-mi	
v		--			
GLASILO OBČINE MENGEŠ
APRIL
2008 / leto XV

íííTÍ


isf
OGLASI
Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odločba US in 33/07 - ZPNačrt) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor
s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M2/1 Trojane - Vodice in okoljskega poročila
I.
Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev: dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod Trojane -
Vodice, ki ga je pod številko projekta 5628 aprila 2008 izdelal LUZ d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta); povzetka za javnost; okoljskega poročila za celovito presojo vplivov na okolje, ki ga je pod številko 5778 v oktobru 2005 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Ljubljana, v sodelovanju z IBE d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo); utemeljitev predlagane trase in strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta.
Gradivo iz prejšnje točke bo od 12. maja do 12. junija 2008 javno razgrnjeno:
na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana,
v prostorih Občine Lukovica, Stari trg
1,	Lukovica,
v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja Občine Domžale, Savska
2,	Domžale,
v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik,
v prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš, v prostorih Občine Komenda, Zajčeva 23, Komenda,
v prostorih Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice.
Javne obravnave bodo potekale: 22. 5. 2008 s pričetkom ob 18.00
v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, Stari trg, 1, Lukovica,
2.	6. 2008 s pričetkom ob 16.30 v Modri sobi, Domžalskega doma, Ljubljanska 58, Domžale,
3.	6. 2008 s pričetkom ob 16.30 prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš,
3. 6. 2008 s pričetkom ob 18.00 v sejni sobi Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik,
5. 6. 2008 s pričetkom ob 16.30 v sejni sobi Občine Komenda, Glavarjeva 104, Komenda,
5. 6. 2008 s pričetkom ob 17.30 v sejni sobi Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 12. junija 2008 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DPN za prenosni plinovod M2/1 Trojane - Vodice«.
Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov. si in posredovalo občinam Lukovica, Domžale, Mengeš, Kamnik, Komenda in Vodice.
Metka ČERNELČ, generalna direktorica Direktorata za prostor
KARO INŽENIRING d.o.o. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Fax: 01/723-80-15
www.karo.si
PRODAMO:
Stanovanja:
-	Ljubljana - Sp. Šiška, enosobno stanovanje 35,15 m2, IV. nad., nizek blok, l. 1965. Stanovanje je svetlo, kuhinja povezana z bivalnim prostorom, francoski balkon, ločena soba z dvema oknoma. Cena: 96.700 EUR
-	Domžale - Bistra, enosobno stanovanje, 44,13 m2 s kletno shrambo, l. 1998, 3. nad. od šestih, dvigalo, S lega, pogled na Kamniške alpe, svetlo, izredno ohranjeno, takoj vseljivo, pripadajoče parkirno mesto v garažni kleti. Cena: 130.000 EUR
-	Ljubljana - Zalog, v dvostanovanjski hiši, l.1968, zgornja etaža, 2-sobno stanovanje z dvema balkonoma 74 m2, s pripadajočo garažo in pomožnim prostorom v kleti 16 m2, podstrešjem 36 m2 in zemljiščem 127 m2. Stanovanji imata ločena vhoda s stopnišča. Cena: 135.000 EUR
-	Domžale - Bistra, trisobno stanovanje 81,22 m2 + atrij, 79 m2 + klet 5,90 m2, dve parkirni mesti v garažni kleti, takoj vseljivo. Cena: 230.000 EUR
Hiše:
-	Radomlje, severno obrobje, bližina Arboretuma Volčji potok in golf igrišča, samostojna hiša neto tlorisne površine 240m2, zgrajena l. 1955, adaptirana l. 1970, 900 m2 zemljišča. Izjemna lokacija, razpršena gradnja. Stavba ima gabarit delno K+P+M. V pritličju so bivalni prostori, v nadstropju pa spalni prostori, dve kopalnici. Na zahodu je prizidana garaža za dva osebna avtomobila, na vzhodu pa objekt za počitek in rekreacijo. CK na kurilno olje, priključek na zemeljski plin, tel Cena: cca 390.000 EUR
-	Horjul, hiša v dveh etažah, skupne bivalne površine 120 m2, spodnji del starejši, cca. 100 let, zgornji del kot nadzidava iz l. 1968, potrebna finalizacija. Etaži imata ločen vhod, 430 m2 zemljišča. Priključki: javna kanalizacija, elektrika, telefon, CK na trda goriva. Vsa infrastruktura v
neposredni bližini. Cena: 100.000 EUR
-	Domžale - Količevo, enota v stanovanjskem dvojčku, zgrajenem l. 2007, neto velikost enote (P+M) je 120 m2 + atrij, velikost pripadajočega zemljišča cca. 200 m2. Stavba je zgrajena do III. pod. grad. faze (fasada, okna, vhodna vrata, zunanja ureditev), vsi priključki, možnost izdelave na ključ, dve parkirni mesti. Cena: 185.000 EUR
-	Domžale - Količevo, stanovanjska hiša, l. 2007, 217 m2 neto površine, dve etaži, V. grad. faza, 457 m2 zemljišča. Cena: 385.000 EUR
-	Moste pri Komendi - dvostano-vanjska hiša, 400 m2, l. 1983, zemljišče 1500 m2. V hiši je tudi poslovni prostor s skladiščem cca. 90m2. Cena: 480.000 EUR
Poslovni prostori:
-	Moste pri Komendi - gostinski lokal, 234 m2 , letni vrt 82 m2, l. 1992, zemljišče 1556 m2, parkirišča urejena. Cena: 700.000 EUR
-	Ljubljana, Sp. Šiška, Drogerija - poslovni prostor, 52,50 m2 + shramba, parkirno mesto v garažni kleti, l. 2005. Cena: 105.000 EUR
-	Moravske Toplice - center, neposredna bližina kopališč; posl.-stan. kompleks: gostinski lokal s teraso in kuhinjo, 10 sob s kopalnicami za goste, 4-sobno stanovanje, kotlovnica, pralnica, skladišče, urejena zunanja parkirišča, 211 m2 zemljišča. Cena: 870.000 EUR
Zemljišča:
-	Dol pri Ljubljani, Podgora, zazidljivo zemljišče v izmeri 1.251 m2 (skrajni južni del kmetijsko) s pripadajočim deležem dostopne poti, komunalni vodi na, oz. ob parceli, sončna lega, mirna lokacija, bližina gozda, prodamo. Cena: 200.000 EUR
-	Dolsko, Križevska vas, parcela v izmeri 5032m2, cca. 400 m2 zazidljivo, ostalo kmetijsko zemljišče (gozd). Zazidljiv del se nahaja ob javni cesti, možnost gradnje eno ali dvodružinske hiše. Cena: 55.000 EUR
številka, kije pred vami, je usmerjena v varovanje narave v Občini Mengeš, ki so jo v sodelovanju z občinsko upravo z organizacijo čistilne akcije na svetovni dan zemlje počastila številna društva. K ohranjanju naše narave lahko doprinesemo na različne načine, s pravilnim odlaganjem odpadkov, z ločenim zbiranjem odpadkov na bio otokih, varčevanjem z energijo in drugimi ukrepi. Eden izmed njih bo prav gotovo tudi ločeno zbiranje bioloških in drugih komunalnih odpadkov, kar vam predstavljamo v intervjuju z Markom Faturjem, direktorjem JKP Prodnik. Pripravljen intervju vam bo podal odgovore na nov način zbiranja, odlaganja in odvoza odpadkov in seveda tudi na ceno. Občinski svet bo o novi storitvi predvidoma odločal na naslednji seji. Zavest, da je varovanje narave lahko usmerjeno ne le v ekološko odlaganje odpadkov, ampak tudi v čim manjšo količino ustvarjenih odpadkov je novo. Z oblikovanjem te usmeritve v družbi bomo posegli v samo bistvo današnje družbe, njen potrošniški smisel. Zakaj? Ker je potrebno pri nakupu vsakega izdelka pomisliti, zakaj ga bomo kupili in kakšni embalaži ga bomo kupili. Tako bo v vedno širših krogih začelo prevladovati prepričanje o zmernosti in uravnoteženosti. Seveda pa je to v današnji družbi, kjer je realnost tisto, kar je predstavljeno v medijih - bolj natančno v elektronskih
UVODNIK
medijih kjer pridejo do izraza samo ekstremno pozitivna in izredno negativna stališča, izredno težko. To postaja sedaj naloga posameznikov, ki svoja prepričanja širijo s svojimi dejanji in so nam vsem vzor. Za doseganje zmernosti in uravnoteženosti pa je pomembna predvsem notranja umirjenost in energija, ki jo zaznamuje enotnost bivanja. To dokazuje, da je zmernost in uravnoteženost možna le pri ljudeh, ki so v stiku s samim seboj. Vse hitrejši tempo življenja in stresi, ki ga ta poraja, se umirijo s sprehodom v naravo, gibanjem, ki pripelje do enotnosti bivanja. Gibanje v naravi ali znotraj organizirane skupine nam je še blizu, umiritev, poslušanje sebe in tišine v sebi pa se je z vse hitrejšim tempom in stresom vse težja. Predlagam, da si poleg sprehoda v naravi, ko pobirate pasje iztrebke za svojim ljubljenčkom, vzamete tudi čas in poslušate tišino v sebi - ne minuto dve, vzemite si več časa. Potem ponovno preglejte svoje življenje. Se vam zdi isto?
Vsem bralcem in bralkam želim prijetno praznovanje boja proti okupatorju in prvega maja. Naj vam prosti dnevi prinesejo veliko radosti in nekaj časa zase.
urednica
I
Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je petek, 16. maja 2008, do 12. ure.
MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Odgovorna urednica: Tina Železnik, gsm: 051 684 404, e-pošta: tina.zeleznik@t-2.net, mengsan@menges.si
Uredniški svet: Peter Škrlep, Janja Verbančič, Smiljana Mayer Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek
Uredniški odbor: Urban Ropotar, Maja Krempl
Naslovnica: Podoba iz Mengša, avtor: Vido Repanšek
Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Set, d.d., Ljubljana, Vevška cesta 52, Ljubljana, tel: (1) 587 44 11, fax: 528 24 74, e-pošta: tiskarna@set.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96
Trženje: Občina Mengeš, ga. Marta Kuret, tel. (1) 723 70 81, e-pošta: marta.kuret@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1) 724 71 06
OBČINSKA UPRAVA
UVODNIK
Pomladno razpoloženje smo v prvem tednu meseca aprila izkoristili za skupno čistilno akcijo, v kateri so se nam pridružila naša društva in posamezniki, posvečeno dnevu Zemlje in naše zavesti do urejenega okolja. Zelo uspešno akcijo smo zaključili s čiščenjem področja Drnovega, ki smo ga izpeljali skupaj z občino Komenda, vsi udeleženci akcije pa smo zaokrožili naš doprinos k čistemu okolju pri lovski koči v Mengšu ob skupnem druženju pod geslom »V skupnosti je moč in odgovornost do matere Zemlje«. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti vsem članom društev, ki ste se množično odzvali in udeležili akcije. Na začetku aprila smo odprli obnovljeno Matičkovo šterno, v mesecu maju pa bo v Občini Mengeš ponovno odprt krajevni urad. Obseg storitev, ki jih boste lahko uredili v krajevnem uradu, bomo predstavili v majski številki občinskega glasila Mengšan. Občina Mengeš se bo tudi letos predstavila v sklopu Podjetne regije na Razstavi cvetja v Arboretumu, ki bo potekala od 26. aprila do 4. maja 2008. Naša občina se bo predstavila v nedeljo, 27. aprila, od 13. ure dalje. Turistično društvo Mengeš, ki pripravlja program za predstavitev, obljublja pester program. Vabljeni!
V	teku so tudi že priprave na praznovanje občinskega praznika Občine Mengeš, ki ga praznujemo 29. maja, na dan obeležitve rojstva pisatelja Janeza Trdine. Program pridno pripravljajo naša športna, turistična in kulturna društva, na slavnostni seji pa bomo podelili tudi občinska priznanja in nagrade.
V	prvih pomladnih dneh so se na naše ceste vrnili tudi motoristi, kolesarji in razigrani otroci. Naša dodatna pazljivost ne bo odveč. Bodite še bolj previdni. Ne pozabimo, hitro je lahko prehitro, za varnost v cestnem prometu smo odgovorni vsi udeleženci v prometu.
Pred nami pa so tudi prvomajski prazniki in nekaj prostih dni. Želim vam, da bi jih prijetno preživeli in si nabrali novih moči. Prijazno vabljeni na naše tradicionalno kresovanje, ki bo tudi letos na predvečer praznika dela, na Mengeški koči. Ta večer bo s svojim nastopom obogatila tudi Mengeška godba. Spoštovane občanke in občani, ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela - 1. maju, Vam čestitam ter Vam želim prijetno praznovanje.
Franc Jerič, župan
OBČINA MENGEŠ V PRIPRAVAH NA PREDSTAVITEV V ARBORETUMU
Občina Mengeš se bo tudi letošnje leto predstavila v sklopu Podjetne regije na Razstavi cvetja, ki bo od 26. aprila do 4. maja 2008. Mengeš se bo predstavljal v nedeljo, 27. aprila, od 13. ure dalje.
Organizacija predstavitve bo potekala pod okriljem Turističnega društva Mengeš. Poleg Mengša se bodo v času razstave predstavljale še občine Moravče, Lukovica, Domžale, Trzin, Kamnik in Komenda. Letošnja rdeča nit predstavitve občin, povezanih v Podjetno regijo, so Plečnikova dela in arhitektura kraja. Turistično društvo Mengeš, ki pripravlja program za predstavitev, obljublja pestro dogajanje. Predstavili se bodo: Čebelarsko društvo Mengeš, Mengeška godba, Harmonikarji Kulturnega društva Mihaelov sejem, Harmonikarji kluba Robija Stoparja, narodne noše in wellness hotel Harmonija. Za kulinarične užitke bodo poskrbeli člani Turističnega društva Mengeš. Vabljeni, da nas obiščete v Arboretumu, v nedeljo, 27. aprila 2008, od 13. ure dalje. Veselo bo!
Katarina Karlovšek
POJASNILO OBČANOM OB CANKARJEVI ULICI
V	ZVEZI S PRITOŽBAMI NA UREDITEV KRIŽIŠČA SLOVENSKE CESTE S CANKARJEVO ULICO
V	letih 2005 in 2006 je Občina Mengeš naročila izdelavo najprej idejnih, potem pa tudi izvedbenih projektov za ureditev Slovenske ceste od križišča Lovec do bencinskega servisa. Ta cesta je sestavni del glavne ceste G2-104, del oseka 1139 (Mengeš-Trzin), v dolžini 640 m. Investitor obravnavane investicije je bila Občina Mengeš, Direkcije RS za ceste (DRSC) ter drugi financerji.
V	sklop potrebne (zahtevane od DRSC) dokumentacije sodi tudi podrobna preveritev križišč Slovenske ceste s Trubarjevo ulico ter z Maistrovo/Cankarjevo ulico. Ta dokumentacija je bila kasneje povzeta tudi v Prometni študiji Občine Mengeš.
V	križišču Slovenske z Maistrovo/Cankarjevo ulico je v študiji predviden dodatni levi zavijalni pas za Cankarjevo ulico oziroma Maistrovo ulico (iz severne smeri). Križišče naj bi se semaforiziralo. Projekti so vsebovali samo izdelavo kabelskih kanalizacij, jaškov ter semaforskih stojišč. Program krmiljenja ni bil pripravljen. Zaradi nasprotovanja lastnika (Lukač), ki je med drugim lastnik zemljišča, ki seže delno tudi pod že zgrajeno Cankarjevo ulico, stojišči nista bila izvedeni. Preko omenjenega dela zemljišča pa je na podlagi pristanka lastnika občina vgradila ostalo podzemno komunalno infrastrukturo (kabelska kanalizacija, jaški) ter na njihovo stavbo namestila prometni znak. Občina je z omenjenim lastnikom poskušala in še poskuša urediti lastništvo oziroma odkup zemljišča na tem delu, s hkratno ureditvijo mirujočega prometa ob poslovnem prostoru - Hram Rožice.
Občinska uprava
Nosilce kmetijskega gospodarstva obveščamo, da smo pričeli z zbiranjem obrazcev, s katerimi prijavite poškodovana kmetijska zemljišča zaradi neurja s poplavami - poplave 18. 9. 2007 (Obrazci PKZ_07). Obrazci so bili poslani nosilcem kmetijskega gospodarstva, s katerimi je razpolagala občinska uprava, lahko pa jih dobite tudi na sedežu Občine Mengeš (tajništvo) in na spletni strani Občine Mengeš (Obrazci). Zbiranje obrazcev bo zaključeno 09. maja 2008. Obrazec PKZ_07 bo nosilec kmetijskega gospodarstva priložil k zbirni vlogi za neposredna plačila. Vnos zbirnih vlog bo zaključen 15. maja 2008.
Občinska uprava Občine Mengeš
OBČINSKA UPRAVA
OBVOZNICA MENGEŠ
Na 16. redni seji Občinskega sveta Občine Mengeš, 17. aprila 2008, je bil Občinski svet Občine Mengeš seznanjen tudi s potekom izgradnje obvoznice Mengeš. Nanjo so bili vabljeni predstavniki DARS-a, ki je glavni investitor. Vabilu sta se prijazno odzvala gospoda Čepon in Brus. Čepon je podal ustno poročilo o poteku izgradnje obvoznice in aktivnostih, ki trenutno potekajo. Bistveni poudarek je v tem trenutku na odkupu zemljišč, saj je do tega trenutka odkupljenih že okoli 20 odstotkov zemljišč v lasti DRSC-ja. Odkupi ostalih zemljišč intenzivno potekajo, vendar se kažejo tudi manjši zapleti glede same cene zemljišča. Vsi lastniki zemljišč so bili seznanjeni s ceno in potekom odkupa, tako da pričakujemo, da bo do jeseni odkup zemljišč zaključen.
Največji oziroma najbistvenejši poudarek se nanaša na objekte, ki naj bi bili zgrajeni ob izgradnji obvoznice. Vse pripombe, ki so bile podane že v prejšnjem mandatu ob razgrnitvi lokacijskega načrta, so bile proučene in nekatere od njih tudi upoštevane pri izdelavi projektne dokumentacije. Sam projekt je bil že izdelan in v lanskem letu recenziran, kar pomeni, da se projekt v nobenem primeru ne more več spreminjati. Kakršnokoli spreminjanje projektne dokumentacije, ki posega izven lokacijskega območja, bi pomenilo zaustavitev izgradnje obvoznice za nekaj let. DARS je uvrstil obvoznico Mengeš v operativni plan dela za leto 2008 in za dela v letu 2008 namenil 6 milijonov evrov, predvidena vrednost del za izgradnjo celotne obvoznice Mengeš pa je na podlagi projektne dokumentacije ocenjena na 12 milijonov evrov. Operativni plan dela čaka na potrditev na Vladi Republike Slovenije. Takoj ko bo ta na vladi in v Državnem zboru potrjen, bodo vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedli razpis in izbrali izvajalca (postopek traja približno tri mesece). Jeseni bi že začeli izvajati prva pripravljalna dela na trasi obvoznice. Predvidevajo, da bo projekt potrjen na majski seji. S tem so bili seznanjeni tudi svetniki Občine Mengeš na seji Občinskega sveta.
Ob vseh naštetih dejstvih, ki jih je poudaril Čepon, pa se s strani občinskega svetnika še vedno pojavljajo predlogi za umestitev nekaterih objektov (podhod »Lipce«, podvoz in podhod na »Kolod-
vorski«), vendar se moramo občinska uprava z županom in skupaj z občinskim svetom odločiti, kaj je bistveno oziroma kakšna je naša prioriteta - obvoznica kot projekt danes ali obvoznica s spremembami, za katero pa nihče ne ve povedati, kdaj. Ne želimo si, da bi se ponovila zgodba izpred devetih let, kar bi se nam lahko ob zdajšnjem prizadevanju posameznika še enkrat zgodilo. Želimo si in upamo, da bo operativni program dela DARS-a na Vladi Republike Slovenije in v Državnem zboru čimprej potrjen. O aktivnostih izgradnje obvoznice Mengeš vas bomo, spoštovane občanke in spoštovani občani, sproti obveščali v Mengšanu.
Franc Jerič, župan
Uradne ure Občine Mengeš:
PONEDELJEK od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 15.00 SREDA od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 17.00 PETEK od 8.00 - 13.00.
Županove ure za občanke in občane
so vsako sredo od 14.00 do 16.00. Termin si rezervirajte v tajništvu pri ga. Marti Kuret, na telefonu 01 723 70 81.
Knjiga pohval in pripomb na delo Občinske uprave se nahaja v tajništvu Občine pri Marti Kuret.
OBČANKAM IN OBČANOM OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU - 27. APRILU IN PRAZNIKU DELA - 1. MAJU ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE.
VABIM VAS NA PRVOMAJSKI KRES NA GOBAVICI, KI BO 30. APRILA, S PRIČETKOM OB 19. URI.
župan Občine Mengeš
INTERVJU
INTERVJU Z MARKOM FATURJEM, direktorjem JKP Prodnik
Marko Fatur, direktor JKP Prodnik, je svoje mesto zasedel leta 2000. Deponija, sistem odlaganja in odvoza smeti so se od tedaj bistveno spremenili. Prve spremembe so bile opazne na sami deponiji in njeni okolici: deponija je bila sanirana in ima uporabno ter gradbeno dovoljenje. Med prvimi v Sloveniji so začeli z uvajanjem Eko otoke, ki jih tudi občani in občanke Mengša pridno polnimo. Začeli so tudi sodelovanjem s šolami, v letošnjem letu je k projektu Eko šole pristopila tudi Osnovna šola Mengeš. Namen teh aktivnosti je jasen, izobraževati otroke o ekološkem odlaganju smeti. Napredno, ekološko delovanje javnega podjetja je usmerjeno v varovanje okolja. Bili so tudi prvi, ki so začeli z okoljskim oglaševanjem na tovornjakih. V letu 2008 bo tako ponovno sledilo dodatnim zahtevam okoljevarstvene zakonodaje pri zbiranju in deponiranju smeti in zato bomo tudi kot ena prvih občin začeli z ločenim zbiranjem in deponiranjem organskih odpadkov iz gospodinjstev, ki jih krajše imenujemo tudi biološki odpadki.
Na vprašanja o načinu odlaganja, zbiranja, odvoza in deponiranja ločeno zbranih biloških odpadkov nam je odgovarjal Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik.
Zakaj je ločeno zbiranje bioloških in komunalnih odpadkov pravzaprav tako pomembno?
Organski odpadki predstavljajo velik del (do 40 odstotkov) mešanih komunalnih odpadkov. Njihovo odlaganje na odlagališča povzroča pline, ki negativno vplivajo na segrevanje ozračja. Na osnovi Zakona o varstvu okolja
je država sprejela Pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Ur. l. RS št. 37/04), ki določa način ravnanja z biološkimi odpadki. Občina Mengeš je na osnovi Pravilnika sprejela Program oskrbe organskih odpadkov iz gospodinjstev na območju Občine Mengeš in datum pričetka izvajanja javne službe, predvidoma 1. junij 2008.
Ločeno zbiranje in predelava bioloških odpadkov bosta prinesla nove, rjave zabojnike za biološke odpadke. Kdaj točno boste pričeli z razdeljevanjem zabojnikov po krajevnih skupnostih oziroma občinah? Za odlaganje bioloških odpadkov, to so organski odpadki iz gospodinjstev, so predvideni rjavi plastični zabojniki, ki bodo last JKP Prodnik. Vsem uporabnikom v območjih, kjer je ločeno zbiranje po pravilniku določeno (Občina Domžale, Občina Mengeš in Občina Trzin), bomo zato dostavili naše zabojnike, in sicer od 5. do predvidoma 25. maja. Skupaj z zabojniki bodo uporabniki prejeli tudi dopis z obrazložitvijo in informativno knjižico, kaj predstavlja biološke odpadke. Napotki, kaj sodi med biološke odpadke, oziroma kaj se lahko odlaga v nov zabojnik, bodo odtisnjeni tudi na samem zabojniku.
Kako bodo zabojniki razdeljeni v primeru naselja s samostojnimi hišami in kako v primeru stanovanjskega/blokovskega naselja?
Vsaka individualna hiša prejme svoj zabojnik skupaj z navodili za ločevanje in ostalimi potrebnimi podatki o odjemnem mestu in terminih odvoza, za večstanovanj-ske objekte pa se bo na odjemna mesta, kjer so že nameščeni zabojniki za mešane odpadke namestilo še ustrezno število rjavih zabojnikov za biološke odpadke.
Boste po razdelitvi takoj pričeli tudi z odvažanjem?
Razdelitev zabojnikov bo potekala v mesecu maju. Gre za velik pro-
jekt, saj bo v občinah Domžale, Mengeš in Trzin potrebno razdeliti približno 8.000 zabojnikov. Z odvozi se bo pričelo predvidoma v ponedeljek, 2. junija, po naprej objavljenem urniku.
Kaj pravzaprav so biološki (strokovno organski) odpadki?
Med biološke odpadke spadajo kuhinjski odpadki in vrtni odpadki iz gospodinjstev. Med kuhinjske odpadke iz gospodinjstev spadajo zelenjavni odpadki (čebulni in krompirjevi olupki, odpadki solate, zelja, korenja, redkve, zelene itd.), olupki in ostanki sadja, kavna gošča ter kavni filtri, čaj in čajne vrečke, ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni prehrambeni izdelki (brez tekočin in embalaže), papirnate vrečke za sadje in zelenjavo, papirnati robčki itd. Med vrtne odpadke iz gospodinjstev spadajo rože, pokošena trava, listje, rezano grmičevje in veje, plevel, stara zemlja lončnic in podobno.
Kako bomo občani vedeli, kaj smemo vstavljati v te zabojnike za biološke odpadke?
Navodila so napisana na steni zabojnika. Vsako gospodinjstvo pa bo skupaj z zabojnikom prejelo brošuro o ločevanju odpadkov. Prav tako bo te informacije mogoče vedno dobiti v podjetju Prodnik, po telefonu ali na naši spletni strani.
Kako pogosto boste odvažali odpadke in kako bomo občani vedeli, kdaj je na vrsti katera krajevna skupnost, ulica v občini,
Odvoz se bo izvajal enkrat tedensko. Urnik odvoza bo objavljen v lokalnih glasilih in na spletni strani JKP Prodnik pred začetkom zbiranja.
Kaj to pomeni cenovno? Bomo občani za odvoz smeti plačevali več? In kdo plača nov zabojnik?
Cena za odvoz in predelavo 1 m3 organskih odpadkov znaša
16,2066 evra (brez DDV), obračunska mesečna količina pa se bo izračunala po formuli: VOLUMEN POSODE (m3) x 52 (letno št. odvozov) / 12 (mesecev) x cena za 1m3. To v primeru 120-litrske posode, ki bo najbolj pogosta, znaša 0,12 x 52 / 12 x 16,2066 = 8,4274 evrov na mesec.
Ali bo na isti položnici razvidno, da gre za odvoz ločenega dela bioloških odpadkov?
Da, obračun bo ločen za mešane komunalne odpadke in biološke odpadke.
Kdaj se bo ta dodaten znesek odrazil na položnicah?
V	primeru, da bomo z odvozom začeli 1. junija, se bo dodatni znesek odrazil na položnicah za mesec junij, ki v gospodinjstva prispejo v začetku julija.
Kaj se zgodi v primeru poškodbe zabojnika za zbiranje bioloških odpadkov?
V	primeru poškodbe zaradi normalne uporabe bo sledilo popravilo ali zamenjava s strani podjetja Prodnik, ki bo zabojnike tudi vzdrževalo. V kolikor bo uporabnik svoj zabojnik poškodoval namerno ali bo poškodovan zaradi nepravilne uporabe, bo moral popravilo oziroma zamenjavo plačati uporabnik.
Kje se bodo ti odpadki deponirali in kako?
Biorazgradljivi odpadki se skladno z Uredbo o odlaganju odpadkov ne smejo odlagati na odlagališča, ampak jih je potrebno predelati. Zbrani odpadki bodo torej oddani v ustrezno predelavo predelovalcu, izbranemu v okviru oddaje javnega naročila za prevzem in predelavo biorazgradljivih odpadkov iz gospodinjstev, ki bo odpadke prevzemal v Centru za ravnanje z odpadki.
Kakšen je proces predelave teh odpadkov in kje v Sloveniji jih predelujejo, kam se odvažajo v predelavo in kako pogosto se bodo odvažali iz

