe, urednik rubljev plače; pomagali pa mu bodo: rumunskega lista "Adeverul" na en svetovalec, dva tajnika in en dra- osemmesečno ječo, urednik lista goman. ( " Volkswille", Rudolf Krupp v Te- 45 stopinj mraza. Sibirski vlaki Inešvani na šestmesečno ječo, ker je prihajajo v Moskvo z velikim zakas- kritikoval šolski zakon. Dr. J. Lupos njenjem in so pokriti z ledom. Na se- iz Sibinja radi nekega članka na dva- veru Sibirije je namreč 45 stopinj mesečno ječo in 200 K globe, mraza, tako da se ne more dobiti ni- Število francoskih vojaških novin- kjer voda za parne stroje, ker je vo- cev Je znažal<> 1- 1967 244,000, 15,000 da zmrznila celo v studencih. ; nianJ nesro L 1906- Pehota ima 31,000 Izseljevanje v Sibirijo. Nikoli se iz manj ™Stva nego prej" StotniJ'e šte" Rusijo v Sibirijo ni izselilo toliko jej° veoi"onia 60 in nekai *« Pra~ prebivaleev kakor lani, in sieer radi V,h vo-»akov- To *a«"*°™nje je po-slabih časov in lakote. V prvih dese- I *le,hca vedno man-^a 5tevila tih mesecih je šlo čez Ural 540,000 stev' ~~ Da 56 ohnm armada pri nor' izseljencev, večjidel sami kmetje, ki ,malnem 5tev,ln' nameravaJ° so šli z družino v nove kraje podirati ' d°m*Hne iz afri" gojzde, orati ledino in ustanavljati ** k°lomj- ^ m vsemo^nim nova gospodarstva. V dveh letih, ko je trajala vojska z Japonsko, se je izselilo samo 100,000 oseb in poprej v nekoliko letih 200,000. Njih so-verci, moskovski trgovci, jim pripravljajo pot: poslali so "todake" na A-mtir. da pregledajo in izberejo kraj VABILO NA NAROČBO MOHORJEVIH KNJIG Do 1. marca sprejemamo naročbf knjig družbe sv. Mohorja za L 1909 Udnina s poštnino vred znaša $1.00 Naročniki prejmejo knjige svoje časno po pošti registrovano. Družb* izda za L 1909 sledeče knjige: 1. Zgodbe sv. pisma, 15. zv. 2. Presv. Srce Jezusovo, molitve nik. 3. Simon Gregorčič. 4. Umni čebelar. 5. Slovenske večernice, 61. zv. 6. Koledar za leto 1909. Mi naročimo običajno več knjig toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družebenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče. UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA*. 109 Greenwich St., New York, N. T PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio. ■ ■ - - - - ----------- - - - r Kje je IVAN OGULINf Doma je iz. Osojnika. župnije Semič, Kranjsko. Pred tremi meseci nahajal se je But te. Mont. Za njegov naslov želi zvedeti njegova sestra: Mary Ogulin. P. O. Box 134, Ely, Minn. (20-22—2) ter kupijo 9000 desjatin zemljišča. Pri Om-0«rrska. Nem-fijn. Italija in Anglija so se že izjavile, da se kongresa udeleže. Zakon proti alkoholu. Znano je. koliko zla prihaja od alkohola za poje-dinr-e, za družine in eele narode. Da -e temu pomaga, je izdelal rumunski finančni minister Emil Costinescu zakon o monopolu za pijačo, ki bo v kratkem predložen p.irlarneniu v Bu-kareštu. Glavne točke tega zakona so sledeče: Uvede se monopol na pijačo, ki jo l>o država ^ama prodajala in ktera bo morala biti naravna in dobra. Gostilne bodo v občinskih rokah, vodili jih bodo pa samo neporočni ljudje, in sicer kot občinski uradniki. — Število gostilnic se ne sme množiti: v vasi, kjer je pa manj nego 150 hiš, sme biti samo ena gostilna; kjer je manj nego 150 hiš, se sme otvoriti gostilna le v slučaju, ako pet kilometrov naokolo ni nobene vasi z gostilno. — Prepovedano je dajati pijačo na upanje ali na blago (žito in dr.). Pla/ati se mora vedno takoj in v gotovem denarju. Gostilne se zapirajo Nemcem to po volji ter kličejo, nad ne!juhe sosede celo mednarodno ml rovno konferenco. Nove plasti platine odkrite. List 'Trni" poroča, da so na Uralu v Pavlovskem okrožju odkrili ogromne plasti platine. Odkrili so jo rudarski delavci laniošnjeira rudarskega podjetništva. Kitajska se prebuja iz tisočletne letargije. "Ruski Invalid" poroča, da l»o po novi odločbi vojnega ministra štela kitajska vojska 30 divizij po 10.000 mož. Reorganizacija armade se mora izvršiti v treh do štirih letih. 