INTERVJU, ČISTILNA AKCIJA
naših občin?
Za predelavo biorazgradljivih odpadkov obstaja več tehnoloških procesov. Pogoj za prijavo na razpis za izvajalca je bil, da ima pravna oseba s strani MOP potrjen status predelovalca biorazgradljivih odpadkov, tako da izvajalec GJS pridobi dokument, ki dokazuje, da so bili organski odpadki oddani v ustrezno obdelavo.
Se predelani biološki odpadki uporabljajo v kakšne posebne namene oziroma kaj počnejo s predelanimi odpadki?
Tako kot so različni postopki predelave organskih odpadkov, so različni tudi končni produkti (energija, kompost,
Katere občine po Sloveniji so že uvedle ločeno zbiranje bioloških odpadkov in kakšne so njihove izkušnje?
Zaradi veljavnih predpisov so praktično vse občine v Sloveniji v postopku uvajanja ali pa so že uvedle ločeno zbiranje organskih odpadkov. Med drugimi so ločeno zbiranje organskih odpadkov
že uvedle Ljubljana z okolico, Vrhnika, Krško, Murska Sobota, Logatec, Celje z okolico ... Izkušnje so različne, povsod pa se je delež odloženih organskih odpadkov pomaknil pod zakonsko predpisano mejo.
Kakšni so stroški uvedbe ločenega zbiranja bioloških odpadkov za občino?
Stroški uvajanja za občine bodo neznatni, saj v skladu z veljavno zakonodajo stroške v zvezi z izvajanjem javne službe plačamo uporabniki. Je pa strošek zbiranja, odvoza in predelave bioloških odpadkov na področju občin Domžale, Mengeš in Trzin ocenjen na 800.000 evrov letno in bo pokrit s plačilom opravljenih storitev, ki jih po zakonu moramo izvajati.
Kdo bo pral zabojnike in kako pogosto?
Posode bodo enkrat mesečno (v poletnih mesecih) pri praznjenju tudi oprane (uporaba smetarskega vozila z integriranim visokotlačnim pralnim sistemom). Pranje pri nizkih temperaturah ni
mogoče, pa tudi ni potrebno, saj pri nizkih temperaturah ne prihaja do razkrajanja in vonjav.
Ali lahko občan zamenja zabojnik za manjšega in pod kakšnimi pogoji?
V prvem letu izvajanja javne službe zamenjava ne bo mogoča, saj se je vsak uporabnik lahko odločil za primerno velikost zabojnika za biološke odpadke. Po enem letu pa se bo menjava zabojnika lahko izvedla skladno s sprejetim Programom oskrbe organskih odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Domžale, ki omogoča menjavo 120-litrske-ga zabojnika za 80-litrskega v primeru, da se bo določen del organskih odpadkov kompostiral v hišnem kompostniku, skladno z določili pravilnika o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki.
Kako pa je z zabojniki za ostale komunalne odpadke? Kdaj jih bodo lahko tisti, ki so se v anketi odločili za zamenjavo, prejeli? Kdaj jih bodo prejeli in ali bo zanje cena ostala ista, ne glede na njihovo velikost?
Zabojniki za ostanek mešanih komunalnih odpadkov zaenkrat ostanejo isti. Predvideno je bilo, da se z uvedbo ločenega zbiranja bioloških odpadkov zamenjajo tudi zabojniki za mešane komunalne odpadke, vendar je bilo to povezano s potrditvijo novih cen s strani Vlade RS, ki je za to pristojna. Novi zabojniki za vsa gospodinjstva so že nabavljeni in čakajo v skladišču. Razdeljeni bodo takoj, ko bo potrjena nova cena.
Z razdelitvijo zabojnikov za biološke odpadke in mešane komunalne odpadke bomo prešli na sistem, kjer so vsi zabojniki v lasti izvajalca storitev. Tako občanom ne bo več potrebno skrbeti za zamenjavo ali nabavo novih zabojnikov. Poskrbljeno bo tako za vzdrževanje kot tudi za zamenjavo dotrajanih ali poškodovanih zabojnikov. Nam, ki pobiramo odpadke, pa bo omogočen racionalnejši odvoz odpadkov, saj bodo vsi zabojniki enaki in ne bo potrebno prilagajanje tovornjakov za pobiranje odpadkov vsakemu tipu zabojnika posebej.
Alenka Jakomin
SPOMLADANSKA ČISTILNA AKCIJA
Letošnja čistilna akcija je potekala od 5. do 12. aprila. Vsakoletno akcijo pripravljata Občina Mengeš in Turistično društvo Mengeš. Nekaj dni pred omenjenim datumom smo se skupaj sestali s predstavniki posameznih društev in se dogovorili o poteku akcije na celotnem območju Občine Mengeš.
Opozorili smo na nekatera divja odlagališča. Največjo nesnago in divje odlagališče smo zaznali na Drnovem, zato smo se s predstavniki Občine Komenda dogovorili za zaključek čistilne akcije na Drnovem. V soboto, 19. aprila, se nas je zbralo preko 45 članov posameznih društev in to PGD Mengeš in Topole, člani Lovske družine, Čebelarskega,
Turističnega in Kolesarskega društva Mengeš in drugi. Aktivno sta sodelovala župan Franc Jerič in podžupan Aleš Janežič. S prevozi so nam pomagali tudi traktoristi iz
Agroemone, za kar se jim posebej zahvaljujemo. Zadnji dan čistilne akcije, 22. april, je bil namenjen dnevu Zemlje. Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste sodelovali na le-
tošnji čistilni akciji z željo, da bomo vsi bolj odgovorno skrbeli za naše bivalno okolje.
Franc Zabret
ČISTILNA AKCIJA
USPELA ČISTILNA AKCIJA V ŠPORTNEM PARKU V LOKI
5. aprila 2008 smo organizirali vsakoletno spomladansko čistilno akcijo. Zbralo se je petnajst prostovoljcev iz Športnega društva, ki so v dobrih štirih urah očistili okolico ter postorili ostala dela (postavili so nove smetnjake, popravili pipo Zamenjali bomo tudi gole, obnovili koše in uredili odbojkarsko igrišče, zato apeliram na uporabnike športne ploščadi, da skrbijo za red in čistočo na igrišču in v okolici.
Matjaž Anžlovar
SPOMLADANSKA ČISTILNA AKCIJA V TOPOLAH
V petek, 4. aprila, smo se Topolci pod okriljem ŠD Topole in PGD Topole spravili nad nesnago, ki se je v preteklem letu nabrala v naši bližini. Najprej smo očistili cesto, ki vodi do avtobusne postaje, nato pa še cesto od gasilskega doma do križišča na koncu
Hidrometala. Očistili smo tudi strugo Pšate od mostu proti Suhadolam ter proti Mengšu do ceste, ki vodi proti Vodicam. Ob strugi Pšate se je nabralo veliko najrazličnejših odpadkov, ki so jih večinoma prinesle jesenske katastrofalne poplave. Večji zalogaj pri pospravljanju odpadkov je predstavljal Športni park v Topolah, saj se je čez zimo na njem nabralo veliko odpadkov, vendar za spremembo nekoliko manj kot lansko leto. Tako smo očistiti ploščad, pregrabili vse travnate površine, očistiti atletsko stezo, odstraniti polomljene veje in počistili okolico brunarice. V akciji je sodelovalo dvajset vaščanov, ki so zbrali za zvrhano traktorsko prikolico odpadkov.
ŠD in PGD Topole
ČISTILNA AKCIJA SODELAVCEV ŽUPNIJSKE KARITAS
V Mengšu je bila letos slovesnost svete birme 5. aprila. Starši in botri birmancev so zelo zavzeto čistili cerkev in okolico na torek pred slovesnostjo. Ta dan smo za metle in grablje poprijeli tudi sodelavci Župnijske karitas. Dogovorili smo se, da se zberemo uro pred »uradnimi urami«. Začeli smo urejati prostor za mrliškimi vežicami in se nato preselili pred vežice in na parkirišče. Izkazalo se je, da je po gradbenih delih in po urejanju zelenic dela več, kakor smo pričakovali. Ostali smo pri čiščenju, čeprav se je pred prostori Župnijske karitas ob 17. uri nabralo kar precejšnje število ljudi, ki prihajajo k nam po pomoč. Povabili smo jih, naj se nam pridružijo pri čiščenju. Večina je naše povabilo z odobravanjem sprejela in šele tedaj se je začela prava akcija. Dobra volja je iz minute v minuto naraščala in seveda tudi zadovoljstvo nad opravljenim delom. Prvič se je zgodilo, da smo prostovoljci in naše »stranke« sodelovali drugače, kakor med »uradnimi urami«, predvsem pa je bilo ves čas prijateljsko vzdušje. Prvič so bili tudi naši pogovori sproščeni in niso bili vklenjeni v težave, ki jih sicer obravnavamo v naših prostorih. Po končanem delu smo imeli še dovolj časa, da smo z vsemi, ki so nam pomagali, opravili še »uradni del« poslanstva Karitas. Tudi pri tem delu nam je dobra volja ostala. Marjanca iz varstvenega centra je vzdihnila: »Oh, jaz bi vsak dan takole delala ...« Franci, ki je oskrbovan pod isto streho, in za katerega smo ves čas mislili, da negoduje zaradi dela, pa je dodal: »Jaz isto.« Bilo je torej vsestransko zadovoljstvo. Krasen občutek! Vsem, ki ste se nam pridružili pri delu, se iskreno zahvaljujemo in se priporočamo še za kakšno podobno pomoč.
Sodelavci Župnijske karitas
Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš je v okviru očiščevalne akcije Občine Mengeš tudi letos, kot vsako leto, izvedlo pranje asfaltnih površin. Kot je že nekaj let v navadi, pranje izvajamo na cvetno nedeljo zjutraj, od pete ure dalje. Oprano je bilo parkirišče pri občini, pločnik pred kulturnim domom, celotne površine pred vrtcema Gobica in Sonček, parkirišče pred osnovno šolo, prostor pred glavnim vhodom in del športne ploščadi ter asfaltna ploščad in del ceste pri TVD Partizanu. Že prejšnji dan, v soboto, je bilo oprano parkirišče pri mrliških vežicah ter dovozna cesta in ploščad pri cerkvi in pred pokopališčem. Očiščevalne akcije se bodo nadaljevale po veliki noči oziroma v začetku aprila.
Tomaž Žargi, poveljnik PGD
ČISTILNA AKCIJA PLANINSKEGA DRUŠTVA JANEZA TRDINE MENGEŠ
Naš predsednik Miro Šušteršič je zaradi dežja čistilno akcijo prestavil na sredo, 16. aprila. Na izhodišču trima se je zbralo med 25 in 30 zagrizenih čistilcev. Dobre volje smo se zakadili v hrib in čistili planinske poti ter njihovo okolico. Zbrali smo se na mengeški koči, kjer smo si izmenjali izkušnje o čiščenju posameznega predela mengeškega hriba. Planinski pozdrav!
Zapisali:
Mojca Volkar in Katarina Marin

ČISTILNA AKCIJA
SKUPNA ČISTILNA AKCIJA LISTE ZA OBČINO MENGEŠ IN NJEN RAZVOJ IN VAŠKEGA ODBORA DOBENO
V soboto, 12. aprila, je naša lista skupaj z Vaškim odborom Dobeno uspešno izpeljala čistilno akcijo, čeprav nam vremenska napoved ni bila povsem naklonjena. Kljub temu se nas je pod vznožjem Dobena ob 9. uri zjutraj zbralo enajst prostovoljcev.
Tam sta nas gospod Martin Einsidler in gospa Sandra Aleš (vodja čistilne akcije) razporedila v dve skupini in čiščenje se je lahko pričelo. Ena skupina je šla »nabirat« smeti v gozd, druga pa po cesti navzgor proti Dobenu. Okoljevarstvena zavest je dokaj na nizki ravni ljudi, saj se je kmalu nabralo veliko smeti. Med drugim smo »našli« nekaj avtomobilskih delov, pnevmatike, steklo, plastiko ^ Nekje na sredini akcije smo se »pri Pirnat'« okrepčali s kavico, ki nam jo je pripravila gospa Bernarda Aleš, ter nadaljevali s čiščenjem okolice. Tu smo tudi zaključili s čistilno akcijo, s katero smo naravo razbremenili za deset vreč smeti. Po zaključku nas je gospod Emil Novak povabil k sebi domov, kjer nam je skupaj z ženo pripravil obilno in slastno malico. Za lepo gesto in pozornost se jima na tem mestu še enkrat zahvaljujemo.
Brezobzirnost ljudi do okolja nima meja, zato so čistilne akcije še kako potrebne, čeprav bi raje videli, da temu ne bi bilo tako. Ker pa nam ni vseeno za okolje, se bomo »spomladanskega čiščenja okolja« z veseljem udeležili tudi naslednje leto. Zato že zdaj vabljeni vsi, ki si želite čisto in okolju prijazno Občino Mengeš. Zahvaljujemo se občini za vreče in rokavice ter seveda vsem, ki ste se nam pridružili.
Lista za Občino Mengeš in njen razvoj
Čebelarsko društvo Mengeš se je udeležilo treh čistilnih akcij. Očistili smo Trdinov trg in okolico spomenika 1. svetovne vojne. Društvo je 19. aprila s svojimi člani sodelovalo tudi pri zaključni delovni akciji na Drnovem. Ker imamo društveni čebelnjak na zapuščenem cerkvenem vrtu, smo morali tudi tu kar pošteno poprijeti za delo, saj smo se dela lotili z vsem mogočim orodjem, tudi z motornimi žagami, traktorjem in ostalim ročnim orodjem, zagon pri delu pa nam je dajala dobra volja.
Naj medi!
Jože Boštjančič, predsednik ČD Mengeš
ČISTILNA AKCIJA
Slovenska demokratska stranka, Občinski odbor Mengeš, je organizirala pobiranje odpadkov v bližnji okolici mengeškega bajerja ter ob cesti, ki vodi čez Žeček. Vreme nam zjutraj ni bilo preveč naklonjeno, zato je bila tudi udeležba bolj skromna. Najprej smo smeti pobrali na parkirišču pred bajerjem, kjer je ležalo ogromno praznih pločevink - kljub temu, da so zraven koši za smeti. Nato smo očistili del potoka ob cesti do nekdanjega pruha - kamnoloma, ki je postal odlagališče smeti, gradbenega materiala in raznih drugih kosovnih odpadkov, med drugim tudi azbestne kritine. Odkrili smo več mest, kjer so stare deponije raznih odpadkov, ki v naravo ne sodijo, med drugim avtomobilske gume. Večje kose smo pobrali, žal pa je veliko tega napol zasutega, zato je odstranitev možna samo s strojem.
Presenečeni smo bili, ko smo na jasi, kjer stoji lovski stolp - opazovalnica, odkrili veliko luknjo, polno odpadkov. Nekaj večjih kosov smo odnesli do ceste, ogromno tega pa je ostalo, zato pozivamo pristojne na občini, da ugotovijo, kdo je te odpadke pripeljal tja, in poskrbijo za odvoz. Nesmiselno in nedopustno je ravnanje nekoga, da tako grdo dela z naravo, saj je dvakrat letno organiziran brezplačen odvoz odpadkov.
Imejte naravo radi, potem bo tudi narava vam vračala samo dobro.
OO SDS Mengeš, Zlatka Zebec

MATIČKOVA »STERNA«
GOVOR DIREKTORJA MESTNEGA MUZEJA MENGEŠ, JANEZA ŠKRLEPA, OB SLOVESNEM ODPRTJU MATIČKOVE »ŠTERNE<
Spoštovane dame in gospodje, dragi Men-gšani, v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je Mengeš dobil vodovod. Hudournik Pšata, ki teče skozi naše kraje, studenci in številni vodnjaki so vse bolj izgubljali svoj nekdanji pomen. Zaradi odplak, divjih odlagališč odpadkov, intenzivnega gnojenja in uporabe strupenih zaščitnih sredstev v poljedelstvu je tudi voda v njih postala oporečna. Nekdanji središčni pomen vodnjakov je postal njihova zla usoda. Stali so namreč na križiščih pomembnih cest, na trgih, ob ulicah in na velikih dvoriščih. Naenkrat so bili v napoto. Številni so bili zasuti, mnogi so se morali umakniti moderni gradnji cest in ulic. Mojstrsko izdelani kamniti obodi so bili uničeni, mnogi zanemarjeni samevajo ob ulicah in na dvoriščih, nekateri so bili ukradeni ali prodani raznim zbiralcem. Gotovo imajo posebno srečo tisti, ki so bili zgrajeni bolj ob strani in tisti, ki so ostali pod budnim očesom ljudi, ki se niso odtujili zaradi vse večjega vpliva nosilcev napredka, ki so prepuščali propadanju ali celo rušili preprosto, a tako lepo dediščino tehnične kulture, ob tem pa prezrli tudi njihovo vsebino, najpomembnejši življenjski sok - zdravo pitno vodo.
Časi se spreminjajo. Danes smo se zbrali na slovesnosti ob obnovljeni Matičkovi, nekateri pravijo, Kajžni »šterni«.
Osnovni podatki o vodnjaku
Matičkova »šterna« stoji na razširjenem delu pločnika pred Gregorčevo hišo oziroma na-
sproti hiše na Liparjevi cesti 5. Pred obnovo je bil vodnjak globok 13,40 m, po obnovi pa 15,50 m. V celotni globini je vodnjak, ki je premera 80 cm, obdan s kamnitim zidom brez veziva, med globino 2,10 m in 3,40 pa z dobro žganimi zidaki. Kamniti zunanji obod, premera 142 cm, in višine 63 cm, spet z dvema železnima obročema, je bil pred obnovo zasut približno 30 cm. Obod je izdelan iz skrbno izklesanega ihanskega apnenca z letnico 1898. Vodnjak je gotovo starejši od kamnitega oboda, saj je že vrisan v katastrsko mapo iz leta 1825. Pred obnovitvijo je bil do polovice prekrit z dotrajano betonsko ploščo in deskami.
Štirje skrbno klesani elementi oboda tvorijo čisto in funkcionalno cilindrično obliko, katere eleganca je bila pred obnovitvijo zakrita. Celotna zunanja podoba nekdanjega vodnjaka ni ohranjena. Fotografija iz petdesetih let prejšnjega stoletja in posamezni ohranjeni kovinski deli so nam narekovali rekonstrukcijo vodnjaka in sistem črpanja vode. Matičkova šterna je namreč le eden od tipov vodnjaka, ki so zastopani na področju naše občine in so v sklopu drugih tipov (s kamnitimi bloki ograjen in pokrit zdravilni studenec pod Plešo v Topolah, topolska vetrnica, vodnjaki z vretenom nepogrešljivi tako z arhitekturno-likovnega vidika kot tudi z vidika pestrosti tehnične dediščine.
Posebej velja poudariti, da je bil to vaški