4 divizije bodo v Pekingu. 3 v 1 »okrajini Čili. 3 v Čantsu. 3 v Seču-angu, 2 v -T una mu. 2 v Kuangsu in po ena v ostalih 15 pokrajinah. Sedaj šteje kitajska vojska osem divizij pravesra vojaštva, ki je dobro organizirano in izvežbano. — Kakor se ka/e, se vendar boji rmeni feolos japonske invazije. Tragična smrt mlade milijonarke. V nekem berolinskem penzijonatu je bivala mlada 171etna hči ameriškega milijonarja, imenom Maud Richisle. Nedano se je ranila na spodnjih ustnicah in si zastrupila kri. Deklica je umrla v strašr.'"1 r^nkah. Truplo prepeljejo v New York. V* ROJAKOM NA ZNANJU. " Iz Slovenskega smo dobili Se -nekoliko Pratik, s kterimi poslnžimo lahko onim rojakom, kteri jib dosedaj še niso naročili. VALVAZOR v usnje vezan, skoraj nov, je na predaj. Več pove Upravništvo "Glasa Naroda" . Tukaj živečim bratom Slovencemin Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni HoteI,"na 709 Broad St., edei. največjih hotelov v mestu, jNa čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma j napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 2n urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evrope jska kuhinja! Za obilen poset se priporočam ndani Božo Gojeovič, Johastovn. Pa. LEPA PRILIKA za Slovenca, kteri želi prevzeti fino urejeno KROJAŠKO DELAVNICO. Odda se radi smrti do 1. marca prav po nizki ceni in je edina slovenska krojaška obrt med tisoč Slovencev. Več pove Upravništvo "Glasa Naroda". 15, 17, 20,-24 feb) Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik NAZNANILO EN PRIPOROČILO. Rojakom v Gary, Ind., in okolid naznanjamo, da je sa taznoinji okraj nas zastopnik Mr. RUDOLF MARAZ, kteri je otvorfl v svojem poslopju novo nzejeni SALOON. Rojakom Slovencem In bratom Hrvatom ga toplo priporočamo. Frank Sakser Company. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) Najprrpravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Vs: spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, v MARTHA WASHINGTON/^ ARGENTINA. V mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj navedeneuon brodovja pridružila he dva draga nova potniška parnika. Gene voznih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do: TRSTA«..............................................$28.- LJUBL JANE........................................#28.60 REKE...............................................$28._ ZAGREBA...................;......................$29.20 KABLOVCA......................................... $29.21 II. RAZRED do TRSTA ali REKE...................................$38.— Parobrod "ALICE" odpluje 25. Februarja 1908. Parobrod "EUGENIA" odpluje 12. Marca 1908. Parobrod "LAURA" odpluje 25.-Marca 1908. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents^ 2 Washington Street, MEW YORK. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. se zastou j razdeli med Slovence. "ZDRAVJE" Katero Je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zoraore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem z:idobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vebijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. .. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: COLLINS Y. N, MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Sir. NEW YORK, N. Y. ROJAKI, NAROČAJTE SE K A "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI VSI BOLNIKI SE ZAMOREJO OZDRAVITI — AnO se obrnejo na veliki in po celem svetu slavni UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE od Dr. V. S^tiORDOXE-a, kateri je ustanovljen tu v New Yo*ku, da bode v pomo£vs*m sloveneom v Ameriki, ter da jim priteče na pomoe in da jih ozm^' vi od boleznih, katere drugi mali zdravniki v tukajšnjih krajih nemufejo pčfjiolnoina azdraviti. "Bratje Slovenci" Xi Vam treba nadalje bolevati, ker ake trpite na aki kronični ali drugi bolezni, naj si bode kakoršne^a značaja dfi h*.4če, obrcirfe se takoj pismeno na Dr. V. SliOKDt >XH-a, kateri je velilco iet bil v bolnišnicah delujoč in kakor tudi v naj višjih šolah ter preučeval posebno take bolezni kateri drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in sedaj se pa nastavil tu v New Yorku da tudi tistim Slovencem tu v Ameriki pomaga do popolnega zdravja, kateri ga do sedaj niso mogli si pridobiti od strani drugih tukajšnjih zdravnikov. TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Zdravi s naj večjo gotovostjo in popolnoma, ter s naj moderni-jim načinom in naj bolji zdravili Dr. V. SBORDOXE-a in z;ito se obnite s zaupanjem 111 otprto na njega in on Vam bode v vsakem oziru naj boije svetoval, kako da se bodete hitro in popolnoma ozdravili. Na stotine zahvalnic so nam na razpolago Vsaki dan. Mi želimo da vsi ljudje predno se obrnejo na Dr. V. SBORDO-XE-a pijejo na sledeče naslove naših rojakov, kateri so se zadnje dni pri nas ozdravili in katere drugi zdravniki nikakor niso mogli ozdraviti. ANTON HREBINEC, P. O. Rockvale, Col >. Ozdravljen v osmih dnevih od raznih bolezni po celem telesu. IVAN PAYlflO, Meclans Camp No. 2, Xorth Bend. Wash. Popolnoma ozdravljen v osmih dnevih od kronične bolezni v želodcu M. PETKOVir, Box 21, Pryor, Colo, ozdravljen v petnajstih dnevih od kroničnega katara v .nosu. M. STOJČLČ, 3112 La Salle Street, St. Louis, Mo., ozdravljen v dvaijsetih dnevih od več letne božjasti in bolevanju v križu. MILAN PREBILIČ.4924 Orchard Stseet, Smelter, Taeoma, Was. ozdravljen v petnajstih dnevih od kronične in nevarne bolezni. c c ZATO BRATJE SLOVENCI" Ako ste bolni ali ako Vam je treba kake zdimvniške pomoči predno da se obrnete na kakega drugega zdravnika pišite na Veliki in povsod slavni Universal Medical Institute, da se Vam pošlje knjiga v kateri so vse bolezni opisane, kakor tudi ta jne možke in ženske bolezni. Ta kjiga je jako obširna in bodete lahko Vašo bolezen sami sprevideli in ravno zato ima ta knjiga tudi jako veliko vrednost za vsako družino kokor tudi samca la nikdo nesme zgubiti te priložnost da piše po to koristno knjigo. Pišite brez kakega prikrivanja v Vašem materinem jeziku in pismo pošlite na: or v. sbordone's Universal Medical Institute 30 WEST 29th STREET, (near Broadway) HEW YORK, Jf. Y. Uradne ure so od 10 do 12 dopoludne in od 3 do 6 popolndne. V torek in soboto pa tudi na večer od 7 do 8 we. V nedeljo samo od 10 do 1 populad** . -TV - Rodbina Polaneskih. Ecmta, poljski spisal H. 8i«mlaewicx, poslovenil PodravsJd TRETJA KNJIGA. (Nadaljevanje.) Te misli so bile Polaneškemn tem težje, ker eo nastajale na čisto oseb-lem temelja, in bile obenem nekakšen obračun s svojo vestjo. Bil je prevelik egoist, da bi bil vse to obrnil nas«, ni bil pa tudi tako pri up, da ne i vedel, kako je v tej preveč ironič-Joveški komediji igral neizreČno bedno nalogo. Njegov položaj je bil tak. da bi bil rad na vso moč ošteval gospodično Castellijevo. obenem pa je umel, ako jo sme kdo soditi, da ta praviea ne pristoja njemu. V čem je bil sam boljši? V Čem je bil manj oduren? Ona je varala človeka zaradi tega osla, on pa je varal svojo soprogo zaradi te brezdušne donde. Ona je šla za svojim nagonom modist-kinim, on za svojim nagonom pavi-janskim. Vendar je ona poteptala le umetne fraze, s kterimi je varala sebe in druge, on pa je poteptal načela. Ona je mamila zaupanje ter razdrla le besedo, on pa je takisto varal za-apanje, toda razdrl je več nego besedo, prisego. Torej kaj? Ali jo