vodnjak, namenjen soseski in vsem mimoidočim, med katerimi so bili vozarji, ki so tu napojili konje in se potem zadržali v Matičkovi gostilni. Bil je neformalno zbirališče gospodinj in mladine. Na njem v poletnem času še vedno počivajo rolkarji, ki rolajo proti Loki in Trzinu.
Mestni muzej Mengeš je kot koncesionar za obnovo nepremične kulturne dediščine na območju občine zbral potrebne informacije na terenu in zasebnih arhivih, pripravil gradivo za razpis, pridobil dokumentacijo in soglasja in organiziral strokovno skupino za izvedbo projekta obnove in izvajalce obnovitvenih del. V času obnovitvenih del je za višje razrede Osnovne šole Mengeš ob vodnjaku izvedel sedem predavanj o pomenu obnove nepremične kulturne dediščine, s posebnim poudarkom na programu obnove vodnjakov in drugih vodnih virov, ki jih podpirajo Občina Mengeš, Helios d. d. in Ministrstvo za okolje in prostor.
Kratek opis nekaterih opravljenih del
Dokumentirali smo stanje vodnjaka pred obnovitvenimi deli, odstranili in sanirali segmente obstoječega kamnitega oboda vodnjaka, očistili celotni zidani obod vodnjaka, poglobili in dozidali poglobitev do globine 15,50 m, osemkrat črpali dotekajočo vodo, ki priteka v vodnjak iz severozahodne smeri, izdelali in montirali črpalni sistem, izdelali in montirali manjkajoče kamnite dele vodjaka (dvodelni podstavek za kamniti obod, dvodelni kamniti pokrov, podstavek
Častni občan Franc Zabret pri pokušanju vode iz Matičkové »šterne«
Direktor Mestnega muzeja Mengeš Janez Škrlep
Župan Franc Jerič
Matičkova »šterna« danes
Matičkova »šterna« okoli leta 1950 (fotografija: arhiv Mestnega muzeja Mengeš)
in kamnito skledo na nogi), izdelali greznico za odtekajočo vodo, tlakovali neposredno okolico vodnjaka s tonalitnimi kockami, izdelali leseno črpalno cev iz macesna, ki smo jo opremili s starim litoželeznim izlivom z levjo glavico in drugimi elementi za ročno črpanje vode, leseno cev smo prekrili s stožčasto bakreno pokositrano streho ter uredili diskretno zračenje vodnjaka in odtekanje vodnega stebra do globine 80 cm za preprečitev zmrzovanja in možnost uporabe vodnjaka tudi v zimskih dneh. Izvedbo projekta sta financirali Občina Mengeš in družba Helios Domžale d. d., v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor.
Pri obnovi so sodelovali: Kamnoseštvo Žnidar team, Mengeš; Strojne inštalacije Testen, Mengeš; Ključavničarstvo Lagoja, Loka; Kleparstvo Vrhovnik, Kamnik; Ko-vaštvo Šinkovec in Zapora ceste Kosec Mengeš.
Kot donatorji so sodelovali: PRIMER d. o. o. Mengeš; Bognar d. o. o.; Legra d. o. o., in Ključavničarstvo Peter Škrlep s. p. Mengeš.
Na koncu se želim zahvaliti vsem za dobro sodelovanje, posebno sosedom: družini Janeza Gregorca, Majdi Gregorc, Zinki Lipar, Ivi Jamšek, arhitektu Tonetu Bendi in Feliksu Burgarju za strokovne nasvete. Spoštovani, naj nas obnovljena Matičkova »šterna« vedno nagovarja k dobremu odnosu do vode - do naravne in tudi do kulturne dediščine.
Mestni muzej Mengeš, direktor Janez Škrlep
ODPRTJE MATIČKOVE »ŠTERNE« V MENGŠU
V	petek, 4. aprila, je bilo slavnostno odprtje obnovljene Matičkove »šterne« na Lipar-jevi cesti v Mengšu. Njeno obnovo je ob finančni pomoči Občine Mengeš, Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda ter drugih do-natorjev izpeljal Mestni muzej Mengeš. Projekt oživljanja slovenskih krajevnih vodnjakov poteka v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki sta ga pred desetimi leti ustanovila podjetje Helios Domžale in Ministrstvo za okolje in prostor. Matičkova »šterna« je že 51. obnovljeni vodni vir v 46 slovenskih občinah. Več o obnovljenem vodnjaku je povedal direktor Mestnega muzeja Mengeš, Janez Škrlep.
V	času obnovitvenih del je bilo za višje razrede Osnovne šole Mengeš ob vodnjaku izvedenih sedem predavanj o pomenu obnove nepremične kulturne dediščine, s posebnim poudarkom na programu obnove vodnjakov in drugih vodnih virov, ki jih podpirajo Občina Mengeš, Helios d. d. in Ministrstvo za okolje in prostor, ki so obnovo tudi financirali. Vrednost obnove je 14.600 evrov.
Posebna zahvala za dobro sodelovanje gre še družini Janeza Gregorca, Majdi Gregorc, Zinki Lipar, Ivi Jamšek, arhitektu Tonetu Benda in Feliksu Burgarju za strokovne nasvete.
Župan Franc Jerič je otvoritev »šterne« pospremil z besedami: »Od sedaj naprej se bodo lahko mimoidoči potniki tukaj odžejali z zdravo pitno vodo«.
Katarina Karlovšek
Podžupan Aleš Janežič

DRUŠTVA
PRAZNOVANJE PRAZNIKA INVALIDOV V HALI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH
Invalidi iz Domžal, Lukovice, Mengša, Moravč in Trzina so bili zadovoljni z izvedbo praznika invalidov, 30. marca 2008, ki so ga praznovali v Hali komunalnega centra v Domžalah. Godba na pihala je naznanila slavnostni pričetek, sledila sta uradni program in sprejem gostov - županov iz Domžal, Tonija Dragarja, iz Mengša, Franca Jeriča in iz Moravč, Matija Rebolja, ter ostalih: novoizvoljene predsednice pobratenega društva Izola, Jolande
Deško, predsednikov društev z delegacijami iz Gorenjske regije, Kopra in Sežane, podpredsednice ZDIS-a, Zdenke Ornik - in pozdrav častnemu gostu, direktorju Direktorata za invalide z Ministrstva za delo, družino in socialo, mag. Cvetu Uršiču. Vsak izmed naštetih gostov je prispeval lep nagovor invalidom z obljubami, da si bodo prizadevali za izboljšanje socialnega stanja invalidov v družbi oziroma na območjih, kamor sega njihova
pristojnost. Domžalski župan je poudaril, da si Občina Domžale izredno prizadeva nameniti več finančnih sredstev humanitarnim društvom in organizacijam, saj si člani društev zares prizadevajo za izboljšanje življenja invalidov. Namensko dodeljena sredstva obrodijo velike sadove. Velik prispevek pri delu z invalidi ima tudi Vida Perne, predsednica MDI Domžale, ki bo ob prazniku Občine Domžale za svoje delo prejela posebno občinsko priznanje.
Sledil je zabavni del proslave, na katerem so nastopili Martin Perovič, Tanja Žagar, ansambla Prosen in Veseljaki, Foxy teens in Tone Fornezzi - Tof, ki je svojo satiro usmeril na znane politične osebnosti. Telovadna skupina MDI Domžale, ki se enkrat tedensko srečuje na razgibavanju, je prikazala svoj trud za ohranjevanje zdravja in vitalnosti. Maja Mušič, ki je povezovala pro-
gram, je nato napovedala ples in zabavo z ansamblom Javor, sre-čolov in druženje. Po dobri hrani in pijači je čas zelo hitro tekel. Medsebojno pozdravljanje in pogovori z znanci, prijatelji in sotrpini, petje, smeh in ples, so dajali ritem popoldnevu te praznične nedelje, ki se je končala s pozdravom in obljubo, da se spet srečamo, če ne prej pa naslednje leto. Vsi prisotni so si v Galeriji Domžale lahko ogledali tudi razstavo ročnih in likovnih del naših članov, ki so jo odprli v soboto, 29. marca in je trajala do zaključka praznovanja dneva invalidov. Takih druženj si invalidi zares želimo.
Martina Lampret
OBREZOVANJA DREVJA V RADENCIH
Tečaj obrezovanja drevja je organizirala Zveza delovnih invalidov in je potekal od 15. do 20. marca 2008 v Radencih. Udeležilo se ga je osem tečajnikov, ki so bili nastanjeni v ZDIS-ovi hiši, trije tečajniki pa so se vsak dan pripeljali od doma. Tečajniki smo dobili praktično znanje pravilnega obrezovanja sadnega drevja in vinske trte, vsadili pa smo tudi nekaj novih jablan. Namen tečaja je tudi druženje invalidov iz vse Slovenije. Lahko rečemo, da je uspel, saj smo se veliko naučili in bomo lahko svoje znanje prenesli na druge oziroma ga uporabili doma. Uspelo pa je tudi druženje. Različni ljudje iz različnih krajev in z različnimi navadami smo skupaj preživeli pet lepih dni. Vem, da se jih bomo vsi še dolgo spominjali in se kdaj pa kdaj nasmehnili izvirnim doživetim spominom. Izmenjali smo si naslove in telefonske številke, torej
se bomo še poklicali, si pisali in si povedali kaj hudomušnega in zanimivega.
Pred koncem tečaja, ko sem tečajnike v hiši povprašala, kaj jim je bilo najbolj zanimivo oziroma, kaj si bodo najbolj zapomnili, sem dobila naslednje odgovore: »Najbolj zanimivo mi je bilo, da smo se na stari jablani naučili obrezovati, ko je bila že obrezana, smo jo požagali, ker je menda odslužila svoje.«
»Zame je bil najbolj pomemben ogled vinograda (v lastnem interesu smo si šli ogledat privatni vinograd). Nasad s 2.500 trtami je star tri leta in je izjemno slabo zaraščen. Trsje je na tistem kraju trsa, kjer je bilo cepljeno, poškodovano.«
Danilo, star trsničar, tudi sam je vrsto let delal s cepljenjem trsja, je bil še posebej zgrožen. Eden od dveh Jožetov je dejal: »Najbolj mi bo ostalo v spominu, kako ste meni in kolegu Jožefu
po starem običaju na predvečer Jožefovega - 19. marca, naredili ofreh (tolčenje s pokrovkami z namenom, da se spomnim svojega imena oziroma godu). Tega običaja se spominim še iz mladih let, a žal se ga ne držimo več.« Eden izmed dveh Francov je priznal, da se že dolgo ni tako od srca nasmejal, še zlasti Danijelu, ki je bil glavni pripovedovalec smešnic. Danijel nam je pokazal tudi nekaj svojih izdelkov iz kamna.
Po ženini smrti pred štirimi leti je pričel obiskovati Univerzo za tretje življenjsko obdobje in pričel kipariti. Sedaj oblikuje izdelke iz kamenja, kar mu gre zelo dobro. Drugi Franc je dejal: »Menim, da je bila družba tečajnikov neponovljiva. Obrezovanje bo verjetno organizirano tudi naslednje leto, ampak taka družba, spontana, zabavna in prilagodljiva se ne najde vsako leto.« Vsi zadovoljni smo si zaželeli ponovnega srečanja v naslednjem letu in do takrat vse lepo.
Martina Lampret

DRUŠTVA
OBČNI ZBOR KD ANTONA LOBODE
Loško kulturno društvo je prvo soboto v aprilu pripravilo svoj 13. letni občni zbor. V uvodnem nagovoru je predsednik društva Matjaž Loboda pozdravil vse navzoče in jim zaželel ugodno počutje v prostorih novega doma. Posebno dobrodošlico je izrekel gostoma - podžupanu in predsedniku ZKD Občine Mengeš, Jožetu Vahtarju, in predsedniku Prostovoljnega gasilskega društva Loka, Robertu Ručigaju.
O opravljenem delu in načrtih v prihodnosti društva je poročal predsednik Matjaž Loboda, o finančnem stanju pa blagajničarka Justi Jerič. Jože Vahtar je pohvalil zavzeto delo in ambicioznost društva ter spregovoril o novem davčnem sistemu, ki naj bi, če bo pri njem ostalo, močno prizadel vsa društva. Robert Ručigaj je orisal delo gasilcev in kulturnikov pri gradnji skupnega doma, ki bo po njegovih besedah kmalu povsem nared - odprtje bo predvidoma konec avgusta. Vse navzoče je povabil, da si dom ogledajo in to smo z veseljem storili. Na začetku občnega zbora in med zakusko je pel otroški pevski zbor Lastovke. Petju so se pridružili tudi odrasli udeleženci, tako da je večer minil v prijetnem vzdušju.
Jože Brojan
Mengšani na intenzivnih pripravah v Strunjanu
FOLKLORISTI NA PRIMORSKEM SONČKU
Mengeški folkloristi so letošnjo zimo zaključili z intenzivnimi pripravami. Za razliko od zadnjih let, ko so intenzivni vikend preživeli v Beli Krajini, so se tokrat odpravili na primorski sonček, točneje v Strunjan. Več kot 20 članov je vikend namenilo intenzivnim vajam. Pod vodstvom Zorana Jagodica in Eda Revna so se posvetili novim plesnim korakom in obnavljanju starih, že poznanih koreografij. Na pripravah so se člani še posebej potrudili, saj se letos Mengšanom obeta kar nekaj reprezentativnih nastopov. Med najbolj zanimivimi bo zagotovo nastop ob Alpskem kvintetu v znani oddaji avstrijske televizije Musikantenstadel, nastop na povabilo slovenske hiše v Bruslju, sredi maja pa jih čaka tudi mednarodno srečanje folklornih skupin na Zlatiboru v Srbiji.
Če se jim želiš pridružiti tudi ti, lahko to storiš na njihovih vajah, vsak torek in četrtek, ob 20.30 v prostorih nad knjižnico v Mengšu. Prej lahko pokličeš Eda Revna na tel.: 031/393- 161.
Mengeški folkloristi Foto: Urša Schiro
2. OBČNI ZBOR
ŠPORTNEGA DRUŠTVA TOPOLE
V petek, 28. marca, je v prostorih gasilskega doma v Topolah potekal 2. redni občni zbor članov Športnega društva Topole. Zbralo se je mnogo članov, kar kaže na veliko zainteresiranost za šport v Topolah.
Žal nam je le, da je tik pred zdajci udeležbo opravičil podžupan Aleš Janežič, saj tako nismo mogli predstaviti našega dela tudi občinski upravi. Iz poročil predsednika (Miran Grilc), blagajničarke in tajnice (Nataša Aleš), predsednika Nadzornega odbora (Gregor Černivec) ter vodij odbojkarske sekcije (Blaž Patarčec), moto sekcije Veteran (Anton Kunstelj st.), košarkaške sekcije (Aleš Černivec), planinarske sekcije (Janez Kosec) in balinarske sekcije (Slavko Grilc), se je pokazalo, da so vsi organi društva ravnali v skladu s statutom ter dobro in strokovno. V preteklem letu smo tako - poleg redne vadbe na igriščih Športnega parka Topole - izvedli 6 turnirjev v več športnih disciplinah. S planinsko sekcijo smo izvedli tri pohode, največji pečat v lanskem letu pa je nedvomno pustila moto sekcija Veteran, katere člani so uspešno zastopali naše društvo na srečanjih po vsej Sloveniji in v sosednjih državah. ŠD Topole je v preteklem letu delovalo tudi na področjih, ki niso strogo športne narave. Sodelovali smo pri spomladanski čistilni akciji in po jesenskih poplavah očistili športni park. Imeli smo tudi več delovnih akcij, na katerih smo izvajali razna dela na brunarici, ki kljub vsemu vloženemu trudu še vedno ni dokončana. V okviru delovnih in obeh čistilnih akcij je petindvajset članov opravilo preko sedemsto prostovoljnih ur dela.
Pregled vseh dogodkov
	14.	1.	Pohod na Rašico;
	20.	1.	Delovna akcija;
	31.	3.	Čistilna akcija;
	27.	4.	Udeležba na srečanju Tomos Koper;
	1.	5.	Udeležba na prvomajski budnici;
4.	in 5.	5.	Delovna akcija;
7.	- 9.	5.	Delovna akcija;
	12.	5.	Spretnostna vožnja
			za starodobna motorna kolesa;
	9.	6.	Turnir v tekmovanju trojk v košarki;
	17.	6.	Pohod na Sv. Jakoba nad Preddvorom;
	24.	6.	Udeležba na Srečanju ljubiteljev
			NSU vozil Gornji grad;
	26.	6.	Odbojkarski turnir in balinarski turnir dvojic;
	4.	8.	Delovna akcija;
4. ■	- 31.	8.	Šola odbojke, košarke in nogometa;
	25.	8.	Udeležba na srečanju starodobnih vozil
			MAK Vodice;
29.	, 31.	8.	Delovna akcija;
	22.	9.	Odprava posledic poplav;
	22.	9.	Udeležba na festivalu starodobnih vozil Codelli
	6.10.		Turnir v namiznem nogometu in pikadu;
	4.	11.	Pohod na Ratitovec nad Železniki
			in ogled Železnikov;
	1. 12.		Turnir v namiznem tenisu;
ŠD Topole

DRUŠTVA
ŠD PARTIZAN MENGEŠ
28. marca so se člani društva zbrali na občnem zboru. Pregledali so svoje delo v preteklem obdobju in izvolili nove organe društva za obdobje med leti 20082012. Najzaslužnejšim članom društva so ob 60-letnici delovanja društva podelili priznanja.
Dobitniki priznanj
Srebrna priznanja:
Franc Zalokar, Francka Svete, Gregor Gostiša, Jože Čemas, Jože Rogelj, Jožefa Janežič, Katarina Sršen, Leo Jerič, Lija Vrhovnik, Marjan Tomazin, Simona Hrovat in Štefan Skok. Zlato priznanje: Milan Lukan.
Poročilo predsednika društva Partizan za leto 2007
Društvo je vodil IO, v sestavi Jože Mlakar
-	predsednik, Franc Zabret - podpredsednik, Marjanca Lavrič - tajnica, Marija Sitar - blagajničarka in člani Dušan Osolin
-	predstavnik NT, Ludvik Mikola - predstavnik balinarjev, Marjan Mušič - predstavnik teniške sekcije, Rika Binter - predstavnica gimnastike, Sašo Jamšek - predstavnik badmintonske sekcije in Klemen Jamšek
-	predstavnik odbojkarske sekcije. Člani nadzornega odbora so bili Igor Tisaj - predsednik ter Irena Jerič in Francka Trobec, disciplinske komisije pa Franci Zabret -predsednik, Jana Jenc in Jure Šinkovec. IO se je sestajal na skupnih sestankih skupaj z NO in vaditelji, navzoči pa so bili tudi člani NO in DK. Na ta način smo bili vsi seznanjeni z vsem, kar se je v društvu dogajalo.
V zadnjih štirih letih smo obnovili košarkarsko igrišče, zamenjali dotrajano tribuno in žičnato ograjo, popravili reflektorje ter postavili nove koše. V telovadnici smo obnovili razsvetljavo, tako da sedaj svetloba odgovarja predpisom za igranje namiznega tenisa v 1. državni ligi. Ob pomoči občine smo popolnoma obnovili hišniško stanovanje. Prepleskali smo garderobe in okna v garderobi.
Teniška sekcija je obnovila oziroma zamenjala vodne inštalacije, kopalnice so opremili s tuš kabinami. Med igrišči so vgradili nosilne stebre za predelne mreže in zamenjali dotrajana svetila v reflektorjih. Blainarska sekcija je sproti obnavljala brunarico, po večkratnih vlomih so odpravili nastalo škodo.
Tako tenisači kot balinarji opozarjajo na nujnost ureditve elektrifikacije športnega parka.
Vadba poteka po ustaljenem programu in
načinu dela. V telovadnici OŠ imamo že ustaljene termine za vadbo odbojke, badmintona, ženske košarke in gimnastike. S šolo dobro sodelujemo. OŠ tudi zagotavlja možnost uporabe šolske telovadnice za organizacijo tekmovanj v namiznem tenisu, ki jih lahko skladno z normativi izvedemo v tej telovadnici (tekmovanje za ekipno prvenstvo, ko tekmovanje lahko izvedemo na šestih mizah). V telovadnici ŠD Partizan Mengeš potekajo vadbe vsak dan po urniku: v popoldanskem času do 22. ure zvečer, v torek in nedeljo pa tudi dopoldne. Ob sobotah je telovadnica namenjena za tekme državne namiznoteniške lige.
V	septembru smo uspešno organizirali izobraževanje za sodnike namiznega tenisa. Izvajalec izobraževanja je bila Namiznoteniška zveza Slovenije. Štirje udeleženci so opravili izpite za sodnika, šest pa za republiškega sodnika. Naši sodniki uspešno sodijo na tekmovanjih, ki jih organizira naše društvo, in na ligaških tekmovanjih, mednarodni sodnik in republiški sodniki pa na mednarodnih tekmovanjih v organizaciji NTZS. Trije trenerji so se udeležili licenčnega seminarja v Velenju.
V	preteklem letu sta s hišniškim delom prenehala dolgoletna člana našega društva -Anica in Ivo Blejc, po opravljenem razpisu pa sedaj to delo uspešno opravlja nova hišnica Bernardka Props.
V	preteklem letu je delovalo 29 vadbenih skupin oziroma sekcij. Na področju tekmovalnega športa je aktivnost društva usmerjena predvsem na vadbo namiznega tenisa, tenisa in balinanja. Za vadbo je skrbelo 33 vaditeljev, hišnica in 4 člani uprave, ki so v večini primerov tudi vaditelji, tajnica in bla-gajničarka. Knjigovodske posle za društvo opravlja firma TAN - DRAŽ, z delom smo zadovoljni.
Poročilo o delu po posameznih vadbenih skupinah oziroma sekcijah
Balinarji so svoje delo pregledali na svojem občnem zboru. Sekcija ima 108 članov in 87 podpornih članov. Imajo svoj upravni odbor, ki se je sestal sedemkrat.
V	pretekli sezoni so bili uspešni na tekmovalnem področju. Članska ekipa tekmuje v 2. Ljubljanski balinarski ligi. Osvojili so 1. mesto in si v letošnji sezoni zagotovili
tekmovanje v 1. LBL. Udeležili so se petnajstih turnirjev, kjer so se vedno uvrščali med prve tri.
Uspešno nastopajo tudi starejše članice. Organizirali so več društvenih in meddru-štvenih tekmovanj.
Tudi teniška sekcija je svoje delo pregledala na občnem zboru sekcije. V sekcijo je vključenih 62 članov. Uvedli so novo obliko družinskega članstva. Upravni odbor se je sestajal po potrebi in reševal nastale probleme.
Organizirali so 15 turnirjev. Sodelovali s v ligi Pod Kamniškimi planinami, kjer nastopa osem ekip in igrajo po dvokrožnem sistemu (ena tekma doma, druga v gosteh). Sodelujejo tudi v veteranski ligi, kjer nastopajo igralci, starejši od 50 let.
V	Harmoniji Mengeš organizirajo zimsko ligo za pokal Harmonije. Med šestimi ekipami je zmagala ekipa TK Olimpija iz Ljubljane. Tako v zimskem času (Harmonija) kot poleti poteka teniška šola za otroke, ki jo vodita Teja Jenčič in David Jerič.
Organizirali so tradicionalne turnirje dvojic, turnir v počastitev občinskega praznika OP Mengša, klubsko prvenstvo, sodelovali so v poletni in zimski rekreativni ligi, organizirali tradicionalno srečanje MALI:VELIKI MENGEŠ in zaključek lige pod Kamniškimi planinami.
Namiznoteniška sekcija je svoje delo pregledala na svojem sestanku. Gre za sekcijo, ki združuje mlade igralce, od začetnikov do tekmovalcev.
V	jesenskem delu so prišli v namiznoteniške vrste trije začetniki, učenci 1.-3. razreda, ki zavzeto vadijo. Bili so uspešni na medobčinskem prvenstvu osnovnošolcev in regijskem tekmovanju, kjer so osvojili skoraj vse razpoložljive medalje.
Vadba sekcije je organizirana v sedmih vadbenih skupinah, vadili so pod vodstvom trenerjev Gregorja Gostiše, Luke Pirša, Simona Jenca, Polone Leskovec, Željka Đuriča, Miodraga Drljače, Davida Orešnika, Andraža Avblja in Jožeta Mlakarja. Tekmovalci so sodelovali na 36 turnirjih in v vseh kategorijah dosegajo dobre rezultate. Pri najmlajših, ki so tekmovali na regijskih tekmovanjih na petih preglednih turnirjih, so bili ob zaključku sezone najuspešnejši: Kaja Skok, Sanja Tomšič, Šejla Dizdarevič, Anita Hadžipašiš, Neža Špenko, Matjaž Osolin, Gašper Zobavnik in Nejc Erjavec. Uspešno pa so tekmovali tudi na uradnih tekmovanjih NTZS v vseh kategorijah in se uvrščali med najboljše. Andraž Avbelj je osvojil naslov državnega prvaka na študentskem prvenstvu R Slovenije, kot član državne reprezentance pa se je udeležil UNIVERZIADE v Bangkoku. Andraž