ima pravico obsojati? Ako je ni zmožen opravičiti, ali sme izreči, da bi bilo nepravično in pobujšljivo, ko bi tak-žno bitje postalo žena Zawilowskemu, po kakšni pravici je on Maričin mož? Ako najde le eno besedo za obsodbo gospodične Castellijeve (a ne more je vendar ne najti), in, ako boče biti dosleden, bi se moral ločiti od Marice, česar pa ne stori nikdar in tudi ne more storiti. To je ta circulus vitio-sus! Polaneški je prebil že marsikak bridek trenutek zaradi tega svojega čina, toda ta trenutek je bil tako bridek, da ga je to polnilo s čudenjem. Bčasoma se mu je izprevrglo to v pravo muko. Na koncu, ki ga je podil nagib «>anjoohrane, je jel iskati nebesa, kar bi ma prineslo vsaj začasno olajšilo. Toda zaman si % zatrjeval, da bi si taki ljudje, kakršen je bil na primer Kopowski, tega ne gnali na njegovem znestu tako k srcu. Bila je to zanj taka tolažba, kakor če bi se bil domislil, da bi si tega ne gnal k srcu mačeip ali konj. Zaman si je navajal besede Balzacove: "Nezvestoba, kadar ne pride v javnost, ni nič, kadar pride v javnost, pa je reč brez pomena." "Laž!" si je ponavljal. stiskajoč »obe, "lep je ta nič, ko p® tako pali!" Umel je sicer, da poleg dejstva samega utegne biti nekaj, kar dela dejstvo samo kolikor toliko hudodelsko; umel pa je takisto, da so v njegovem primeru vse okoliščine delale krivico neizmerno in neodpust-no. Že sedaj (si je -mislil) mi jemlje pravo do soJbe, pravico rabiti vest! Izobražen človek, "žrtvovan zaradi tega osla, poteptan, pahnjen v nesrečo, v tragedijo, ki ga more zlomiti, a to na kaj ničemuren in vsakdanji način — in jaz? Niti v duši ne morem privezovati takšne gospodične Castellijeve na sramotni steber! In nikdar se mu ni bila zdela fcesnica tako skoro otipljiva, da utegnejo prav tako. kakor človeka zaradi prestopkov odpravijo od rabe svojin pravic v društvenem življenju, sedaj njega odpraviti v nravstvenem življenju. Dovolj ga je bila že pekla vest, toda sedaj je zapazil še nove madeže, ki jih ni bil videl takoj. Ko ! je tako premišljal tragedijo Zawilow-skega ter se čimdalje bolj zavedal i njene velikosti, ga je obhajal neodlo-j čen nemir, podoben slutnji, da se mo-i ra spričo upliva višje tajnostne logike tudi v njegovi usodi zgoditi nekaj i strašnega. Kdor nosi v sebi zarod j smrtne bolezni, temu je smrt le vpra-I Sanje časa. Naposled je vendarle dobil olajšilo, da so se njegove misli obrnile izključno k sedanjosti in k Zawilowskemu. Kako sprejme to novico? Kako jo prebije? Ob znani navdušenosti Zawilowskega, ob njegovem globokem ) in slepem zaupanju do neveste in ob ; ljubezni, ki jo je čutil do nje, so bila ta vprašanja naravnost grozna. "Vse -e zlomi v njem in tla se niu umaknejo izpod nog," si je mislil Polaneški. Zdelo se mu je, kakor bi tičalo nekaj odurnega in neličnega v tem, da se tudi take razmere življenja, ki ne nosijo v sebi obveznosti tragedije in ki bi se morale končati srečno, končujofo brez očitnega vzroka slabo in da je življenje kakor gozd, kjer preganja nesreča človeka huje nego psi zverino, ker ga zasleduje potiho-ma. Polaneški je zdajci začutil, da se utegne razen vere v samega sebe, ki se je je bil otresel že davno, v njem potresti še druge, važnejše elemen-tarnejše stvari. V tem trenutku pa je ■mislil bolj na Zawilowskega nego na kaj drugega. Bil je dobrega srca, in Zawilowski m a je bil bližnji človek, zato ga je res genila njegova nesreča. "A ta mu napiše skoro obsodbo," si je mislil, ko je slišal iz sosednje sobe, kako je škripalo Osnowskemu pero. "Ubogi mladenič!