DRUŠTVA
Avbelj in Klemen Jazbič se redno uvrščata na turnirje TOP 12 v članski konkurenci. Na državnem prvenstvu sta se uvrstila med 16 najboljših, v igri dvojic pa na 5.-8. mesto. V kategoriji mlajših kadetinj so se tekmovalke Sanja Tomšič, Neža Špenko, Kaja Skok, Anita Hadžipašič in Šejla Dizdarevič uvrstile na TOP 12, kjer nastopijo najboljši tekmovalci v sezoni.
Na tekmovanjih ŠŠD so naši tekmovalci na občinskem in regijskem prvenstvu ter na polfinalu RS osvojili vsa 1. mesta, tako v ekipnem tekmovanju kakor med posamezniki.
Na tekmovanjih na državnem nivoju smo osvojili:
1.mesto - enkrat, 2. mesto - enkrat, 3. mesto - trikrat, 5. mesto - osemnajstkrat, 9. mesto - petkrat.
Na medregijskih in regijskih tekmovanjih smo osvojili:
1. mesto - šestkrat, 2. mesto - petkrat, 3. mesto - trikrat, 5-8. mesto - osemnajstkrat, 9. mesto - petkrat. Članska ekipa uspešno sodeluje v 1. slovenski namiznoteniški ligi. V lanski sezoni so osvojili 9., v letošnji sezoni pa 8. mesto. Ostala vadba poteka po ustaljenem programu.
Pri gimnastiki že četrto leto uspešno delajo v telovadnici OŠ. Žal je telovadnica prezasedena, saj bi zaradi velikega zanimanja in še boljšega dela nujno potrebovali vsaj še en termin. Vadijo pod vodstvom Rike Binter, Marka Binterja in Simone Hrovat. Badminton sta vodila vaditelja Sašo Jam-šek in Jure Šinkovec. Organizirali so 6. odprti turnir Občine Mengeš za dvojice in se udeležili nekaj tekmovanj. Rekreativci vadijo pod vodstvom Igorja Tisaja, članice pod vodstvom Marjance Lavrič in Francke Trobec, starejše članice pod vodstvom Jožefe Janežič in Kati Sršen, starejše članice 2 pod vodstvom Francke Svete.
Odbojkarji vadijo pod vodstvom Francke Trobec in Jožeta Mlakarja, mladi odbojkarji pod vodstvom Klemena Jamška, v jesenskem delu pa pod vodstvom Slavke Lukan.
Košarkarice vadijo pod vodstvom Milene Muc.
Fitnes vodita Irena Jerič in David Jerič.
Rekreativni namizni tenis
Namizni tenis 1 vadi pod vodstvom Polone Leskovec.
Namizni tenis 2 in namizni tenis 3 vadi pod vodstvom Željka Đuriča. Rekreativni namizni tenis se je v zadnjih letih izredno razširil. Naši rekreativci so se
aktivno vključili v rekreativna tekmovanja v okviru Namiznoteniške zveze Slovenije in sodelovali v pokalnem tekmovanju NTZS. Na državnem prvenstvu rekreativcev so dosegli imenitne rezultate:
1. mesto: Polona Leskovec, v igri dvojic
1.	mesto: Lojze Zore, mešane dvojice
2.	mesto: Franci Strnišnik - Štor, v igri
dvojic (40-49 let)
3.	mesto: Igor Žgur in Lojze Zore, v igri
dvojic (40-49 let) 3. mesto: Franci Strnišnik (40-49 let
posamezno). Na turnirjih za računalniško lestvico Republike Slovenije:
Bojan Maselj in A. Porenta - 1. mesto v igri dvojic do 40 let, Igor Žgur in Lojze Zor - 3. mesto dvojice do 40 let in Franci Strnišnik -3. mesto med posamezniki do 40 let. Sodelovali so na turnirjih v Ljutomeru, Novem mestu, Petrovčah, Novi Gorici, Trbovljah in Ajdovščini. Na Odprtem prvenstvu Ljubljane sta Lojze Zore in Bojan Maselj osvojila 1. mesto, Franci Strnišnik in Polona Leskovec 2. mesto ter Željko Đurič 3. mesto. Sodelujejo v 1. Gorenjski ligi (3. mesto) in v 1. Ljubljanski ligi (8. mesto). Zadovoljni smo lahko z vsem, kar smo člani društva naredili v preteklem letu, predvsem smo pa lahko izredno zadovoljni z dobro organizirano in vodeno vadbo, treningi in tekmovanji, za kar gre posebno priznanje in zahvala vsem vaditeljem, trenerjem, inštruktorjem in organizatorjem. Hvala! Zadovoljen in vesel sem ob spoznanju, da nas kljub težavam nič ne odvrne od aktivne vadbe in druženja, posebej pa je pohvalno, da je v društvu delu z mladimi posvečamo toliko pozornosti in zagnanosti. Ponosni smo na vse imenitne dosežene rezultate.
Rad bi se zahvalil vsem darovalcem, donator-jem in sponzorjem za darovana sredstva, saj brez njih vsega tega ne bi mogli opraviti. Občinski upravi se v imenu vseh zahvaljujem za namenjena sredstva, s katerimi smo obnovili hišniško stanovanje. Končno bomo pričeli z izgradnjo prepotreb-ne športne dvorane, za kar gre posebna zahvala novemu županu Francu Jeriču, ki je od besed prešel k dejanjem. Pričetek gradnje dvorane je tik pred vrati. Vemo, da bo dvorana dobro služila današnjim in tudi naslednjim rodovom, saj bomo imeli pogoje za razcvet mnogih dejavnosti v našem mestu. Storimo vse, da bomo mladim omogočili ukvarjanje na področju športa, kulture in v drugih različnih oblikah dela. To je naložba v človeka, v kvalito življenja in v zdravo družbo.
Jože Mlakar
http://teniska-liga.com/ tr: - teniška sekcija - 18301-0254595626
Organizacijski odbor Teniške sekcije organizira
V SOBOTO, 10. MAJA, OB 9. URI,
OTVORITVENI TURNIR DVOJIC TENIŠKE SEKCIJE MENGEŠ 2008.
Z lepim vremenom se začne tudi teniška sezona na zunanjih igriščih. Člani Teniške sekcije Mengeš bomo novo sezono začeli s klubskim otvoritvenim turnirjem dvojic, ki bo v soboto, 10. maja, ob 9. uri, na igriščih pri teniški brunarici. Tekmovanje bo potekalo tako, da bomo pare vsako igro sproti žrebali.
Turnir je družabne narave, zato vabimo prav vse članice in člane, da se ga udeležite !
Pravico nastopa imajo članice in člani sekcije, ki so plačali članarino za leto 2008. Zamudniki lahko poravnajo svojo obveznost na dan turnirja.
Zagotovo želodčki tekmovalcev med turnirjem in po njem ne bodo ostali prazni!
LEPO VABLJENI! Organizacijski odbor
ZARADI LAŽJE ORGANIZACIJE VAS PROSIMO, DA SVOJO UDELEŽBO PRIJAVITE DO PETKA, 9. 5. 2008, NA TEL.: 7238-958, DO 19. URE.
Člani, ki želite igrati ligo vsak z vsakim, se morate prijaviti na tel.: 031/817936 (Marjan Mušič) oziroma v brunarici,
kjer tudi poravnate prijavnino. (10. 5. 2008 je zadnji dan prijave.)

DRUŠTVA
POROČILO PREDSEDNIKA DRUŠTVA UPOKOJENCEV ZA LETO 2007
Društvo upokojencev Mengeš ima naslednje organe: 12-članski Upravni odbor - v tem mandatnem obdobju 13-članski, 3-članski nadzorni odbor, 3-člansko častno razsodišče. Vodstveni organi društva so: predsednik, podpredsednik, tajnica in vodje sekcij. Društvo upokojencev ima po podjemni pogodbi za skromni honorar zaposleno poslovno trajnico in dve točajki, ki delata izmenično vsaka en mesec, po ustaljenem urniku obratovanja. Upravnemu in Nadzornemu odboru društva je minilo drugo leto štiriletnega mandata. Seje upravnega in nadzornega odbora so skupne - vsak prvi četrtek v mesecu. V letu 2007 smo imeli enajst sej. Uradne ure društva so vsak četrtek od 9. do 12. ure.
Delovanje društva
Društvo sodeluje na sestankih koordinacije društev upokojencev kamniško-domžalskega področja v zvezi z aktivnostjo društev, problemih društev in informacijah s sodelovanja delegatov v krovnih organizacijah ZDUS in PZDUG.
Sodelovali smo na srečanju upokojencev Slovenije v Mariboru, pod pokroviteljstvom ZDUS in na srečanju upokojencev Gorenjske v Komendi, pod pokroviteljstvom PZDUG. To srečanje je žal pokvarilo izredno slabo vetrovno in hladno vreme.
Letos vseslovenskega srečanja na žalost ne bo, na pobudo vseh pokrajinskih zvez Slovenije pa bo ZDUS prihodnje leto to srečanje ponovno organiziral. Pobudo pokrajinskih zvez podpira tudi naše društvo. Letos ostane samo srečanje gorenjskih upokojencev, kje bo, pa nam bo kasneje povedal predsednik PZDU Gorenjske, Janez Šolar.
Socialno delovanje društva
Skrb našega društva je tudi dostojna poslovitev od umrlega člana, ki ga na zadnji poti spremlja praporščak z društvenim praporom. Lani smo dodali še svečni aranžma, po prejemu obvestila pa izobesimo žalno zastavo, interno osmrtnico pa damo na vidno mesto na izložbeno okno pisarne društva. Vsako leto, običajno decembra, povabimo naše člane, ki so dopolnili 80 let in več, na novoletno srečanje, ki ga po tradiciji organiziramo v klubskem prostoru Doma počitka Mengeš. Lani smo povabili 98 članov, zaradi bolezni in drugih razlogov se jih je srečanja udeležilo le 34.
Jubilantom za 70, 75, 80, 85, 90 in 95 let smo poslali 75 čestitk.
Za naše člane imamo v hotelu Delfin v Izoli rezerviranih 15 sob za sedemdnevno bivanje v terminu od 27. septembra- 4. oktobra 2008. Lani je letovalo 25 oseb.
Šport, rekreacija in izleti
Na športno-tekmovalnem področju je zelo aktivna in uspešna ženska sekcija balinark pod
vodstvom Marjance Lavrič. Na področju rekreacije so aktivni kolesarji pod vodstvom Jožeta Niederwangerja, pohodniki pod vodstvom Alojza Janežiča in telovadke pod vodstvom Jožefe Janežič. Z organizacijo in vodenjem izletov se uspešno ukvarja vodja Alojz Ručman. Ko ocenjujemo delo vodij sekcij, jim moramo izreči javno pohvalo za skrbno načrtovane in organizirane aktivnosti, ki so bile izvedene v zadovoljstvo vseh udeležencev. V lanskem letu so člani kolesarske sekcije kupili kolesarske drese z logotipom Občine Mengeš in društva, ženska sekcija balinark pa tekmovalne trenirke z logotipom Občine Mengeš in društva. Polovico sredstev za nabavo dresov in trenirk so prispevali člani in članice društva, polovico pa Občina Mengeš. Županu Občine Mengeš, Francu Jeriču, in Občinski upravi se za izdatno finančno pomoč iskreno zahvaljujemo.
Pohodniška sekcija
Pohodniško leto 2007 je bilo za našo poho-dniško sekcijo zelo uspešno. Opravili smo 43 pohodov, s povprečno udeležbo 8 pohodni-kov. Pohodi oziroma hoja v gore nam je postala način življenja. Naš dan za pohode je sobota in to vsaka, če je le lepo vreme. Slabega vremena se izogibamo, da ne bi prišlo do poškodbe ali prehlada. V tem pohodniškem letu ni prišlo do nobene poškodbe.
Pohodi so bili opravljeni v lastni organizaciji ali v sodelovanju s pohodniki Leka in Planinskega društva »Janez Trdina« Mengeš.
Pohodi glede na nadmorsko višino
Do 1.000 m smo opravili 12 pohodov, od 1.000 - 2.000 24 pohodov, nad 2.000 m pa 7 pohodov. Največ pohodov smo opravili v sredogorje, s povprečno hojo 5,5 ure. Prevoze do izhodišča pohoda opravljamo z lastnimi avtomobili, stroške prevoza krijemo vsi. Moram pohvaliti vse pohodnike, da so za nivo naših pohodov kar dobro opremljeni. Nujno bi se morali opremiti še z derezami in čeladami (za nevarnejše dele pohodov). Predlagam, da v društvu razmislimo vsaj o nakupu čelad, na katerih bi bil kot promocija emblem društva. Pohvalil bi vse pohodnike, ki se udeležujejo naših pohodov za njihovo prizadevnost in vztrajnost, prav posebej pa moji pomočnici Tončko Jagodic in Minko Colnar. Smo dobra in prijetna družba, vedno veseli in nasmejani in s tem obogatitev za vsakega posameznika.
Alojzij Janežič, vodja sekcije
Kolesarska sekcija
Kolesarska sekcija šteje 32 članov. Nekaj novih je prišlo v lanskem letu, vabimo pa tudi ostale upokojence, ki imajo veselje do kolesarjenja, da se nam pridružijo. V letu 2007 smo pod različnimi vremenskimi pogoji prekolesarili 1.250 km. Večkrat nam je ponagajal dež ali sončna pripeka. Izpeljali smo 26 kolesarjenj, od tega 3 kratke do 20 km, 4
dolge do 70 km, največ pa takšnih od 40 do 50 km. Čeprav je bilo nekaj manj kilometrov kot lani, smo vseeno zadovoljni.
Najbolj zanimivi kolesarski izleti
Odzvali smo se povabilu komendskih upokojencev, na srečanje pri mlinčkih. Kolesarsko srečanje v Gorjah, ki ga je organiziralo DU Gorje za kolesarje DU Gorenjske. Ta zahtevna tura je bila opisana v oktobrski številki lanskega Mengšana.
Ob prazniku Občine Mengeš nas je Kolesarsko društvo Mengeš povabilo na skupno rekreativno kolesarjenje okrog Šmarje gore. Udeležba je bila kljub deževnemu vremenu zelo množična. Po kolesarjenju smo se ogreli na prireditvenem prostoru s toplimi napitki in klobasami. Skupaj smo pomenkovali o zanimivih kolesarskih dogodkih. Pri tem se zahvaljujem predsedniku Kolesarskega društva Mengeš, Cirilu Porenti, za povabilo, za dobro načrtovano in izpeljano organizacijo. Ostale etape: domžalska kolesarska pot, Šenčur na Gorenjskem, Dolsko ob Savi, Zbiljsko jezero, Čebelarski dom nad Lukovico, po Sorškem polju, do Kranja in nazaj, Škofja Loka, Pot spominov in tovarištva okrog Ljubljane, Kokrica, večkrat v Kamniško Bistrico, Gradiško jezero, Volčji potok, Moravče, okrog Rašice, po petih občinah, Zalog pri Ljubljani, Komen-dska in Cerkljanska Dobrava in Šentjakob. Z veseljem ugotavljamo, da so v naši skupini zelo navdušeni kolesarji. To se vidi tudi po novi kolesarski opremi, ki so jo nabavili v zadnjem letu. Opremili smo se tudi z novimi društvenimi dresi. Pri nabavi novih dresov nam je denarno priskočila na pomoč Občina Mengeš, za kar se zahvaljujemo tudi županu. V opremo smo vključili obvezno uporabo zaščitne kolesarske čelade. Pri množičnem in organiziranem kolesarjenju je namreč zaščitna čelada z zakonom predpisana. Zaključek kolesarske sezone smo imeli v gostilni Furman v Lukovici. Tam smo se imeli zelo lepo in veselo. Po dobri jedači in pijači nam je naš kolesarski član Franci igral na harmoniko.
Vsem želim zdravja, sreče, blagostanja in veselega druženja.
Jože Niederwanger, vodja sekcije
DU Mengeš balinarska sekcija -ženska ekipa
Balinarska sekcija našega društva se še ni upokojila in kar pridno in vztrajno meče kugle po našem in drugih baliniščih. Število članov in članic se je povečalo na trideset, od tega je šestnajst članic, tekmuje pa jih 8. Vsi smo včlanjeni v BS ŠD Partizan Mengeš. Balinamo trikrat tedensko - v ponedeljkih in petkih, od 9. -14 ure, in ob sredah od 17. -19. ure, na našem lepo urejenem balinišču
DRUŠTVA
v športnem parku. Že sedem let se udeležujemo tekmovanj, ki jih organizirajo društva v bližnji okolici, enkrat letno tudi same organiziramo tekmovanje na našem balinišču, kar ste lahko prebrali v Mengšanu. V letu 2007 smo tekmovale tudi v rekreacijski ligi veteranov, kjer sodeluje deset društev iz bližnje okolice. To je 20 tekmovanj. Ženska ekipa je tekmovala tudi na Prvenstvu DU Gorenjske na Jesenicah, kjer smo od dvanajstih ekip dosegle 4. mesto. Zahvaljujemo se našemu UO, ki nam je s plačilom štartnine in klometrine omogočil sodelovanje na teh tekmovanjih.
18. avgusta smo organizirale že sedmi ženski turnir v balinanju trojk na domačem balinišču. Tekmovale smo v novih enotnih trenirkah, opremljenih z emblemom društva in naše občine. Za trenirke, pokale in izvedbo turnirja nam je prispevala sredstva Občina Mengeš, ki se ji lepo zahvaljujemo. S ponosom lahko povem, da smo v letu 2007 prvič osvojile lasten prehodni pokal. Od 11 ekip na ženskem turnirju so pribalinale prvo mesto Mimi Aleš, Angelca Koželj in Gena Kržan, peto mesto pa Marija Urankar, Sonja Jerše in Cvetka Kuhar. Poleg tekmovanja smo morale vse pridno delati pri organizaciji turnirja, saj smo vedno same za vse. V igri bližanja v krog je dosegla prvo mesto Cvetka Kuhar in na njeni polici se je pridružil drugim pokalom nov pokal - pokal najbližalke.
Tekmovale smo še v Škofji Loki, kjer smo dosegle 2. mesto, ter v Gameljnah, Bičevju v Ljubljani in Kamniku, kjer smo dosegle 3. mesto.
Tekmovanja niso rivalska, temveč prijetno prijateljsko druženje s tistimi ljudmi, ki imajo radi rekreacijo, skrbijo za svoje zdravje in jih v jeseni življenja ni zapustil športni duh. Pridružite se nam!
Marjanca Lavrič, vodja sekcije
DU Mengeš - ženska rekreacijska skupina
Upokojenska ženska rekreacija poteka vsak torek, od 8.30 -10. ure, in vsak četrtek, od 16.30-18. ure, v telovadnici ŠD Partizan Mengeš. Vaditeljici sta Jožefa Janežič in Francka Svete.
Vadba se prične z ogrevanjem in nadaljuje z razgibalnimi vajami celotnega telesa. Pomembno je, da se telo razgiba v celoti, kot radi rečemo »od glave do pete«. Vsaka rekreativka telovadi po svojih zmožnostih. Enkrat letno opravimo tudi pohod v naravo. Verjemite, da to ni samo vadba, ampak tudi prijetno druženje, ki marsikateri rekreativki popestri življenje v teh zrelih letih. Vabljene tudi nove upokojenke!
Jožefa Janežič in Francka Svete, vaditeljici
Izleti Društva upokojencev Mengeš v letu 2007 - po obrobjih Slovenije
To je bila rdeča nit izletov DU Mengeš v letu
2007. Pričeli smo z izletom v Italijo. Na pustno soboto smo se podali v Trst. Zanimiv je bil ogled gradu Miramare, nato krožna vožnja po samem Trstu ob prijetnem komentarju domačina Romea. Za zaključek izleta smo si ogledali resnično bogat pustni karneval na Opčinah. Meseca marca smo se podali v Obsotelje. Brez ogledov pač ne gre. Grad Brežice ponuja marsikaj zanimivega, kar je vredno ogleda, šli smo ob Sotli navzgor, do term Olimia. Nekateri smo postanek izkoristili za kopanje, spet drugi za sprehod po lepo urejeni okolici. Po štajerski strani smo se potem vrnili domov, vmes pa napravili še postanek za že kar pozno kosilo v Šmarjah pri Jelšah.
Aprila smo zarajžali na Koroško. Lesena kajža Prežihovega Voranca je bila naš prvi cilj. Sledilo je zanimivo potovanje z vlakcem v podzemni svet kralja Matjaža. Rudnik Mežica je res vreden ogleda. Težko in naporno je bilo to knapovsko življenje. Posledice rudarjenja Mežiška dolina občuti še danes. Mesec maj je po kilometrini najdaljši izlet v letu 2007. Naša pot je vodila najprej na Gorenjsko, postanek v Ratečah smo namenili ogledu spomeniško zaščitene kmečke hiše, pot nato nadaljevali v Italijo - v Trbiž in nato po Terski dolini do Čedada. V precejšnji vročini smo pogledali Čedad in stolno cerkev v njem. Naš neumorni vodič Matjaž je celotno popotovanje obogatil z obširnim komentarjem o življenju in ljudeh v teh krajih, kjer nekoč slovenska govorica počasi in vztrajno izginja. Prvič se je zgodilo, da je bil en, pa čeprav velik avtobus, za vse udeležence premalo, dodali smo še kombi-bus. Junija smo se Mengšani udeležili tradicionalnega shoda slovenskih upokojencev v Mariboru. Prizorišče je bil Snežni stadion ob vznožju Pohorja. V juliju smo tudi upokojenci imeli dopust, koncc avgusta pa smo šli spet na rajžo. Pot nas je preko Gorjancev pripeljala v Belo Krajino. Ustavili smo se v Dragatušu, kjer nas je čakala dobra malica, pogledamo smo še v Župančičevo sobo v samem gostišču. Z avtobusom smo napravili še kratek skok v Pusti Gradec. Zgovorna vodička Ana Klepec nam je vedela veliko povedati o samem krajinskem parku Lahinja, o stari žagi in mlinu ob tej vodi. Šklopot še vedno delujočega mlina nas je spremljal ob našem odhodu. Pot smo nadaljjevali do Vinice in protitočno ob mejni reki Kolpi do vasi Žaga. Tu nas je pričakala nova, mlada vodička Nataša. Spoznavali smo trdo življenje ljudi ob reki Kolpi in človek se resnično vpraša, od česa ti ljudje sploh živijo. Vse pa le ni tako črno, kajti v neposredni bližini kraja Kostel so odprli novo in moderno polnilnico izredno kvalitetne mineralne vode »Kostela«. Dobili smo jo tudi za pokušino. Nameravali smo pogledati tudi sam grad, a nam je kar močna nevihta s točo žal to preprečila. Zato smo skočili pod streho! S kosilom »Pri Grofu« in z ubranim petjem smo zaključili ta izlet. Za lepo glasbeno spremljavo pa je poskrbel kar naš član Franci. September je že po tradiciji shod upokojencev Gorenjske, tokrat v bližnji Komendi. Zagodlo jo je izredno mrzlo vreme, kar je seveda vplivalo na samo udeležbo in čas trajanja prireditve. Tudi Mengeš je bil tokrat slabo zastopan.
Konec septembra je bilo lepo in toplo vreme, ki nas je spremljalo ves čas trgatve. Podali smo se na Ivanjski vrh pri Gornji Radgoni. Svoj delavnik smo pošteno oddelali in potrgali kar lepo količino grozdja. Za lep zaključek je poskrbel gospodar, gospod Kaučič. Bilo je kot na ohceti: dobra glasba, hrane in pijače pa na pretek.
0ktobra smo se podali v nam vsem dokaj neznane kraje, pogorje Brkinov. V Kozini nas je pričakal prijazen vodič Milan. Z njim smo potem prevozili slemensko pot Brkinov in se povzpeli na njih najvišji vrh Artviže. Žal oblačno vreme ni omogočilo sicer lepih razgledov. Zato pa smo obiskali BIO kmetijo s pokušino njihovih dobrot. Tu je doma izredno kvalitetno domače sadje, predvsem slive in jabolka. Izletu smo dodali še ogled znamenite kraške jame Dimnice. Tu je še vse prvobitno, le poti za ogled same jame so delo človeških rok. Mesec november je že vsa leta namenjen mar-tinovanju. In tudi letos je bilo tako. Pot nas je vodila v bližino kraja trgatve. Gostišče Kaučič v Zgornjih Ivanjcih nam je odprlo vrata. Nazdravili smo novemu vinu, zaplesali in zapeli, pa je bila tudi ta »fešta« za nami.
December je sledil izlet v »neznano«, tokrat v našo bližnjo Ljubljano. Ja, kaj pa je takšnega v Ljubljani? Pa je bilo! Doživeli smo voden ogled hiše RTV Slovenija. Ker nas je bilo veliko, smo se razdelili v dve skupini, eni na »radio«, drugi na »televizijo«. Po mnenju enih in drugih je bilo na moč zanimivo.
Izletništvo za leto 2007 smo nato zaključili v gostišču Repnik na Vrhpolju. Spet je bil naš Franci tisti, ki je poskrbel za lepo glasbo in ples, moja malenkost pa za ostali del programa. Mlada plesna skupina Holly Dolly je prav lepo poživila sklepno dejanje izletov v letu 2007.
Alojz Ručman, vodja izletov
Plan dela za leto 2008
•	Povečanje števila članstva DU Mengeš;
•	povečanje števila članstva za VS ZDUS;
•	sodelovanje z ZDUS in PZDUG ter usklajevanje našega dela s smernicami sprejetimi na skupščinah obeh krovnih organizacij;
•	sodelovanje na sestankih koordinacije društev upokojencev Kamniško-Domžal-skega področja: DU Kamnik, DU Motnik, DU Komenda, DU Domžale, DU Vir, DU Moravče, DU Lukovica, DU Trzin in DU Mengeš;
•	udeležba na srečanju upokojencev Gorenjske pod pokroviteljstvom PZDUG;
•	pospeševanje rekreativnih in športnih aktivnosti; mlajše člane vabimo, da se nam priključijo;
•	organizacija in udeležba na meddruštve-nem tekmovanju balinarske sekcije in gostovanje na podobnih srečanjih;
•	srečanje kolesarjev (Mlinčki, 19. 4. in 9. 10. 2008; Moravče, 5. 6. 2008; Cerklje, 12. 7. 2008);
•	organizacija izletov po koledarju;
•	nove aktivnosti na pobudo novih ali starih članov.
DU Mengeš