----A vse je tako nezasluženo!" Osnowski je naposled nehal pisati, odprl duri in dejal: *' Pisal sem prizanesljivo, vendar sem napisal čisto resnico. Bog mu daj. vsaj sedaj moči! Nisem se nadejal, da mu bora kdaj poročal takšno novico. '' Ali poleg te odkritosrčne žalosti je bila videti nekaka zadovoljnost z delom, ki ga je bil zvršil. Sodil je oči-vidno, da se mu je posrečilo napisati 1 Kil je, nego je bil pričakoval sam. "In sedaj še enkrat ponavljam -vojo vneto prošnjo," je dejal, "da mi napišete nekoliko besed o Ignaciju. Oh, ko ne bi to bilo tako — irreparable!" je dodal, podavaje Po-laneškerau roko. "Da se vidiva! Da se vidiva!____ Pisati hočem tudi Ig- liaciju, toda sedaj moram iti, ker m<* že čaka žena.... Daj Bog, da se snidemo bolj srečni. Da se vidiva! Mi-lostivi gospe najiskrenejši pozdrav!" — Nato olide. "Kaj mi je početi?" si je mislil Polaneški. "Ali naj bom zadovoljen s tem, da odpošljem pismo Zawilowskemu v njegovo stanovanje, ali naj ga po-iščem ali počakam tukaj? V takih trenutkih bi ga ne smel puščati samega. toda zvečer se moram vrniti k Marici, toraj ostane itak sam. Sicer pa, kdo mu brani, da se ne bi skrival ljudem? Tudi jaz bi se skril, ko bi bil on.... Moram iti h gospe Emi-liji...." Čutil se je tako utrujenega od te nepričakovane tragedije in od pre-•mišljanja o samem sebi ter od misli o težavni nalogi, ki mn jo bo treba zvr-šiti z Zawilowskim, da se je na iz-vestno pomiritev spomnil tega, da mora iti h gospe Emiliji in jo prepeljati v Bučinek. Časih ga je obhajala izkušnjava, da bi odložil sestanek z Zawilowskim in oddal pismo jutri; spomnil pa se je. da utegne Zawilow-ski, ko ga ne dobi doma, priti v Bučinek. "Naj rajši tukaj pozve vse," si je dejal, "glede na Maričino stanje ji je treba popolnoma prikrivati to, kar se je zgodilo, kakor tudi to, kar se utegne še zgoditi. Treba je tudi opozoriti vse, naj molče. Zawilowski bi storil najbolje, ko bi odpotoval na tuje. Marici bi rekel, da je odšel v Schevening, pozneje pa, da se je premislil in da sta se razšla." Nato jame iznova z velikimi koraki hoditi po sobi in ponavljati: "Ironija življenja! Ironija življe-nja!" Nato sta mii grenkost in očitanje vesti z novim tokom zagrnili dušo. Obšel ga je občutek nekake odgovornosti za to, kar se je bilo zgodilo. Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubi anijo dolgotrajnemu bolehunju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr R1CHTERJEV Sidro Paiq Expeller, ko čui i jo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam neinškili zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ~ let. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov, ali pa pri izdelovalen. F. AD. RICHTER & CO., 115 F earl St., New York. oporek A! ^r i "X* "X™ "X" »I™ »I™ "I* "I'sl™ «X» • I* ^ X? ? J™ "X?* sX^^X^^X- I mej te doma zbirko Severovih družinskih zdravil, ki so najboljši N prijatelj bolnikov in močna bramba proti boleznim. Vstavite kašelj! Ne pozabite iia kašelj! Poskusite ga odstraniti predno se ^a wTe liVlTiT ! Severov balzam za T i? • • . ' i,,' -'-'s--- « I. , S* « lil \ t J 7 f Pozor rojaki! Naravno in fino Concord vino > prodajam galon po 50 centov. Za obilo naroČil se priporočam, i. ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo. > | Frank Šali Box 363 Nottingham, O. ▲a JOHN KRACKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktam v kakovosti nadkrilju jejo v*a droga ameriška vina. Sadeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70o galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja li steklenic sedaj $13.00. TBOPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najmanje posode za žganj« so galone. Naročilom js priložiti denar. Za ob ila naročila se priporoča JOHN KRAKRtt, ; Euclid, Oblo. NAZNANILO. Rojakom v Calumeto, Mich., U okolici naznanjamo, da je f. PAUL 8HALTZ, II 7th Street, Calumet, Mick., pooblaščen pobirati naročnino ss "Glas Naroda" in ga toplo prlporo čamo. Upravrditro "Glaaa Naroda". Pozor Rojaki! Novoiznaj deno