DRUŠTVA
KAKO PA KAJ V PLANINSKEM DRUŠTVU JANEZ TRDINA MENGEŠ?
PLANINSKI KROŽEK NA OSNOVNI ŠOLI MENGEŠ
Na Osnovni šoli Mengeš se že od začetka šolskega leta odvija planinski krožek. Gre za zelo zabaven in poučen krožek, pri katerem se posvečamo raznim temam o gorah - na primer vedenju v gorah, rastlinam in živalim, opremi, prvi pomoči, kamninam ... Dobivamo se vsak petek popoldan, od 14.00 do 15.00, v učilnici številka 29. Zaenkrat je v skupini sedem otrok, a upamo, da se nam še kdo pridruži. Svoja obvestila oddajamo na plakat v šoli in v omarico na Kulturnem domu. Tudi raznih pohodov se udeležujemo, po navadi ob sobotah. Planinski krožek je super!
Tim Janežič
PRVI PUSTNOSOBOTNI POHOD NA STARI GRAD
Prvič smo se skupaj odpravili na pohod 2. februarja, in sicer na kamniški Stari grad. Ta pohod je bil poseben z več vidikov. Prvič: do izhodišča se nismo peljali z osebnimi avtomobili, pač pa smo počakali na redni avtobus do Kamnika, saj vse prevečkrat pozabljamo na javni promet, ki ponuja precej udobja. Druga posebnost je bila, da smo izlet uresničili kljub deževnemu vremenu, zato smo vsem, ki so ostali doma, izpod dežnika zapeli »Mile jele, kisle cmere z nami vštric ne pojdejo!« Krasno smo se imeli. Vodnici sva se našemili v starinski planinki, saj je bila pustna sobota. Imenitno bi bilo, če bi to postalo običaj: vsako pustno soboto pojdimo skupaj na pohod. Le maska nas ne sme preveč ovirati pri hoji!
PRVI TRADICIONALNI POHOD »ZAPOJMO ZDRAVLJICO V HRIBIH«
Drugega, ki naj tudi postane tradicija, smo se lotili na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, ko je bilo vreme sončno, kdo bi rekel kar »kičasto«. S Kranjskega Raka smo se podali proti zasneženi Gojški planini. Na Bukovcu, od l<oderse odpre l<rasen pogled na Grintovce, smo zapeli Zdravljico! Do avtomobilov smo se nekateri podali peš, drugi s sankami in tretji s smučmi. Res krasno zimsko doživetje. Tudi naslednje leto bomo zapeli himno nekje v hribih (in v dolini malo vadili petje)! Ker nam je bilo na Gojški tako všeč, smo se v začetku marca tja vrnili _
VIKEND NA GOJŠKI PLANINI
Na deževno soboto, 1. marca 2008, smo se ob 11. uri zbrali na parkirišču za Kulturnim domom, od koder smo se odpeljali proti Kranjskemu Raku. Ko smo prispeli, smo poiskali parkirišče ter se opremili. Bila je megla, pihal je veter in padal je dež. Krenili smo na pot. Vsak je nesel nekaj vode, ki smo jo potrebovali. Hodili smo približno eno uro. Vsi mokri smo prišli do koče, kjer so nas že čakali Rotovi. Toplo so nas sprejeli. Preoblekli smo se in premočene obleke dali sušiti nad peč. Razgledali smo se po koči. Pokazali so nam, kje bomo spali in tam smo pustili spalne vreče. Sledilo je kosilo (jedli smo makarone z golažem). Jože nam je predstavil hišni red. Celo popoldne je deževalo, kar naenkrat pa je začelo snežiti. Kartali smo in popoldneva je bilo počasi konec. Proti večeru se je zjasnilo in odpravili smo se
ven - nekateri na sprehod, nekateri pa smo v padalo lovili veter. Za večerjo smo jedli tisto, kar smo prinesli s seboj. Sledile so družabne igre, ki so trajale dolgo v noč. Nato smo se odpravili v postelje in zaspali. Naslednji dan smo vstali okoli 8. ure. Oblekli smo se in odpravili na pohod po Veliki planini. Čeprav je pihal orkanski veter, smo se med hojo zabavali. Ko smo prišli do Zelenega roba, smo vstopili v kočo ter naročili čaj in podobno. Ko smo popili in pojedli, smo se povzpeli na Gradišče in se odpravili nazaj do koče, v kateri smo bili nastanjeni. Ponekod je bilo še ogromno snega, drugje pa je že cvetel teloh. Po dobrem kosilu smo spakirali in pospravili kočo. Odpravili smo se v dolino in ko smo prišli nazaj, so nas že čakali starši. Bilo je zelo dobro. Veseliva se podobnih »akcij«!
Miha Špruk in David Majcen
TRIMSKI POHOD RAŠICA
Kakor že dobrih dvajset let do sedaj, je tudi letos na prvo soboto po veliki noči (29. 3. 2008) Planinsko društvo Janez Trdina organiziralo Trimski pohod na Rašico. V lepem jutru smo se planinci mladinskega odseka zbrali na ploščadi pred šolo. Start je bil pred vhodom za učence, kjer smo se vpisali in dobili kartonček. In že smo se odpravili proti Rašici. Hodili smo pod Gobavico do jezera v Pristavi in naprej po makadamski cesti do Spodnjega Dobena. Ker je prejšnje dni deževalo, je bila pot zelo blatna. Prišli smo do prvih počitniških hišic, kjer smo malo zašli, a smo se hitro znašli. Odšli smo do gostišča Ručigaj, kjer je bilo živahno pri prvi kontrolni točki. Nadaljevali smo po asfaltni cesti do gostišča Pri Blažu in naprej v gozd. Tam se je začelo gazenje po blatu in snegu. Imel sem povsem blatne pohodne čevlje. In prišli smo do koče na Rašici, kjer smo malicali, si malo odpočili in srečali še druge pohodnike (vseh je bilo čez 60). Povzpeli smo se tudi na stolp, od koder je bil krasen razgled. Pod stolpom je bila druga, alpinistična, kontrolna točka. Pot smo nadaljevali po grebenski poti, kjer seveda ni manjkalo blata; sledili so zdrsi in padci na zadnjo plat. Po dobri uri in pol hoje smo prišli do zadnje, taborniške, kontrolne točke. Srečni smo prispeli na Mengeško kočo. Tam smo si odpočili in popili čaj. Kartonček smo zamenjali za malo večjega za nadaljnjih 10 let. Izlet je bil super in zagotovo pridem še drugo leto!
Tim Janežič
Jaz in Tim Janežič sva dobila nalogo, da na trimskem pohodu inter-vjuvava nekaj pohodnikov. Tudi midva sva bila pohodnika. Ko smo prišli do koče na Rašici, smo najprej pomalicali, nato pa sva šla na delo. Zraven je bila skupinica pohodnikov, ki so bili na pohodu že 21-krat. Vprašala sva jih, zakaj so tu. In odgovorili so, da zaradi vremena in rekreacije. Ko sva končala, sva šla do kontrolorja Tomaža, ki nama je povedal, da njegovo delo traja od 8. do 11. ure in da je prišlo mimo že okoli 40 pohodnikov, med njimi tudi družina Kešnar. Povedali so nama, da je vse krasno in da pridejo tudi naslednje leto. Iz tega ste lahko razbrali, da je na trimskem pohodu zelo dobro, zato vas prisrčno vabimo naslednje leto!
Miha Špruk
Vabimo vas, da spremljajte naše korake v omarici na vzhodnem zidu Kulturnega doma. Pridružite se nam - tudi na poletnem taboru, ki bo od 26. julija do 3. avgusta na Jezerskem! Planinski pozdrav!
Zbrali: Mojca Volkar in Katarina Marin

DROBTINICE
POSTMODERNA PRODUKCIJA SMETI V GLOBALNEM SVETU
Svojo četrto kolumno pišem, tokrat za aprilsko številko Mengšana. Marčevsko sem spustil, ker nikakor nisem dobil ideje, kaj napisati, ter motivacije, da bi sploh razmišljal o tem. »Hja«, včasih se tudi to zgodi. No ja, majhna ustvarjalna oziroma idejna kriza je (upam) mimo, tako da sem se spravil za svoj »komp« in nekako začel tele vrstice. Glede na to, da je 22. aprila dan Zemlje, velja nekaj pozornosti nameniti tej temi. Prav »nagravžno« je par mesecev nazaj, v začetku leta izgledal Neapelj, založen z odpadki. Smeti so povzročile zaprtje šol, demonstracije, skratka skorajda splošno politično krizo, kar je še pospešilo pričakovan padec vlade. »Šur«, smeti so problem. Tudi v Sloveniji in tudi v naši in okoliških občinah. Šol ravno nismo zaprli, smo pa bili deležni demonstracij, naj se deponija Dob vendarle zapre. Normalno, kdo pa hoče vohati smeti pred svojimi vrati? Odpadke bomo torej vozili drugam in posledično mesečno plačevali malo višje položnice. Seveda pa bi bil problem tako pri nas kot npr. v Italiji precej manjši, če bi enostavno zmanjšali produkcijo odpadkov. Upravičeno se pri tem vprašamo, kaj sploh lahko ljudje ali posamezniki naredimo. Bore malo? Niti ne. Začnimo z manjšimi popravki življenjskega sloga in navad, zaradi katerih posameznik pri nas na dan povprečno pridela približno »kilo« odpadkov. Slednje lahko zmanjšujemo tako, da kupujemo manj (le to, kar potrebujemo, ne pa tistega, kar je ravno v akciji) oziroma samo takšne stvari, ki nimajo veliko (nepotrebne) embalaže. Odločimo se lahko za izdelke, ki jih je moč uporabljati dlje časa ali, ki so bio razgradljivi in jih po preteku roka uporabnosti lahko vrnemo v predelovanje. Naslednja faza je ločeno zbiranje odpadkov, kjer pa je še veliko rezerve, saj nekateri še vedno ne znajo, nočejo ali pa se jim ne da brati ter mečejo smeti v napačne kontejnerje.
Glede na to, da v Sloveniji nikakor ne trpimo pomanjkanja naravnih vodnih virov, pa se mi zdi največji »nonsens« kupovanje ustekleničene vode. S tem namreč naredimo več škode kot koristi, tako sebi kot okolju. Prvič je proces stekleničenja in transporta okolju neprijazen, drugič pa je takšna voda bolj vprašljive kakovosti. Vsemu, kar piše, vendarle ne gre verjeti. Prav z izdelki, ki naj bi prispevali k našemu zdravju, nas namreč z lahkoto »nategnejo«. Vse za naše in vaše zdravje, čeprav ob tem morebiti okolje bolj trpi, ker posledično nikakor ne prispeva k našemu boljšemu zdravju, temveč le k večjemu biznisu. Vsaj ob dnevu Zemlje se velja bolj aktivno vključiti v takšne ali drugačne aktivnosti, s katerimi bi za odtenek zmanjšali produkcijo odpadkov. Kot se na prvi pogled zdi, je posameznik proti globalni industriji, ki bistveno bolj bremeni okolje tako z odpadki kot tudi s plini, le kaplja v morje. Pa vendarle je mogoče vsaj občutek boljši, če na dan okolju prihranimo kakšno plastenko več oziroma se v trgovino, na pošto ali banko, namesto z avtom, odpravimo peš. No ja, to je že druga zgodba - vsi smo radi bolj »na komod«. Kakorkoli že, živite okolju kar se da prijazno in se imejte radi!
Urban Ropotar
LOV NA ČAROVNICE V ENAINDVAJSETEM STOLETJU
Prsti so me pošteno zasrbeli, ko sem v Mengšanu prebral članek dr. Gabrijele Kovač-Mohar. Ker sem se na dobrodelnem koncertu, ki je bil v Kulturnem domu marca, predstavil kot novopečeni Mengšan, sem dolžan pojasnilo. Sem Béla Szomi Kralj, učitelj fizike, astronomije, logike, matematike, razvedrilne matematike in šaha na OŠ Domžale, avtor dvanajstih delovnih zvezkov ali učbenikov za osnovno šole ter član državne komisije za matematiko in logiko. Teh podatkov bralcem teh vrstic nisem naštel zaradi tega, da se pobaham, saj je spisek mojih »poklicev« vsaj petkrat tolikšen, ampak zato, da imajo informacijo o moji splošni razgledanosti. Kaj pa bi slovenski logik dodal k besedam gospe Gabrijele, ki jo pozna samo iz zgodb ljudi in člankov? Ko sem postal Mengšan, so mi vsi - bivši in novi someščani -svetovali, naj svojo zdravstveno kartoteko nemudoma prenesem k njej, saj je izvrstna zdravnica, za osebnega zdravnika mojega otroka pa naj poskusim pridobiti dr. Vasleta. Njihovega nasveta nisem v celoti upošteval, ker sem bil s svojo izbrano zdravnico dr. Starbkovo zelo zadovoljen, a izbrani zdravnik moje hčere je postal dr. Vasle, izbrana zdravnica moje žene pa dr. Kovač-Mohar, ki je ob prvem obisku stopila iz ordinacije in pozdravila svojo novo pacientko s stiskom rok.
V enem letu, kar živimo v Mengšu, sta se oba zdravnika izkazala kot nesebična in dobrodušna, s svojo zavzetostjo sta presegla moja že tako visoka pričakovanja. Oba sta vzorna izvrševalca Hipokratove prisege, s čimer sta mlajšim rodovom zdravnikov postavila visoke cilje, če bi živela v antiki bi verjetno prav onadva bila vzornika Hipokratu.
Naj se Zemlja zatrese, naj ljudstvo zakriči na ves glas in se upre sodobnim lovcem na čarovnice in tistim novinarjem, ki brez argumentov blatijo najboljše med nami. Da. Prav ste prebrali. Mislil sem, da so časi, ko so Rimljani ljudi križali ali kasneje zaradi verskega fanatizma najbolj napredne zažigali na grmadah, že mimo. A glej zlomka, v 21. stoletju so se v naši ljubi državi pojavili lovci na tajkune, nadalje peščica novinarjev, ki z javnimi besednimi linči, z nepreverjenimi in neutemeljenimi resnicami javno - po medijih -križajo najbolj izjemne med nami. To sicer ni nenavadno, najboljši so bili vedno trn v peti nekaterim manj uspešnim. Ampak ključno vprašanje, ki ga želim bralcem postaviti, je naslednje: ali naj dvajset let izjemnega dela izbriše »nakladanje« tistih, ki imajo za svoja usta to moč, da na televiziji povedo vse, kar jim pride na misel, a v svojem življenju še niso opravili začetnega tečaja logike, zato jih noben, ki ima kaj soli v glavi ne jemlje resno. Blatijo pa vseeno, mar ne?
Zato vas, dragi someščani, pozivam na pokončno držo, uprite se na glas ali potiho, z dobro mislijo ali spodbudno besedo, s svojim javnim nestrinjanjem za izrečene laži in natolcevanja dajte klofuto nepremišljenim in jih s tem - tako kot sebe - naredite za boljše ljudi.
Po vsem, kar sem o dr. Kovač-Mohar prebral in slišal ter izvedel od vas, sem prepričan, da vi veste in jaz vem, da dr. Gabrijela Kovač ni zdravnica leta, ampak je ZDRAVNICA DVAJSETLETJA, nagrada za življenjsko delo dr. Janeza Vasleta pa so nasmejani otroci v njegovi ordinaciji, kajti njima - obema zadošča to, da mi to vemo in povemo.
Béla Szomi Kralj

OBČINSKI SVET
POROČILO 15. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ
Seja je potekala v četrtek, 28. februarja. Na dnevnem redu je bilo potrebno obravnavati 12 točk, za kar so svetnice in svetniki porabili dobrih pet ur.
Potrditvi dnevnega reda in sprejetju zapisnika 14. seje so sledila vprašanja ter pobude svetnic in svetnikov, ki si jih lahko preberete v občinskem glasilu. V naslednji točki je svetnik Tomaž Štebe podal obrazložitev k oskrbi Občine Mengeš z alpsko vodo iz Kamniških Alp. Po razpravi, ki je sledila, so člani OS sprejeli sklepe, da se Občina Mengeš (OM) ni z nobenim dokumentom, sklepom oziroma aktom odpovedala 30 odstotnemu solastništvu krvavškega vodooskrbnega sistema, da Občina Mengeš podpira učinkovito povezovanje vodooskrbnih sistemov za dolgoročno kakovostno, varno, zanesljivo in gospodarno oskrbo z zdravo pitno vodo, trajnostni razvoj in ohranjanje narave, da bo Občina Mengeš kot največja solastnica krvavškega vodooskrbnega sistema delovala odgovorno in partnersko ter da mora župan najkasneje do konca marca 2008 za občinski svet pripraviti generalno strategijo oskrbe z vodo Občine Mengeš za naslednja desetletja. Pod točko 4 je bil sprejet Odlok o čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter sklep, da je župan dolžan o vsaki spremembi, ki jo sprejme Skupni organ CČN Domžale - Kamnik, seznaniti Občinski svet Občine Mengeš. V naslednji točki so svetnice in svetniki, po obrazložitvi gospa Frace in razpravi, sprejeli cene programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v Vrtcu Mengeš, ki znašajo mesečno na otroka: dnevni
program za otroke I. starostnega obdobja (1-3 let) 442,33 evrov oziroma dnevni program za otroke II. starostnega obdobja (3-6 let) 322,24 evrov. Pod točko 6 je direktorica Občinske uprave, Marija Kos, podala obrazložitev k Odloku o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva v I. obravnavi, ki je bil tudi soglasno sprejet. Direktorica Vrtca Mengeš, Nataša Novinec Babič, je v naslednji točki predstavila spremembo in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Mengeš v I. obravnavi, ki so jih člani OS soglasno sprejeli. Pod točko 8 je Marija Kos obrazložila Sklep o dodatnem znižanju plačila programa vrtca, ki je bil soglasno sprejet. V nadaljevanju seje je župan, zaradi pripomb v razpravi, z nadaljnje obravnave umaknil točki 9 in 10, in sicer Odlok o razveljavitvi odloka o prispevku za priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter obvezno razlago pojma bruto etažna površina in 4. člena Odloka o PUP- center Mengeš. V zadnjih dveh točkah dnevnega reda so člani OS, po obrazložitvah Marija Kos in podžupana, Aleša Janežiča, ter razpravah, sprejeli sklepa, da Občinski svet Občine Mengeš potrjuje Poročilo komisije za popis terjatev in obveznosti Občine Mengeš na dan 31. decembra 2007 ter sprejme Pravilnik za vrednotenje in sofinanciranje programov športa v Občini Mengeš. Naslednja seja bo 17. aprila.
Urban Ropotar
ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
Odgovori na vprašanja člana Občinskega sveta, mag. Tomaža Štebeta:
1. Zaprte (javne) poti okoli Ravbarjevega gradu in Zgornjega gradu
Kaj lahko in kaj bo storil župan Franc Jerič, da se z lastniki dogovori o prehodu na območje Zalok? Gre za zaprt prehod pri Ravbarjevem gradu in zgornji graščini. Prehod iz Prešernove ceste je popolnoma zaprt, prehod iz mengeškega parka pa občasno.
Odgovor:
Kot župan sem se že takoj, ko je lastnik zemljišča, g. Grgenič, preprečil prehod, začel z njim pogovarjati oziroma pogajati o vzpostavitvi pešpoti na isti lokaciji. Eden takšnih sestankov je bil tudi s predstavniki okoliških
prebivalcev, na katerem so bila podana stališča lastnika, da se v nobenem primeru ne želi odreči oziroma vzpostaviti poti v prvotno stanje. V nadaljevanju smo se dobili v odvetniški pisarni Andreja Dole-sa, kjer smo sestavili protokol, ki pa bolj poudarja zahteve g. Gr-geniča, na katere naj bi pristala Občina Mengeš za vzpostavitev t. i. pešpoti.
Z vsebino tega protokola sem seznanil večino svetnikov in oba podžupana. Zaradi nestrinjanja takšnega protokola ta problem ni bil podan na sejo Občinskega sveta. Iščemo drugo rešitev, ki bo občanom omogočila sprehajalno pot ob Pšati in vključitev na Gorenjsko cesto pri mostu skozi Pšato. Ta pešpot je že sedaj prehodna, vendar jo bo potrebno vzpostaviti v boljše stanje (priloga Protokol).
Z g. Grgeničem sem še vedno v stiku in tudi z njegove strani upam na boljšo rešitev.
2. Neobjave brez pojasnil v občinskem glasilu Mengšan in (ne)namerne površnosti
Župana in uredniški svet, varuha in zastopnike izdajatelja Občinskega sveta Občine Mengeš prosim za pojasnilo, zakaj urednica glasila Mengšan, Tina Železnik, v marčevski številki ni objavila spodaj navedenih prispevkov (brez pojasnila): Civilne iniciative z naslovom »KRVAVŠKI BISER - V 2, 3 TISOČLETJU, ... ŠE VEDNO ZA MENGŠANE !?« in podnaslovom »VODOOSKRBNI SISTEM KRVAVEC - OBČINA MENGEŠ, NAJVEČJA SOLASTNICA, BO DELOVALA ODGOVORNO, PARTNERSKO IN POVEZOVALNO ... TODA ...
... NE BI SODELOVALA PRI OBNOVI VODOOSKRBNEGA SISTEMA KRVAVEC, TO JE PRI POVEČANJU ZMOGLJIVOSTI IN ZANESLJIVOSTI OSKRBE OBČINE MENGEŠ Z ALPSKO VODO IZPOD KRVAVCA!« Poslanca Tomaža Štebeta z naslovom: »Predstavitev projektiranja in realizacije obvoznice Mengeš - petič«. Poslanca Tomaža Štebeta z naslovom: »REALIZIRATI SE MORA LETA 2001 ZAČETI PROJEKT »RAZŠIRITVE IN SANACIJE DEPONIJE DOB TER UREDITVE CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI«. Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke z naslovom: Čistilna akcija SDS. Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke, voščilo za materinski dan in za veliko noč.
OBČINSKI SVET
Urednica si je dovolila navedeno ne objaviti brez pojasnila. Gradivo je bilo poslano istočasno z vabilom, kar je edino objavila, pa še to je bilo skrajšano in okrnjeno besedilo vabila za gor-niški pohod na Krvavec z ogledom vodooskrbnega sistema. Izpustila je celo dva kontaktna podatka (e-naslov: menges@ sds.si, ww.menges.sds.si), besedi 'Vljudno vabljeni' in podpis 'Tomaž Štebe, predsednik SDS Mengeš'.
Pri odgovorih na pobude in vprašanja članov občinskega sveta samo pri mojih vprašanjih ni navedeno, kdo jih je postavil. Upam, da bo objavljeno dopolnilo. Edini korekten odgovor in edini s podpisom je pri vprašanju, kaj pomeni razstavljen Titov kip v oknu občinske stavbe. Pri odgovoru o problematiki spremenjene politike do komunalnih prispevkov je odgovor na tričetrt strani, toda brez vsakršnega konretnega odgovora na konkretno postavljena vprašanja. Na to sem opozoril na seji sveta. Kljub temu se je župan izognil problematiki in dal v objavo dolgo razlago brez pravega odgovora. Brez odgovora na vprašanje je tudi pri plači direktorice Občinske uprave in pri vprašanju usklajevanja stališč do svoje pokrajine.
Odgovor:
Pri objavi odgovorov na pobude in vprašanja, ki jih posredujejo člani Občinskega sveta, je po pomoti izpadlo ime Tomaža Štebeta, ki je posredoval prvo-navedene pobude. Za napako se opravičujemo. Na vsa postavljena vprašanja so bili dani odgovori.
3. Športna dvorana, velika prireditvena ali srednja, za dolgoročne potrebe OŠ Mengeš - popolna neobveščenost občinskega sveta in nespoštovanje uredbe Župan je priznal, da v predlaganih proračunih za leti 2008 in 2009 ter načrtih razvojnih programov od 2008 do 2011 ni navedel niti besedice obrazložitve skoraj treh milijonov evrov
denarja za (veliko, prireditveno!?) športno dvorano. Od tega je predlagal milijon evrov zadolževanja. Občinski svet je kljub opozorilom o spornosti takega načina sprejemanja proračuna potrdil. Župan javno govori oziroma piše, da smo nekateri v resnici proti športni dvorani, kljub predvolilnim obljubam. To je neresnica in sprenevedanje. Občinski odbor SDS Mengeš je vedno podpiral urejanje pogojev za športno vzgojo in druge potrebe OŠ Mengeš. Zavzemamo se za športno dvorano za dolgoročne potrebe šole na lokaciji v parku v Mengšu. Tako mnenje je nekdanja opozicija (sedanja koalicija župana) s svojo večino vztrajno preprečevala. Menimo pa, da velika prireditvena in športna dvorana dvorana sodi na prometno in prostorsko ter urbanistično primernejše mesto. Na primer južno od »Tamiza« oziroma jugozahodno od Tuša. Predlagam, da se razmišlja o takem objektu skupaj s Trzinsko občino in še s kom. Župana Franca Jeriča sprašujem, kdaj bo (vsaj post festum) seznanil Občinski svet in tudi davkoplačevalce? Prosim ga za odgovor ali in kako spoštuje uredbo »o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ« (U. l. RS 60/2006, z dne 9. junij 2006, stran 6559) in Zakon o javnih financah (U. l. RS, št. 79/99, 124/00,79/01, 30/02,56/02 - ZJU in 110/02 - ZDT-B)?
Odgovor:
Po zadnjem sestanku, 25. marca 2008, smo se skupaj z gradbeno-iniciativnim odborom in vsemi predsedniki delovnih teles Občine Mengeš dogovorili, da gradivo še ni pripravljeno v takšnem obsegu, da bi lahko z njim seznanili Občinski svet. Gradivo se pripravlja v skladu z zakonskimi predpisi in Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ in Zakonom o javnih financah. Lahko povem, da je skupina na tem sestanku podala
pozitivno mnenje k opravljenemu dosedanjemu delu, seveda tudi s pripombami in nasveti, ki jih bomo upoštevali pri nadaljevanju projekta.
4. Molk župana na dopolnjeno vlogo za začetek postopka dajanja podpore volivcev z zahtevo za vložitev ljudske iniciative in za razpis svetovalnega referenduma Civilna iniciativa (ustanovljena 26. 1. 2008) za ohranitev alpske vode iz Krvavca za Občino Mengeš - za kvalitetno, varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo za Občino Mengeš, za sodelovanje Občine Mengeš pri obnovi krvavškega sistema, je 3. marca 2008 vložila dopolnjeno pobudo za vložitev ljudske iniciative in za razpis svetovalnega referenduma. V 40 dneh župan na pobudo (še) ni odgovoril! Civilna iniciativa od župana Občine Mengeš pričakuje, da v skladu z zakonom in statutom občine sprejme sklep, s katerim se začne postopek dajanja podpore volivcev ljudski iniciativi za sprejetje v zahtevi navedenih sklepov Občinskega sveta Občine Mengeš in za razpis svetovalnega referenduma. Zaradi molka odgovorne osebe so kršene državljanske in ustavne pravice. Zakaj župan Franc Jerič še ni odgovoril na dopolnjeno pobudo oziroma, zakaj še ni sprejel sklepa o začetku zbiranja podpisov?
Odgovor:
Župan in občinska uprava je pobudo preučila in v skladu Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. list RS, št. 24/05-UPB1), ki se smiselno uporablja tudi za lokalno samoupravo in pri tem ravnala kot dober gospodar ter začela pripravljati rokovnik opravil, ki bi zadeve pripeljale do posvetovalnega referenduma in bi se ta istočasno pokrival z držav-nozborskimi volitvami. Ker je bila pobuda za izvedbo svetovalnega referenduma dopolnjena v skladu z zakonom, se bo zahteva za ljudsko iniciativo glede sklepov Občinskega sveta nanašala
tudi na svetovalni referendum. Na podlagi 52. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 5/99, 3/01, 8/06 in 1/07) se pripravlja sklep za zbiranje podpisov, za postopek dajanja podpore volivcev, za referendum o oskrbi s pitno vodo iz alpskih virov izpod Krvavca in se usklajuje s predpisano vsebino z Upravno enoto Domžale, ki je pristojna za vodenje evidence volilne pravice volivcev Občine Mengeš. Sklep s predpisano vsebino bo v naslednjem obdobju objavljen v uradnem glasilu občine. Glede na to, da se določbe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi smiselno uporabljajo za lokalno samoupravo, bosta župan in občinska uprava ravnala v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Statutom Občine Mengeš.
5. Generalna strategija oskrbe z vodo Občine Mengeš za naslednja desetletja - s predlogom župan zamuja že drugič, skupaj za poltretji mesec
Svet Občine Mengeš je na izredni seji 6. novembra 2007 sprejel sklep: »Župana in Občinsko upravo Občine Mengeš se zadolži, da najkasneje v treh mesecih pripravi za Občinski svet generalno strategijo oskrbe z vodo Občine Mengeš za naslednja desetletja«. Na 15. seji sveta, 28. februar 2008, je bil rok podaljšan do konca marca 2008. Tudi 14. aprila župan predloga strategije svetu občine še ni predložil. Zakaj že drugič ni spoštovana zahteva Občinskega sveta, da se mu v obravnavo posreduje predlog generalne strategije oskrbe z vodo Občine Mengeš za naslednja desetletja?
Odgovor:
Izdelovalec študije nam je postavil rok za izdelavo le-te do 30. april 2008. Zaradi zahtevnosti študije se terminski rok ni dal skrajšati. Študija bo predstavljena na Občinskem svetu na junijski seji.
Občina Mengeš

OBČINSKI SVET, POLITIKA
POROČILO 16. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ
Seja občinskega sveta (OS) je potekala v četrtek, 17. aprila. Na dnevnem redu je bilo tudi tokrat 12 točk, za njihovo obravnavo pa so svetnice in svetniki porabili tri ure in pol. Potrditvi dnevnega reda in sprejetju zapisnika 15. seje so sledila vprašanja ter pobude svetnic in svetnikov, katere si lahko preberete v vsaki številki Mengšana. Nato sta župan Franc Jerič in predstavnik Darsa gospod Čepon svetnikom podala informacijo o obvoznici Mengeš, čemur je sledila razprava. Pod točko 4 je Franc Malus, predsednik Odbora za družbene in društvene dejavnosti, podal obrazložitev k sklepu podelitve Trdinove nagrade Barbari Oster-man, in sicer za diplomsko nalogo »Razvojne možnosti krajevne knjižnice Mengeš«. Sklep je OS sprejel. V naslednji točki sta Robert Špenko, iz občinske uprave, ter gospod Strmšnik, iz Oikos d.o.o., predstavila Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Mengeš (1. obravnava). Člani OS so predlog odloka označili kot primernega za nadaljnjo obravnavo. V naslednji točki pa so sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN za ureditveno območje M28/2 v Mengšu, ki sta ga obrazložila Robert Špenko ter gospa Zupančič iz ZUP d.o.o. Pod točko 7 in 8 so svetnice in svetniki, po obrazložitvi Roberta Špenka, oprostili občana plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za obdobje, ko prejema denarni dodatek Centra za socialno delo iz Domžal, ter sprejeli posamezni program prodaje stvarnega premoženja za leto 2008 (več na www.menges.si). Direktorica občinske uprave Marija Kos je v naslednji točki dnevnega reda predstavila Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Mengeš za leto 2007, ki ga je občinski svet po hitrem postopku tudi sprejel. Marija Kos in Erika Lavrič iz občinske uprave, sta v nadaljevanju seje predstavili še Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Mengeš ter Odlok o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva. Oba odloka sta bila sprejeta. V zadnji, 12. točki dnevnega reda pa je predsednik komisije Branko Lipar obrazložil Predlog sklepa komisije za podelitev o bčinskih priznanj, ki ga je občinski svet tudi sprejel.
Urban Ropotar
VABIMO VAS NA 17. SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ, KI BO V ČETRTEK, 15. MAJA 2008, OB 18. URI, V SEJNI SOBI OBČINE MENGEŠ.
VABLJENI!
Enajst pokrajin in prestolnica Ljubljana
KAJ ŽELIMO MI?
Vabim vas na predstavitev in pogovor, ki bo v torek, 13. maja 2008, ob 20.30, v Domžalskem domu (nekdanja knjižnica pri pekarni Kancilija).
O dopolnjenem predlogu koalicije, brez Notranjske in Kamniško-Zasavske pokrajine ter s posebnim statusom Ljubljane kot glavnega mesta, bodo izvedeni posvetovalni referendumi. S tem se upoštevajo največkrat izrečena mnenja in stališča občin. Predlog 14 pokrajin na glasovanju 1. februarja ni dobil dvotretjinske podpore v Državnem zboru. Proti je glasovalo preveč poslank in poslancev v strankah ZARES (tudi poslanka iz Domžal, ga. Cveta Zalokar-Oražem), LDS, SNS, Lipa in SD.
Kaj v resnici želimo? Smo del osrednje Slovenije ali del Gorenjske? Bomo ZARES glasovali in ali si res želimo svojo lastno »Domžalsko-Kamniško-Litijsko« pokrajino? (Več na www.tomazstebe.sds.si.) Glasujte v anketi!
Za neovirano in varno vožnjo na avtocestah
ter za prehod v satelitsko cestninjenje tovornih vozil
VINJETE
Vabim vas na predstavitev in pogovor, ki bo v torek, 13. maja 2008, ob 19.00 uri, v Domžalskem domu (nekdanja knjižnica pri pekarni Kancilija).
Začelo se je z zamenjavo sedanjega neuravnoteženega odprto-zapr-tega sistema z ročnim in zastarelim avtomatskim pobiranjem cestnine. Postopoma bodo do sredine leta 2009 popolnoma odstranjene cestninske postaje. Med letošnjo turistično sezono ne bo več kolon zaradi tovornjakov in zaradi ročnega cestninjenja osebnih vozil. Po skoraj poldrugem desetletju uvajanja in razvoja ter nedoslednega spreminjanja sedanjega se začenja prvi korak v uravnoteženo in sorazmerno cestninjenje v prostem prometnem toku. Uvedba vinjet je v bistvu najpreprostejši način oziroma sredstvo prehoda v nemoteno in neovirano vožnjo zaradi cestninjenja.
Veliko je mnenj in predlogov. Zakaj ravno taka in ne drugačna odločitev? Praksa in izkušnje v drugih državah. Priložnosti in možnosti za domačo informacijsko industrijo.(Več na www.tomazstebe.sds.si.) Glasujte v anketi!
OB PRAZNIKU DELA ČESTITAM
in želim dobrega sodelovanja, uspešen poklicno-strokovni in poslovni razvoj!
Dan upora proti okupatorjem nam bodi zavedanje o (preteklih) okupatorjih, sprevrženih ideologijah, verah in oblastnikih ter kartelih, monopolih in tajkunih, ki terorizirajo nedolžne ljudi, narode, temeljne naravne, moralne in civilizacijske vrednote, kulturno in naravno dediščino!
mag. Tomaž Štebe, poslanec SDS
MAJHNA POZORNOST OD N.SI IN M.SI ZA MATERINSKI DAN
Na dan, ko matere praznujejo svoj praznik (25.marec), smo se člani OO N.Si Mengeš in njen podmladek odločili, da materam v zahvalo in poklon naredimo majhno presenečenje. V trgovini Tuš market v Mengšu smo ob njihovem dnevu razdelili več kot 150 tulipanov, ravno toliko naših svinčnikov in seveda vsaki izmed njih iz srca čestitali.
OO N.Si Mengeš in OO M.Si Mengeš

POLITIKA
ZARES ZA UREDITEV PODROČJA NEVROPSIHOLOŠKE REHABILITACIJE
Področje nevropsihološke rehabilitacije (npr. po možganski kapi) v Sloveniji ni urejeno, pristojni prelagajo odgovornost drug na drugega, pacientom pa so pri tem kršene njihove temeljne pravice. Slovenija bi morala, tako kot ostale evropske države, razpolagati z rehabilitacijsko mrežo, in sicer na način, da bi imeli v vseh bolnišnicah po državi usposobljene rehabilitacijske ekipe (in ne le fizioterapevte), poleg tega pa bi kot regionalni rehabilitacijski centri služili tudi regionalni zdravstveni domovi.
V	imenu poslanske skupine ZARES sem zato - z namenom opozarjanja na omenjeni problem in iskanja ustreznih rešitev - zahtevala sklic nujne seje Parlamentarnega odbora za zdravstvo, na kateri bi razpravljali o stanju nevropsihološke rehabilitacije v Sloveniji. Kot je poudarila dr. Severjeva, vodilna psihologinja s tega področja, je nujno potrebno zagotoviti racionalnejšo porabo denarja na tem področju, boljšo organiziranost zdravstvenega varstva, odpravo blokade zaposlovanja psihologov in logopedov (zlasti v KC) ter sprejeti ustrezne ukrepe za skrajšanje čakalnih dob.
V	Sloveniji možganska kap letno prizadene okrog 4500 ljudi, pri čemer obolevnost v zadnjih letih narašča (20 odstotkov). Možgansko kap preživi približno 80 odstotkov ljudi, večina pa potem potrebuje kompleksno rehabilitacijo. Poleg teh bolnikov je zelo veliko tudi pacientov z različnimi drugimi možganskimi poškodbami oziroma boleznimi.
Edina prava pot, ki lahko bolnikom s poškodbo ali boleznijo možganov zagotovi povratek v človeka dostojno življenje, je nevropsi-hološka rehabilitacija. Zdravljenje je uspešno le, če se začne že v času hospitalizacije in nadaljuje tudi po odpustu iz bolnišnice. Vendar pa to v veliki večini primerov žal ni mogoče, saj v Sloveniji za takšno rehabilitacijo primanjkuje ustrezno usposobljenih kadrov. Le redki bolniki so v času hospitalizacije zato ustrezno obravnavani. Čakalna doba je zaradi pomanjkanja kadrov leto in pol, pri čemer je verjetnost, da se v tem času zdravstveno stanje pacientov poslabša. Ustrezno oskrbo dobi le okoli 300 bolnikov na leto, kar je manj kot 10 odstotkov. Mnogi potem sami iščejo in plačujejo rehabilitacijo.
Na Nevrološki kliniki Kliničnega centra sta zaposleni le dve specialistki klinične psihologije, ki delata tako na področju hospitaliziranih bolnikov kot tudi v ambulantni oskrbi. Ob dejstvu, da je nevrološka služba na tem nivoju v Sloveniji organizirana zgolj na Nevrološki kliniki, je pritok bolnikov še toliko večji in ga služba s sedanjo kadrovsko zasedbo ni sposobna obvladati. Ostale klinike Kliničnega centra, kjer se zdravijo tovrstni bolniki, so brez ustrezne tovrstne rehabilitacije, prav tako KC Maribor, ostale regionalne bolnišnice in regionalni zdravstveni domovi.
Predolge čakalne dobe so povsem nesprejemljive, saj zavlačujejo celoten proces diagnostične obravnave zavarovanca in po nepotrebnem podaljšujejo čas, ko dobi zavarovanec ustrezno zdravljenje ali obravnavo, po nepotrebnem podaljšujejo bolniški stalež, ki je v Sloveniji med daljšimi v Evropi, prispevajo k izgubljanju stika z delovno organizacijo ter povzročijo razraščanje čustvenih motenj, delodajalcu pa omogočajo odpuščanje zaposlenih. Takšne čakalne dobe so torej nedopustne, zato upam, da bomo našli ustrezne rešitve.
Cveta Zalokar - Oražem
KATARINA KRESAL NAVDUŠILA OBISKOVALCE
m
I
Katarina Kresal, predsednica Liberalne demokracije Slovenije, je navdušila udeležence okrogle mize, ki jo je OO LDS Mengeš organiziral v Harmoniji v Mengšu. Več kot 40 udeležencev je spremljalo pogovor predsednice, ki ga je vodil Peter Gubanc, predsednik OO LDS Mengeš in po koncu sodelovalo z vsebinskimi vprašanji. Vse prisotne sta kratko pozdravila tudi Miloš Junkar, lastnik Harmonije in Franc Jerič, župan Občine Mengeš. V začetku je Peter Gubanc pozdravil vse navzoče, posebej Katarino Kresal, predsednico, in Zdenko Cerar, podpredsednico Liberalne demokracije Slovenije, Aleša Janežiča, podžupana Občine Mengeš, Romana Kalušnika, podpredsednika OO LDS Mengeš, Boštjana Marinka, sekretarja OO LDS Mengeš, in druge. Uvodna razprava o pripravah na državnozborske volitve je pripeljala do kratke predstavitve programa, ki bo natančno predstavljen javnosti konec maja. Program je zasnovan na osnovi podobe Slovenije, ki si jo v Liberalni demokraciji Slovenije želimo čez 10 let. Iz podobe uspešne, prepoznavne in fleksibilne države, kar so prav gotovo naše primerjalne prednosti glede na večje države, je zastavljen program, ki ga v tej fazi obravnavajo še posamezni programski odbori, nato pa bo združen v celoto s poudarki na štirih stebrih: človekovih pravicah in svoboščinah, razvoju zdravega gospodarstva, sociali in zdravstvu ter pravni državi. Vsi predstavljeni ukrepi, odločitve in drugi elementi bodo pregledani na strokovnih programskih svetih in še posebej znotraj programskega sveta javnih financ, saj morajo tako, kot se je izrazila predsednica, »piti vodo«, biti realni in uresničljivi v naslednjih letih. Vendar pa program ne bo predstavljen po področjih, ampak kot celota - tako kot je celota tudi Slovenija in se med seboj ne bodo izključevala. S predstavitvijo programa in tudi drugimi odgovori je s svojo strokovnostjo, odločnostjo in vendar pripravljenostjo sodelovati navdušila vse udeležence okrogle mizo. Nedostopna predsednica s televizijskih ekranov, radijskih valov in drugih medijev je tako postala domača, prijazna, ki povezuje levico in je bila pripravljena vztrajati z Liberalno demokracijo Slovenije tudi v njenih najtežjih trenutkih. Pogled nanjo, njeno energijo in tudi drugih predstavnikov, ki so jo spremljali, je jasno pokazal, da so ti časi mimo in da je Liberalna demokracija Slovenije z novimi ljudmi na čelu ponovno stranka, vredna zaupanja, ki lahko pomembno, pozitivno vpliva na razvoj Slovenije. Katarina Kresal je ob zaključku okrogle mize povedala, da je bila zelo zadovoljna tako z voditeljem razprave, ki je postavljal zanimiva in pomembna vprašanja, kot z gosti, ki so pomembni mnenjski voditelji na svojih področjih: »Vesela sem bila številnega obiska, saj nas mediji pogosto ne povzemajo korektno ali pa nas sploh ne povzemajo in je to priložnost, da predstavimo stališča, usmeritve stranke in seveda tudi program za jesenske državnozborske volitve.«
Gostitelj Peter Gubanc se ji je zahvalil z besedami: »Predsednica, hvala za obisk. Želim, da uspešno nadaljujete zastavljeno delo in skupaj z nami zmagate na letošnjih volitvah.«
OO LDS Mengeš