garantirano mazilo za pleiaste in golobradce, od katerega ▼ 6 tednih lepi lasjef brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order polil jati. Jakob Wahflc, P. O. Bpx 69 CLEVELAND, OHIO. CHULIG, 303 E. Northern Ave., Pneblo, Golo pobira naročnino aa "Glas Naroda", Slovensko-amori-in drago vsakovrstne fenjigs, ter ga rojakom topk 1 1 Ako hočeš dobro postrežbo z mesom ia grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo Tudi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, iunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. wwmw Compapie Generale Traosatiantipi (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE* Postni parniki so Jro^n,fc" dva ..................u»20° ton> konjskih močL ^LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25.U00 „ • La Lorraine'' „ „ ..................12,000 „ 25,0«» ^aJOU/a,ne"' " " ..........-*.......10*000 » ^^ • •'La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 " "LaGasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 " " Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesetfrough Building. Parniki od plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoSndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y. •LA TOURAINE 27. f^r. ISM *LA SAYOIE 2. aprila 1908. •A sAVuit 5. marca 1W* *LA PROVENCE 9. apri. 1908. "TjA PROVENCE 12. marca 190# *LA LORRAINE 16. apr. 190a. '.a Bretatme 19. marca 190* *LA TOURAINE 23. apr. 1908. *LA TOTTRATNE 26. mar«« 19^» *LA SAVOIE 30. apr. 1908. Drugi razred samo $40.00. Nix ke cene za 3. razred* ao vseh krajev, Painika z zvezdo zaznamovani lina jo po dva vijaka. Al« w, Kozminski, p« ru-r;t!ni ajrent za zapad __71 UcHOorn St.. Chlcuyo, It. v Plttsbsarsu, Pa^ Ir Dkollr, f Rojakom ' naznanjam, da j. za tamošnji ofcraj moj ; 1 edini pooblaščeni zastopniK za vse poslej 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. Ura sobotah do 8. ure zvečer. ftojitMa. M^i«. priprti oč&m. Frank S/ikser. xfc^o^^lli-onlbii n »mV -Vir rW W w w ^ w m ^ Tolefon 246 Frank Pefkoršek m 720 Market Street Waukegaa. Hi priporoča rojakom svoj ^ S A L O O JN, * v kterem vedno toči s*eže pivo, duhra *ina in *\Iiiske3, r. ima na razpolago line Hinodke. V svoji PRODAJALMCJ ima vedno «>eže groce- f rije po nizkiL ctnah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in cer.o: v ► zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v js'ew i'orku. 1 4 AAA A rtu rfh itv'Anaii A «1» «>*, .-. I , Zdravju najprimernejša pijača je >LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela. Kadi tega naj n:kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. I—eiey pivo ie najboli priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.fc. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY, BREWING COMPAMY CLEVELAND, O. N ^^^pm^uiinii^iiiii^itug^Ki.^ ;v e Nižje podnisana r>rit>oro-Cara pstej otie 8 in Hrvatom svoj........ 1 SALOON 107-109 Greenwich Street, 0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma preŠana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci 'in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki «eni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča. FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. V jg -. MARKO KOFALT, 249|So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodoe Ustke za v stari kraj za vse b< ljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofa.lt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. Velika zaloga vina in žganja. ^ Marija Orlll Prodaja belo vino po........70c. gallon „ črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 Bteklenio za........S12 00 ali 4 gaL (sodček) za...........116.00 Za oblino naročilo se priporoča ^ Marija Orlll* 5308 SL Clair Are., N. EL, Cleveland, Ohio. i