POLITIKA, KJNIŽNICA
KRVAVŠKI BISER ZA MENGŠANE?
Vodooskrbni sistem Krvavec -Občina Mengeš, največja solastnica, bo delovala odgovorno, partnersko in povezovalno, toda ... ne bi sodelovala pri obnovi vo-dooskrbnega sistema Krvavec, to je pri povečanju zmogljivosti in zanesljivosti Oskrbe občine Mengeš z alpsko vodo izpod Krvavca!
Že za januarsko sejo sveta občine, 17. januarja 2008, sem pripravil gradivo z vsemi dosegljivimi dokumenti (www.menges.sds.si), z namenom, da Občinski svet in župan Občine Mengeš dodatno pretehtajo vse okoliščine (pre)usmeritve vodo-oskrbe »... v vodne vire iz črpališč/ vrtin na Mengeškem polju« in da ponovno presodijo o nesodelovanju pri povečanju zmogljivosti vodoo-skrbnega sistema Krvavec in pri kandidiranju za 12 milijonov evrov evropskih sredstev.
Pomemben oziroma bistven namen pa je bil tudi, vsaj s sklepi Občinskega sveta, formalno pravno razčistiti izjave župana Občine Mengeš, da se »odpovedujemo sistemu Krvavec« (izjava za Radio Slovenija, 08. 11. 2007). Podobne izjave so bile izrečene v različnih odtenkih tudi od drugih.
V civilni iniciativi smo od ponovne obravnave, ki se je zgodila šele 28. 2. 2008 pričakovali veliko. Ustanovili smo jo 26. 1. 2008 za naslednje cilje: ZA ohranitev alpske vode iz Krvavca za Občino Mengeš; ZA kvalitetno, varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo za Občino Mengeš in ZA sodelovanje Občine Mengeš pri obnovi krvavškega sistema. Pričakovali smo tudi, da bo župan predložil »Generalno strategijo oskrbe z vodo Občine Mengeš za naslednja desetletja«. Narejena bi morala biti do 7. februarja 2008! Doživeli smo
dolgo razpravo in veliko zgodovine o nesodelovanju in o občinsko-upravljalskem deljenju (razbijanju) skupnega medobčinskega sistema državnega pomena. Spodbudil jo je edini »zunanji« gost, župan Občine Cerklje, g. Franc Čebulj. Za namen tega zapisa so pomembni (ne)sprejeti sklepi. Soglasno so bili sprejeti prvi trije predlagani sklepi:
1.	Občina Mengeš se ni z nobenim dokumentom, sklepom oziroma aktom odpovedala 30 odstotnemu solastništvu krvavškega vodooskrb-nega sistema.
2.	Občina Mengeš podpira učinkovito povezovanje vodooskrbnih sistemov za dolgoročno kakovostno, varno, zanesljivo in gospodarno oskrbo z zdravo pitno vodo, trajno-stni razvoj in ohranjanje narave.
3.	Občina Mengeš bo kot največja solastnica krvavškega vodooskrb-nega sistema delovala odgovorno in partnersko.
Nekateri so imeli te sklepe za nepotrebne. Toda po posvetovanju
»županove koalicije« so bili sprejeti soglasno! S tem so postale izjave župana Franca Jeriča o »odpovedovanju« krvavškemu sistemu negirane. Negirane in zelo sporne pa so s tem postale aktivnosti ostalih občin, ki se pripravljajo razdeliti si 30 odstototni delež razpoložljive tekoče pitne vode Občine Mengeš na vodooskrbnem sistemu Krvavec, in sicer: več kot polovico od deleža Občine Mengeš si predvideva »lastiti«/»prevzeti« Občina Cerklje, dobro četrtino Občina Šenčur, dobro osmino Občina Vodice, ostalo, slabo desetino, pa MO Kranj. Toda: v nadaljevanju niso bili sprejeti sklepi, ki bi po mojem mnenju morali biti, če so svetniki, ki so glasovali za prve tri, resno vzeli dejstvo, da je Občina Mengeš 30 odstotna solastnica in da bo kot največja solastnica delovala odgovorno in partnersko:
mag. Tomaž Štebe
(nadaljevanje naslednjič)
KAJ PA KNJIŽNICA?
Že dolgo časa se knjižničarke v Mengšu, občani in uporabniki knjižnice sprašujemo, ali bo in kdaj bo knjižnica dobila nove prostore. Tisti, ki se vsak dan srečujemo s knjižnico, vemo, da je to pereč problem. Po statističnih podatkih knjižnico obišče v povprečju 100 uporabnikov (v bolj obiskanih dneh pa tudi do 200), ki imajo iz dneva v dan večje potrebe po obsežnejšem knjižnem fondu in prostoru za dejavnosti, katerim je knjižnica namenjena.
V nadaljevanju želim predvsem na željo uporabnikov predstaviti rezultate ankete, ki sem jo izvedla za potrebe diplomskega dela med uporabniki Knjižnice Mengeš. Anketa naj bi potrdila mojo hipotezo, da si tudi uporabniki Knjižnice Mengeš želijo izboljšav na vseh področjih delovanja knjižnice, še posebej pa sem hotela potrditi, da Knjižnica Mengeš potrebuje nov, večji prostor za svoje delovanje.
Anketirala sem 160 uporabnikov Knjižnice Mengeš, kar je 7% vseh uporabnikov vpisanih v Knjižnico Mengeš, od tega je na anketni vprašalnik odgovorilo 30 moških in 130 žensk. Pri izvajanju ankete sem pazila, da sem zajela predstavnike vseh starostnih skupin in različnih statusov.
40% anketiranih uporabnikov zahaja v knjižnico zelo pogosto (več kot 3x na mesec), 46% uporabnikov zahaja v knjižnico pogosto (1x do 2x na mesec), skupaj to pomeni več kot 2/3 anketiranih, kar je spet presenetljiv rezultat in kaže na dober obisk knjižnice.
Ker je Knjižnica Mengeš splošna knjižnica, ni presenetljiv podatek, da kar 78% anketiranih uporabnikov išče literaturo za prosti čas. Veliko jih je tudi dodalo, da iščejo leposlovje za
otroke in mladino, kar sem zasledila tudi pri svojem delu. Veliko staršev pride v knjižnico sicer zelo pogosto, vendar si izposojajo knjige izključno za otroke.
Velik je tudi odstotek uporabnikov, ki iščejo literaturo, potrebno za šolanje (srednješolci, študenti) in za izobraževanje pri poklicu, ki ga opravljajo. 4% so namenjeni uporabi čitalnice, kar pojasnjuje dejstvo, da Knjižnica Mengeš nima ustrezne čitalnice. Nekdo od anketirancev je celo napisal: »Knjižnica Mengeš nujno potrebuje poseben prostor za čitalnico, kjer bi bila tišina brez otrok, ker knjižnica ni igralnica in otroško igrišče.«
Anketiranci so izpostavili, da si bogatejšo ponudbo želijo na področju leposlovja (49%), še posebej si želijo več izvodov enega naslova. Potem pa po željah s 36% sledita strokovno gradivo in videokasete ter DVD-ji. Anketiranci si želijo tudi več mladinskega leposlovja in mladinske strokovne literature, kar so potrdili s 40%. Predvidevam pa, da bi bil ta odstotek še večji, če bi anketo izpolnjevali tudi mlajši uporabniki knjižnice.
Kar 124 oz. 78% anketiranih uporabnikov je izpostavilo, da knjižnica najbolj potrebuje nove, večje in
ustreznejše prostore, s 60% so izpostavili več novega gradiva ter z 41%, da knjižnica potrebuje daljši odpiralni čas.
Velik odstotek so dobile tudi različne kulturne dejavnosti, potopisna predavanja, razstave in ustvarjalne delavnice, ki jih v knjižnici ni mogoče izvajati zaradi prostorske stiske. S 39% pa so izpostavili tudi, da knjižnica potrebuje več računalnikov za uporabnike, saj si veliko ljudi računalnika in interneta doma ne more privoščiti, pa čeprav živimo v informacijski dobi. Več kot 2/3 anketiranih uporabnikov bi pogosteje prihajalo v knjižnico, če bi se ta preselila na novo lokacijo in bi še izboljšala svoje storitve. Anketiranci so izrazili tudi svoje mnenje in pobude za popestritev in izboljšanje knjižnične dejavnosti v Mengšu. Največkrat so izpostavili, da^
-	knjižnica deluje dobro za svoje razmere, nujno pa potrebuje nov, večji prostor,
-	bi bila dobrodošla popestritev potopisna predavanja, literarni večeri, bralni krožki,
-	bi bilo več novega gradiva oz. več izvodov enega naslova,
-	bi knjižnica imela daljši odpiralni čas (vsaj 6 ur na dan),
-	knjižnica potrebuje še več aktivnosti za otroke in mladino,
-	bi bila na voljo večja izbira avdio in video gradiva,
-	bi bilo več gradiva iz področja računalništva in informatike,
-	bi knjižnica ponudila več literature v tujih jezikih (posebej izpostavljena sta bila nemški in španski jezik).
Rezultati ankete govorijo sami zase.
Rdeča nit pa je, da knjižnica nujno potrebuje nov večji prostor. Ker je Mengeš razvijajoče se mesto in prebivalstvo narašča iz dneva v dan, občina za hitrejši razvoj potrebuje dober informacijski center. Kaj pa je bolj primerno za tak center kot knjižnica?
V	pričakovanju sprememb in novega elana, Vas lepo pozdravljam in Vam želim veliko prijetnih ur ob prebiranju, gledanju in poslušanju gradiva, ki si ga tako radi izposojate v naši knjižnici. Obenem pa Vas vabim, da knjižnico obiščete, če je še niste. Vrata so Vam vedno odprta (pa čeprav zaenkrat samo 4 ure na dan).
knjižničarka Barbara
USTVARJALNA DELAVNICA
V	KNJIŽNICI MENGEŠ
V	knjižnici Mengeš je 20.3.2008 potekala ustvarjalna delavnica. Rdeča nit pa je bila prihajajoča Velika noč. Zbralo se nas je kar nekaj in ustvarili smo prelepe okraske, ki so nam polepšali že tako lepe in težko pričakovane praznične dni.
V	začetku meseca aprila smo knjižničarke obiskale knjižni sejem mladinske književnosti v Bologni v Italiji. Utrinke in zanimivosti si lahko ogledate na razstavi, ki je v knjižnici Mengeš na ogled od 21. aprila dalje.
Ker se v knjižnici vedno kaj zanimivega dogaja, Vas vabiva, da nas obiščete in povprašate ali preverite na oglasnih deskah, kaj se bo dogajalo v prihajajočih mesecih. Lep pomladni pozdrav,
mengeške knjižničarke

IZOBRAŽEVANJE
SKUPAJ ZA VEČJO VARNOST
Ministrstvo za promet je izdalo knjižico z usmeritvami Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011. Minister za promet, mag. Janez Božič, navaja, da je glavni, zelo ambiciozen cilj v tem obdobju, ohraniti 600 življenj. Gre za težko uresničljiv cilj, ki pa ga s skupnimi močmi lahko dosežemo. Dolgoročna vizija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa je vizija nič, kar pomeni: nič mrtvih in nič hudo telesno poškodovanih zaradi prometnih nesreč na slovenskih cestah. Število smrtnih žrtev zaradi posledic prometnih nesreč je v Sloveniji višje od evropskega povprečja. V letu 2006 je bilo evropsko povprečje 68, v Sloveniji pa kar 128 žrtev. Več smrtnih žrtev je bilo le še na Poljskem, v Grčiji, Estoniji, Latviji in Litvi.
Zakaj skrbeti za varnost cestnega prometa?
Vsako življenje je preveč dragoceno, da bi se končalo v nesreči na cesti. Človeško življenje je največ, kar imamo. Zato moramo z ustreznim ravnanjem skrbeti za lastno varnost. Vendar to včasih ni dovolj. Na naše življenje vplivajo tudi drugi. Že stotinka nepazljivosti in neprilagojena hitrost lahko privedeta do prometne nesreče in izgube lastnega življenja ali življenja drugih. Če bo v prometu varno in odgovorno ravnal vsak udeleženec, bo tako skrbel za varnost lastnega življenja in življenja vseh udeležencev. Za večjo varnost v cestnem prometu so pomembni štirje elementi:
1.	Partnerstvo in soodgovornost med institucijami na državni ravni, lokalnimi skupnostmi in civilno družbo.
2.	Prometni predpisi so za varnost na cestah bistvenega pomena, saj veliko ljudi še vedno upošteva le tisto, kar je zapovedano z zakonom. Posodobljena zakonodaja bo pomagala dvigniti prometno-varnostno kulturo na višjo raven.
3.	Nadzor in kaznovanje ter preventivne akcije policije vplivajo na povišanje stopnje ustreznega in varnega vedenja na cesti.
4.	Medijska podpora ter vzgoja in izobraževanje v smeri oblikovanja in spreminjanja vedenjskih vzorcev mladine in odraslih.
Nacionalni program varnosti določa, da se ukrepi usmerijo na naslednja področja :
Človekovo ravnanje
Človek je najšibkejši člen v prometnem sistemu. Najpogostejši vzroki za izgubo življenj na cesti so prav človekove napake ali zavestne kršitve prometnih pravil in predpisov. Temelj varnejšega ravnanja in ustreznih navad v cestnem prometu so: prometna vzgoja, preventivni programi v šolah in vrtcih ter preventivne akcije. Na zavest o pomenu prometne varnosti bo vplivala tudi vključitev prometne vzgoje v kurikularne vsebine na osnovnih in predvsem srednjih šolah, pa tudi izvajanje vadbenih programov varne vožnje na poligonih.
Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je prevelika ali neprilagojena hitrost. Znižanje povprečne hitrosti v naseljih za 1 km/h bi zmanjšalo število nesreč za povprečno 3 odstotke. K zmanjšanju števila nesreč vplivajo preventivne akcije, naključne in sistematične kontrole hitrosti z radarji, umirjanje prometa v naseljih, bližini vrtcev, šol, na križiščih in prehodih čez cesto.
Vsak tretji povzročitelj nesreče s smrtnim izidom in vsak četrti povzročitelj nesreče s hudimi telesnimi poškodbami sta pod vplivom alkohola. Nevarnost v cestnem prometu predstavljajo tudi vozniki, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, saj te substance zmanjšujejo sposobnosti za varno vožnjo. Tudi tu imajo pomembno vlogo preventivne akcije, ozaveščanje mladine, nadzor voznikov in zmanjševanje dostopnosti alkohola, prepovedanih drog in psihoaktivnih snovi. Dokazano je, da uporaba varnostnega pasu zmanjšuje število smrtnih žrtev v vozilu in zmanjša težo poškodb prometne nesreče. Kljub temu se v Sloveniji pripenja le 83 odstotkov voznikov osebnih vozil, 78 odstotkov potnikov na sprednjih sedežih, na zadnjih pa se jih pripenja manj kot polovica. Med otroki, ki potrebujejo otroški varnostni sedež, jih je pripetih le 61,2 odstotka. Načrtovana je okrepitev nadzora nad uporabo varnostnih pasov v vozilih, še posebej pri prevozu šoloobveznih otrok. Kot zelo uspešen se je pokazal mednarodni projekt Pasavček, ki s prijaznim likom pasavca spodbuja otroke k stalni uporabi otroških avtosedežev in varnostnih pasov.
Pešci so med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v prometu. Večina, kar 69,4 odstotkov prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, se zgodi v temnem delu dneva, jeseni in pozimi. Velik vpliv na varnost
pešcev ima uporaba odsevnih teles, zaradi katerih vozniki pešce hitreje opazijo in se zato lažje ustrezneje odzovejo. Poskrbeti pa je potrebno tudi za osvetljevanje prehodov za pešce, izboljševanje prometne ureditve za pešce in gradnjo pločnikov.
Nacionalni program spodbuja razvoj kolesarskega prometa, ker ta ne onesnažuje okolja, zmanjšuje težave s parkirnimi mesti in prispeva k boljšemu zdravju. Ukrepi bodo usmerjeni k uporabi kolesarskih čelad ter zagotavljanju ustreznih površin in prometnih ureditev za kolesarje. Zaradi neizkušenosti, iskanja tveganja in izzivov ter uporništva so mladi med 15. in 24. letom ena najbolj ogroženih starostnih skupin v prometu. Prvo leto po opravljenem izpitu za različne kategorije motornih vozil se je izkazalo za najnevarnejše. Varnost te starostne skupine lahko povečamo z dodatnim usposabljanjem v prvem letu, z vpeljavo ukrepov, kot sta vožnja s spremljevalcem in nadzor na krajih, kjer so mladi pogosto udeleženi v prometnih nesrečah. Zelo pomembna je tudi nepretrgana vzgoja in izobraževanje skozi celoten šolski sistem.
Starostna skupina nad 65 let je v cestnem prometu nadpovprečno ogrožena. Zlasti v vlogi pešcev in kolesarjev, pa tudi v vlogi voznikov motornih vozil. Starejši vozniki lahko za svojo varnost skrbijo z ohranjanjem vozniške kondicije in z obnavljanjem znanja ter skrbjo za zdravje in vozniške zmožnosti.
Petina smrtnih žrtev na slovenskih cestah so vozniki motornih dvokoles. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je neprilagojena hitrost, ob tem pa je kar polovica (51,4 odstotkov) voznikov - povzročiteljev nesreč - pod vplivom alkohola. Največ žrtev med vozniki motornih koles umre med 15. in 21. uro (59,5 odstotkov), v času vikendov (57,1 odstotkov). Med načrti za večjo varnost te skupine so programi za voznike začetnike, posredovanje izkušenj in strategij za varnejšo vožnjo, nadzor nad uporabo varnostnih čelad in nadzor na lokacijah, kjer so nesreče pogoste.
Prometno okolje
Eden od pogojev za varnost na cesti je dobro oblikovana cestna infrastruktura. Nacionalni program daje prednost tistim ukrepom, ki sorazmerno z nizkimi stroški prinašajo dobre rezultate:.odpravljanju nevarnih mest (črne točke, nevarni odseki) s stalnim spremljanjem odsekov, ki so potencialno nevarni za prometne nesreče. Zunaj naselij so v pripravi naslednji ukrepi: preučitev možnosti dopolnitve varovalnih ograj za večjo varnost motoristov, ukrepi za preprečevanje vožnje v nasprotni smeri na avtomobilskih cestah, sanacija drsnih odsekov, preplastitev in korekcija vozišč, pregledovanje ustreznosti prometne signalizacije, osvetlitev križišč in skrb za večjo vidnost cestnih elementov. K večji varnosti v naseljih lahko prispevajo preureditev cest, križišč in prometne tehnike, varne kolesarske površine in pločniki ter označeni prehodi za pešce, urejene šolske poti, ukrepi za umirjanje prometa, skrb za varnejša avtobusna postajališča, graditev kolesarskih stez in obvoznih cest. Nujno je kar najhitreje odpraviti nevarne prehode prek železniških prog.
Vozila
Ukrepi pri vozilih so dolgoročni in imajo v okviru nacionalnega programa omejen obseg. Nanašajo se na spremljanje starosti voznega parka in njegove tehnične brezhibnosti, spodbujanje k uporabi pasivne zaščite (samozatezni varnostni pasovi, zračne blazine, aktivni vzglavniki, otroški sedeži, tehnologija ISA, ki opozarja na preseženo hitrost, protiblokirni sistem zavor ABS, ...) in aktivne varnosti vozil. Pri slednjem je mišljena uvedba sistema za zaporo zagona motorja, če je voznik pod vplivom alkohola in uvedba omejitve največje moči pogonskih agregatov motornih koles.
Institucionalno področje
Med bistvene ukrepe na lokalni ravni spada sprejetje programa varnosti cestnega prometa, skrb za varnost na občinskih cestah in sodelovanje s predstavniki na državni ravni. Delo inšpektorjev bo osredinjeno predvsem na tisto problematiko, katere posledice lahko ogrozijo varnost prometa, okrepljen bo nadzor nad spoštovanjem uredb o točenju alkohola, delom avtošol ter pooblaščenih organizacij za izvajanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil. Prav tako je načrtovana optimizacija in posodobitev sistema dajanja prve pomoči in nujne medicinske pomoči v obliki helikoptrskega reševanja in reševalca motorista. Skrb za večjo prometno varnost je stvar nas vseh in odgovornost zanjo si delimo. Dolžnost vsakogar je, da si zanjo prizadeva po svojih najboljših močeh. Cilj Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa lahko dosežemo le s skupnim prizadevanjem.
Nada Javh, članica Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu Občine Mengeš

IZOBRAŽEVANJE, OGLAS
VABILO
Društvo tabornikov Rod Upornega plamena Mengeš prireja v okviru praznovanja občinskega praznika
TRADICIONALNO GOLAŽIJADO,
ki bo v soboto, 7. 6. 2008. Zbor udeležencev bo ob 9. uri, v letnem gledališču v Mengšu na Muljavi (LGM). Ekipe se bodo poleg tekmovanja v kuhanju golaža pomerile tudi v družabnih igrah. Ekipo naj sestavlja 3-5 članov (starost in spol nista pomembna). Kotliček, po želji plinski gorilnik ter začimbe, si ekipe priskrbijo same, za osnovne sestavine (meso in čebulo) pa bo poskrbel organizator. Prijave sprejemamo na telefon: 031 327 738 (Jure) do srede, 4. junija 2008. Število prijav je omejeno, zato pohitite! Akcija bo v vsakem vremenu! Z naravo k boljšemu človeku! DT RUP Mengeš
TABORNIŠKE NOVICE
Zdravo! Ponovno se vam javljamo iz našega taborniškega kotička, tokrat da vam podamo informacije, kaj se je pri nas zanimivega dogajalo pretekli mesec.
V soboto, 12. aprila, smo organizirali območno akcijo, poimenovano MOOS 2008, na katero so bili vabljeni tudi taborniki iz našega območja. Sprva se je prijavilo kar nekaj ekip, vendar pa jih je jutranji dež prestrašil in so ostali doma. Taborniki iz našega rodu so bili bolj pogumni, saj se jih je kljub kislemu vremenu udeležilo kar 16 mlajših članov. Razdelili smo jih v pet ekip, ki so po potnih znakih lovile lisico in reševale različne naloge, kot so ekološki kviz, vprašanja, povezana s taborniškimi veščinami, pantomimo, _ Lisico so po Gobavici in njeni okolici lovili dobri dve uri, vendar je na koncu vseeno niso prinesli na cilj. So pa na cilj prinesli veliko blata in umazanije na svojih oblačilih in dve vreči smeti, saj smo skozi igro in tekmovanje tako vnesli tudi nekaj, kar je pripomogla k čistejši naravi. Na cilju sta vse tekmovalce pričakala topel čaj in slastne hrenovke. Ko smo se okrepčali in odpočili, smo podelili še nagrade najboljšim, se še malo igrali in tako zaključili aprilsko - muhasto soboto. Tako je potekala aprilska sobota, kako pa bo potekal teden od 20. do 26. julija, lahko ugotovite sami - tako, da se udeležite tabora v Bohinju. (kontaktna oseba: Jure, tel.: 031/327-738) Z naravo k boljšemu človeku
Propagandistka Teja
V soboto, 29. marca 2008, smo imeli na OŠ Mengeš dan odprtih vrat z naslovom
SPOZNAJMO EVROPSKO UNIJO IN ZDRUŽENOST RAZLIČNIH KULTUR.
V Evropskem letu medkulturnega dialoga smo se na OŠ Mengeš odločili, da bolje spoznamo Evropsko unijo, njene članice in kulturo narodov, ki jih Evropska unija povezuje.
Na razredni stopnji so učenci starostni stopnji primerno spoznavali posamezne države Evropske unije in pripravili raznolike in zanimive predstavitve za starše, ki so se vabilu odzvali v velikem številu. Na predmetni stopnji so učenci pod vodstvom učiteljev v manjših skupinah spoznavali raznolikost kultur, združenih v Evropski uniji.
Vsak, ki se je po šoli ta dan sprehodil, je lahko zaznal različnost kultur, ki jih povezuje Evropska unija. Iz vsakega razreda je odmeval drug jezik, slišati je bilo pesmi različnih narodov, zelo povedne pa so bile tudi razstave, ki so obogatile učilnice in šolske hodnike.
Z veseljem lahko rečemo, da je bil to dan učenja za življenje.
LCD-TV SERVIS
Mengeš, Hribarjeva ul. 38 Tel.; 01/729-13-03
www.informacija.net/kenwood-sharp-servis/ E-mail: avs.menges@siol.net
odprto od 9-12 in od 15-18 ure

KONČAN MNOGOBOJ V SPOMIN NA MATJAŽA BOHTETA
12. aprila 2008 je bil končan prvi spominski memorial v mnogoboju. Sodelovalo je dvanajst tekmovalcev v devetih disciplinah. Sistem tekmovanja je bil preprost - vsak igralec z vsakim, kar je pomenilo več kot tromesečno tekmovanje. Večina disciplin je bila odigrana v Športnem parku v Loki, nekaj v bifeju Ilonka, namizni tenis pa v TVD Partizan. Za prostor se iskreno zahvaljujemo Jožetu Mlakarju in Heleni Juhant.
Rezultati
po posameznih disciplinah:
•	pikado:	Emil Žužek
•	ameriški biljard: Robert Levec
•	šah:	Matjaž Anžlovar
•	ročni nogomet: Matjaž Anžlovar
•	metanje podkev: Robert Pogačar
•	biljard na gobico: Robert Levec
•	met na koš: Tomaž Lipovšek
•	namizni tenis: Robert Pogačar
•	vinar šnops: Matjaž Anžlovar
Skupni vrstni red:
Matjaž Anžlovar	59 točk
Levec Robert	57 točk
Robert Pogačar	44 točk
Marjan Vrhovnik	43 točk
Peter Frantar	41 točk
Najboljši so prejeli pokale in praktične nagrade, vsi udeleženci pa spominske majice. Zahvaljujemo se glavnemu sponzorju Orodjarstvo in geodetske storitve Ocepek, ki je prispeval tudi glavni dobitek.
Namen tekmovanja ni bil tekmovalni, temveč spomin na našega člana in prekmalu umrlega prijatelja Matjaža.
Za ŠD Loka: Matjaž Anžlovar
NOGOMETNI ŽIV - ŽAV
S prihodom težko pričakovane pomladi je oživel tudi Športni park v Mengšu. Mladi nogometaši NK Mengo 28 so se treningov na prostem še posebej razveselili, saj so pogoji, ki jih imajo v zimskih mesecih, neprimerni in ne nudijo možnosti kakovostnega treninga za vse ljubitelje te najpomembnejše postranske stvari na svetu. Telovadnici v Osnovni šoli Mengeš in TVD Partizan, kjer potekajo treningi, sta že zdavnaj premajhni, zato gre zahvala zgolj trenerjem, ki s svojo požrtvovalnostjo ter veliko vnemo vztrajajo in nadaljujejo delo z mladimi, v upanju da se bo gradnja obljubljene športne dvorane čimprej začela. Pred začetkom treningov na zelenicah športnega parka je bilo potrebno očistiti igrišča in okolico športnega parka. S čistilno akcijo, ki so se je udeležili člani vseh selekcij NK Mengo 28, so ti dokazali, da niso zgolj ljubitelji nogometne igre, ampak tudi zagovorniki in varuhi čiste in neokrnjene narave. Čeprav se je spomladanski del tekmovalne sezone v okviru Medobčinske nogometne zveze Ljubljana šele začel, lahko glede na prve rezultate pričakujemo še boljše rezultate kot v jesenskem delu. Da se za prihodnost nogometa v Mengšu ni bati, dokazuje najmlajša selekcija, ki ni le našte-vilčnejša med vsemi, ampak pod taktirko izkušenega trenerja Aleša Dimca dosega odlične rezultate. Tako so na dveh turnirjih, ki sta potekala v Kamniku, med 16 ekipami dosegli odlično tretje oziroma četrto mesto. Selekciji U-9 in U-10 sta na prijateljskih tekmah v gosteh suvereno premagali moštvi NK Šmartno. Najboljši igralec in strelec na obeh tekmah je bil Gašper Sadar, ki je na dan tekme praznoval 10. rojstni dan in si je z doseženimi tremi zadetki podaril najlepše darilo. Še bolje gre ekipi Uroša Piška (mlajši dečki), ki nadaljujejo z odličnimi igrami in v svoji skupini držijo izvrstno tretje mesto med enajstimi ekipami. Članska selekcija, ki je bila letos na novo formirana, je spomladanski del sezone začela s porazoma proti favoriziranima nasprotnikoma NK Interblock in NK Vir, doma pa je prepričljivo s 3:1 ugnala NK Svoboda. Bravo fantje!!! Nogometni klub Mengo 28 je v nedeljo, 13. aprila, gostil turnir selekcij U-9, na katerem so domači nogometaši po dveh porazih s
tekmecema NK Kamnik in NK Kalcer Vo-doterm proti NK Svoboda dosegli visoko zmago z izidom 5:0. Domači navijači so bili kljub dvema porazoma dobro razpoloženi in so svoje ljubljence glasno spodbujali od prve do zadnje minute. Vse ljubiteljice in ljubitelje nogometa vabim na ogled tekem (termini bodo objavljeni v vitrini NK Mengo 28), ki bodo potekale na igriščih Športnega parka Mengeš. Vsi igralci, še posebej najmlajši, bodo veseli vašega obiska in glasne podpore.
Boštjan Marinko
ŠAHOVSKI TURNIR OB PRAZNOVANJU OBČINE MENGEŠ
V nedeljo, 20. aprila 2008, smo ob praznovanju občinskega praznika Občine Mengeš pripravili šahovski turnir, ki ga je z nagovorom in s prvo potezo odprl župan Franc Jerič. Udeležilo se ga je 48 igralcev in igralk, zmagal pa je šahovski mojster FIDE, Marko Srebrnič. Šahovsko društvo se za sponzorstvo zahvaljuje Občini Mengeš in Špas Teatru.
Jakob Bokalič

ŠPORT
TAEKWON DO DP SLOVENIJE
Zreče 2008
Že tradicionalno, nam vedno prijazno mesto Zreče, so ponovno gostile Državno prvenstvo v Taekwon do-ju ter na enem mestu zbrale tekvondoiste iz vse Slovenije, ki so se tokrat pomerili v treh starostnih kategorijah (dečki/deklice, mladinci/ mladinke, člani/članice) ter v štirih disciplinah. Poleg običajnih form in light contact borb so se tekmovalci preizkusili še v atraktivni specialni tehniki (lomljenje desk v skoku na višini nad 2m) ter testu moči (lomljenje večjega števila desk hkrati). Tokrat je tekmovanje potekalo v veliki dvorani Osnovne šole Zreče, kjer se je tekmovanja udeležilo približno 160 tekmovalcev izmed 8 prijavljenih klubov: Sonkal-Mengeš, Sun Braslovče, Skala Velenje, Škorpijon Ljubljana, Puma Ljubljana, Unior Zreče, Radovljica ter Tiger Ljubljana.
Mengšani držali obljubo
Po zelo uspešnem nastopu na prvem samostojnem državnem prvenstvu decembra lani, smo obljubili, da se bomo še naprej trudili in dosegali vidnejše rezu-late. Ravno to nam je uspelo na letošnjem DP, kjer smo z osemnajstimi tekmovalci v Mengeš prinesli kar 21 zavidljivih odličij.
Številna udelžba in kolajne
Med osvojenimi medaljami predvsem izstopajo prve osvojene kolajne za ''deklice forme rumeni pas'' - Nino Binter, ''deklice forme modri pas'' - Katarino Ve-selič ter ''članice forme rumeni pas'' - Ivano Strnad, obranitev naslova državne prvakinje Ane Janežič v kategoriji ''mladinke forme rumeni pas'' ter naslov državnega prvaka Milana Petroviča v kategoriji ''forme mladinci zeleni pas''. Poleg tega sta za navdušenje in izjemen rezultat poskrbela še Dejan Zarič, ki je osvojil naslov državnega prvaka v dveh disciplinah, tako v formah kot tudi v borbah, ter Ivan Budimir, ki je naslov prvaka osvojil v treh disciplinah: formah III. DAN, borbah do 85 kg ter testu moči.
Kolajne so v Zrečah osvojili še: Stefan Zarič (srebro in bron), Luka Merela (dvakrat srebro) Lara Štrukelj (srebro), Tanja Brkič (srebro), Mojca Herga (bron), Leon Šutar (bron), Dejan Šarec (dvakrat bron) ter Mitja Kregar (bron). Nastopila sta še Jani Lorber ter Urška Boštic, ki pa tokrat nista imela dovolj športne sreče in sta izpadla pred stopničkami ...
ŠD Sonkal
MIHA JERIČ ŠESTI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V ŠAHU
Od 28. februarja do 1. marca 2008 je v Postojni potekalo 15. Posamično državno prvenstvo v šahu za mlade. Tekmovanja se je udeležil tudi Miha Jerič, član ŠD Loka pri Mengšu, in v kategoriji do 8 let osvojil odlično 6. mesto med dvaindvajsetimi šahisti. S tem rezultatom si je prislužil tudi udeležbo na Evropskem prvenstvu, ki bo letos v Murski Soboti. Pozna se prizadevno delo mentorja Marjana Ocepka v mengeški osnovni šoli in tudi v klubu ŠD Loka. Omeniti velja, da je te dni pridobil licenco za mentorja na ŠZS, saj vemo da učiteljev šaha še kako primanjkuje.
Matjaž Anžlovar
WELLNESS CENTER HARMONIJA OSVOJIL NAGRADO V AKCIJI NAJ WELLNESS 07/08
V vseslovenski akciji »naj wellness 07/08« po izboru obiskovalk in obiskovalcev, ki so svoje glasove oddali na enajstih radijskih postajah ter na različnih spletnih portalih, so Harmoniji podelili drugo mesto. Velik dosežek za mlado in ambiciozno ekipo mengeškega centra Harmonija predstavlja tudi lepo priložnost za turistični razvoj Mengša. Ideja centra Harmonija je ustvariti prostor, v katerem bodo ljudje pozabili na vsakodnevne skrbi in se posvetili sebi, svojemu telesu in predvsem svojemu notranjemu miru. Svojim gostom nudijo kvalitetne storitve s področja združevanja estetike, dobrega počutja in odpravljanja različnih bolezenskih težav. Vodja wellness centra Harmonija, Vanja Papler, je ob podelitvi nagrade povedala: »Naš cilj je svojim strankam ponuditi storitve za dobro počutje, kakršnih drugih centri ne ponujajo. Želela bi izpostaviti terapijo Beautytek, pomlaje-valni tretma za lifting obraza in preoblikovanje telesa. Metoda Beautytek združuje popolnoma inovativen način znanja najsodobnejših medicinskih tehnik in modrost tradicionalne kitajske medicine, prenesene v sodobno računalniško tehniko. Naša posebnost je tudi orientalski ritual Hammam, to je ritual razvajanja v ambientu iz pravljice Tisoč in ena noč, in nadgradnja same wellness ponudbe s športnimi aktivnostmi. Pomembno je, da se pri nas za vsakega nekaj najde in da lahko naši gostje »krožijo« po objektu - od sprostitvenih masaž do lepotnih in estetskih storitev, športnega programa, nastani-
tvenih kapacitet ter restavracije. Novost centra je spinning vadba, - vodena vadba na stacionarnih kolesih ob spremljavi glasbe, ponosni smo na štiri Power Plate vadbene naprave. V našem wellness centru strmimo k permanentnemu izobraževanjem naših zaposlenih, kajti zavedamo se, da le tako svojim strankam ponudimo kvaliteto in strmimo k novostim. Harmonija je prvi wellness center v Sloveniji, zasnovan po metodologiji Feng Shui-ja, kar zagotavlja našim gostom dodatno sprostitev in dobro počutje. V našem centru zagovarjamo individualni pristop, za vsakega posameznika si vzamemo čas, se z njim pogovorimo in se mu popolnoma posvetimo, kar je v današnjem času hitrega tempa še posebej zaželeno in ravno zaradi tega se naše stranke rade vračajo v naše središče ugodja. Zame je ta nagrada, ki smo jo prejeli, potrditev, da smo na pravi poti in istočasno tudi spodbuda za nadaljnje delo.«
Katarina Karlovšek
Wellness centra Harmonija slovi kot eden lepših centrov pri nas.
KULTURA
Glasbena šola Domžale
RAZPIS ZA VPIS V ŠOLSKO LETO 2008/09
Oddelek:	Inštrument/petje:	Priporočena	Dodatni pogoji:
		strost:	
DOMŽALE	klavir	7-9 let	
	orgle	11-18 let	uspešno končani najmanj 4 letniki
			klavirja in NGL
	harmonika	7-9 let	
	violina	7-9 let	
	violončelo	7-9 let	
	kitara	8-10 let	
	kljunasta flavta	7-9 let	
	flavta	10-12 let	
	klarinet	10-12 let	
	trobenta	9-11 let	
	rog	9-11 let	
	tuba	11-18 let	
	tolkala	9-18 let	
	petje	dekleta 17-24 let	
		fantje 18-24 let	
MENGEŠ	klavir	7-9 let	
	orgle	11-18 let	uspešno končani najmanj 4 letniki
			klavirja in NGL
	harmonika	7-9 let	
	kitara	8-10 let	
	kljunasta flavta	7-9 let	
	flavta	10-12 let	
	trobenta	9-11 let	
	pozavna	11-18 let	
	tuba	11-18 let	
	tolkala	9-18 let	
RADOMLJE	klavir	7-9 let	
	violina	7-9 let	
DOB	klavir	7-9 let	
BRDO PRI	klavir	7-9 let	
LUKOVICI	klarinet	10-12 let	
	trobenta	9-11 let	
	pozavna ali bariton	11-18 let	
MORAVČE	klavir	7-9 let	
	rog	9-11 let	
Predšolski pouk:
Oddelek:	Ime skupine:	Leto rojstva:	Opombe:
DOMŽALE	Predšolska glasbena vzgoja Glasbena pripravnica	2003 2002	Ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpis od 4.do 6. junija 2008 od 8.-15. ure v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale.
MENGEŠ	Predšolska glasbena vzgoja Glasbena pripravnica	2003 2002	Če bo zadosti učencev (14), sicer bo pouk samo v Domžalah! Ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpis od 4. do 6. junija 2008 od 8. do 15. ure v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale.
Sprejemni preizkusi za vpis na inštrumente in petje bodo:
Oddelek:	Datum:	Ura:	Za oddelek:
DOMŽALE	petek, 23. 5. 2008	ob 16. uri	Domžale in Dob
DOMŽALE	sobota, 24. 5. 2008	ob 9. uri	Domžale ter Trzin in Radomlje, če želite obiskovati pouk v Domžalah
MENGEŠ	sobota, 24. 5. 2008	ob 9. uri	Mengeš ter Trzin in Radomlje, če želite obiskovati pouk v Mengšu
BRDO PRI LUKOVICI	sobota, 24. 5. 2008	ob 9. uri	Brdo pri Lukovici
MORAVČE	sobota, 24. 5. 2008	ob 9. uri	Moravče
O rezultatih sprejemnih preizkusov boste obveščeni po pošti. Pojasnila o rezultatih sprejemnih preizkusov bodo možna izključno v ponedeljek, 2. junija, in v torek, 3. junija 2008, med 8. in 12. uro, na tel.: 724 14 19 ali osebno. Vpis za sprejete učence bo potekal od srede, 4. junija, do petka, 6. junija 2008, od 8. do 15. ure v prostorih Glasbene šole Domžale, Ljubljanska c. 61, Domžale.
VABLJENI!
MIHA KOSEC NA TEKMOVANJU KLARINETISTOV V KRŠKEM
Od 4. do 6. aprila je v Glasbeni šoli Krško potekalo 1. Mednarodno tekmovanje klarinetistov, ki se ga je udeležilo 95 glasbenikov iz 15 držav, 12 iz Evrope ter predstavniki Brazilije, Kitajske in Koreje. Prireditev je bila uspešno izpeljana - tako po organizacijski plati kot po visoki kakovosti nastopajočih. Tekmovanje je bilo zasnovano z namenom, da spodbudijo napredek klarinetistov, omogočijo izmenjavo med mladimi glasbeniki iz različnih okolij, spodbudijo mlade za glasbeno izobraževanje ter jim ponudijo možnost predstavitve in uveljavitve. Tekmovalce je ocenjevala petčlanska mednarodna strokovna komisija. Klarinetisti so tekmovali v treh starostnih kategorijah (A do 15 let, B do 19 in C do 35 let) ter v kategoriji kvartet klarinetov (starost do 15 let). Strokovna komisija, ki jo je vodil ugledni madžarski glasbenik Bela Kovacs, je razdelila po tri nagrade v vsaki kategoriji. Slovenski klarinetisti so se v mednarodni konkurenci odlično odrezali, saj prevladujejo med dobitniki najvišjih nagrad. V Mihovi skupini je nastopilo 28 klarinetistov. Nastopil je prvi. Čeprav so jutranje ure zanj malce »neugodne«, je s korepetitorjem, prof. Janom Severjem, brezhibno odigral svoj tekmovalni program. Prve nagrade so v treh starostnih kategorijah prejeli: Aljaž Kalin Kante (A ), Miha Kosec (B) in Rok Felicijan (C). V kategoriji kvartet klarinetov so podelili dve prvi nagradi, ki sta ju prejela kvartet klarinetov Glasbene šole Krško ter kvartet iz Hrvaške. Tekmovanje se je zaključilo v nedeljo, 6. aprila, ko so na zaključnem koncertu v dvorani Glasbene šole Krško nastopili nagrajenci. Nagrade in priznanja so jim podelili člani strokovne komisije, krški župan Franc Bogovič in ravnatelj glasbene šole Drago Gradišek. Zaključni koncert nagrajencev je posnel Radio Slovenija. Mihu čestitamo tudi mengeški godbeniki. Ob zaključku šolanja na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pripravlja Miha, s sodelovanjem JSKD - izpostava Domžale, 9. maja 2008, ob 20.00 uri, v KD Franca Bernika Domžale, samostojni koncert. Izvajal bo skladbe s preteklih mednarodnih in državnih tekmovanj, na katerih je vedno osvajal najvišja mesta, in program za maturitetni izpit na Srednji glasbeni šoli. Vstopnine ne bo. Vsi ljubitelji klarineta lepo vabljeni, Mihu pa želimo uspešno opravljanje mature.
Mengeški godbeniki
Miha Kosec, zmagovalec v kategoriji do 19 let
OBJAVE
http://teniska-liga.com/ tr: - teniška sekcija - 18301-0254595626
OBVESTILO
Vse članice in člane teniške sekcije ter vse ljubitelje tenisa obveščamo, da so teniška igrišča urejena ter pripravljena za igranje tenisa. Članarino in prijavnino za ligo »vsak z vsakim« lahko poravnate pri oskrbnici v prostorih teniške brunarice, in sicer vsak dan, od 16. aprila do 20. maja, od 9.30 do 12.00 in od 15.30 do 20.30.
Članarina za sezono 2008: družinska:	100,00 EUR
(žena, mož, otroci) članska:	80,00 EUR
študenti:	50,00 EUR
upokojenci:	60,00 EUR
dijaki:	45,00 EUR
liga vsak z vsakim: 20,00 EUR posamezna ura:	6,00 EUR
letna fiksna ura:	100,00 EUR
Želimo vam prijetno počutje na igriščih in ob pogovoru po končanih dvobojih v prostorih naše brunarice. V pričakovanju vašega cenjenega obiska vas najlepše pozdravljamo! Za vse ostale dodatne informacije lahko pokličete na tel.: 01/7238958
Marjan Mušič, predsednik TS
OBČINA MENGEŠ Občinska uprava
OBJAVLJA:
javno povabilo k predložitvi programov za sofinanciranje vzdrževanja objektov, prostorov in opreme kulturnih društev (javno povabilo št. 629-2/2008); javno povabilo k predložitvi programov za sofinanciranje vzdrževanja objektov, prostorov in opreme športnih društev (javno povabilo št. 679-2/2008).
Razpisni pogoji:
•	naziv vlagatelja,
•	naslov,
•	status,
•	davčna številka,
•	transakcijski račun,
•	ime in sedež objekta,
•	lastnik objekta,
•	namembnost objekta,
•	ostali uporabniki objekta,
•	večja realizirana vzdrževalna dela na objektu v zadnjih petih letih,
•	planirana vzdrževalna dela v letu 2008,
•	planirana sredstva za vzdrževanje opreme,
•	predračunska vrednost
•	viri financiranja.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 629-2/2008 ali 679-2/2008«, lahko vložite osebno, v vložišču Občine Mengeš ali pošljete po pošti, najkasneje do 16. 5. 2008, na naslov: Občina Mengeš, Oddelek za družbene dejavnosti, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš.
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Mengeš ali na internetni strani Občine Mengeš (Obrazci). Rok za prijavo na razpisa je 16. 5. 2008. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 01/724 71 07, pri ga. Eriki Lavrič. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku šestdesetih dni po končanem razpisu.
VRTEC MENGEŠ
OBVEŠČA STARŠE PREDŠOLSKIH OTROK, DA VPISUJE OTROKE V PROGRAME PREDŠOLSKE VZGOJE ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009
Vpis poteka do 30. 4. 2008. Obrazec vpisnega lista lahko
oddate po pošti ali na upravi Vrtca Mengeš, na Šolski ulici
12, v Mengšu, vsak dan od 7.00 -15.00.
Obrazec za vpis lahko dobite na Upravi vrtca ali na spletnih
straneh Vrtca Mengeš.
Informacije: tel.: 01/7230220.
VABLJENI
Ravnateljica: Mojca Novinec Babič, univ. dipl. ped.
SKičiia
SKISOVA TRŽNICA ŽE ENAJSTO LETO
Maj se hitro bliža, z njim pa tudi že enajsta Škisova tržnica. Kot največji projekt Zveze študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) in največja študentska prireditev vsako leto v prestolnico privabi več kot 15.000 mladih po srcu in zabave željnih obiskovalcev in obiskovalk. Zagotovo bo temu tudi letos tako. Namen tržnice je skozi zabavo predstaviti kar 55 slovenskih študentskih klubov, zato bo 7. maja, kot že leta poprej, oživelo letno telovadišče Ilirija v Ljubljani. Čez dan bodo klubi znotraj šestih regijskih otočkov na stojnicah prikazali svoje delovanje, predstavili bodo kraj, iz katerega prihajajo, seveda ne bo manjkala niti degustacija lokalne kulinarike in občudovanje običajev teh krajev. Živahno dogajanje na celotnem prizorišču bo zaokrožil pester spremljevalni program, ki zajema več kot 30 najrazličnejših plesnih, pevskih, govornih, športnih _ - z eno besedo - ekstremnih točk. In ko se bo sonce spustilo, ga bomo skupaj pozdravili s pozdravom soncu, kar bo pomenilo začetek drugega, večernega dela prireditve na dveh odrih. Glasbeni program na glavnem odru se prične ob 18. uri z nastopom dveh predskupin, zmagovalcev glasbenega natečaja in zmagovalcev Youngunz toura. Nato se bomo obsijani z luno (in reflektorji) predali užitkom, ki jih nudijo priznani slovenski in tuji rock izvajalci. Poskrbljeno bo tudi za plesno razpoložene ljubitelje elektronske glasbe, ki bodo lahko na malem prizorišču ob glasbi slovenskih DJ-jev plesali do jutranjih ur. Brez dvoma je razlogov več kot dovolj, da se 7. maja 2008, od 12. ure dalje, srečamo na letnem telovadišču Ilirija in doživimo Slovenijo v malem, kaj dobrega pojemo, srečamo stare prijatelje in spoznamo kopico novih znancev. Tudi letos vstopnine ni! Tudi Študentski klub Domžale bo pristavil svoj vroč lonček, zato: vsi aktivisti, simpatizerji, prijatelji, znanci in vsi, ki se poznamo _ se vidimo na Škisovi tržnici!
Ana Strnad, Študentski klub Domžale
OBJAVE
MOTIVACIJA ZA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
Motivacija je tisti dejavnik, zaradi katerega človek začne neko aktivnost in nato vztraja pri njej. Vse naše vedenje, tudi tisto ki nam škoduje, je motivirano, čeprav se motiva morda ne zavedamo (npr. s hrano poskušamo otopiti občutke nezadovoljstva). Hkrati je lahko prisotnih več motivov, ki si lahko med seboj nasprotujejo (npr. želja po trenutnem ugodju, ki nam ga da obilna večerja, je v nasprotju z željo po zdravju). Od nas in naše odločitve je odvisno, kateremu motivu bomo dali prednost. Čeprav je tisto, kar je zdravo, tudi dobro in blagodejno, ima človek pogosto občutek, da je zdrav način življenja nekaj, kar je mučno in neprijetno ter se pogosto ne zmeni zanj, dokler ne nastopijo resni zdravstveni problemi. Vendar ima človek možnost, da se zavestno odloči za zdravje, preden nastopi bolezen.
Kako si lahko pomagamo pri odločanju za zdrav način življenja?
Naredimo seznam vseh posledic nezdravega načina življenja na naše telesno in psihično počutje, na odnose z ljudmi in na finančno stanje. Nekaterih posledic se v tem trenutku morda niti ne zavedamo, zato je priporočljivo, da se o njih seznanimo v zdravstveni literaturi ali povprašamo ustreznega strokovnjaka.
Naredimo seznam vseh posledic zdravega načina življenja. Tudi tu upoštevajmo, da morda ne vidimo določenih učinkov, ki jih spoznamo šele, ko zdrav način življenja nekaj časa prakticiramo. Zato se o njih pozanimajmo pri zdravnikih, zdravilcih in ljudeh, ki živijo zdravo. Primerjajte prvi in drugi seznam ter se vprašajte, katere posledice ste pripravljeni sprejeti.
Proučujte navade in življenje ljudi, ki so dočakali visoko starost (npr. Leon Štukelj). Njihovo življenje si lahko vzamete kot spodbudo za lastno ravnanje. Če menite, da ste že prestari ali da ste s svojim ravnanjem že preveč prizadeli zdravje, pomislite na to, da zdrav način življenja vedno dvigne kvaliteto življenja. Le-ta je vredna truda, četudi menite, da vam je ostalo morda le še nekaj let. Odločite se za eno majhno spremembo in nato spremljajte njene učinke (npr. odločite se, da boste vsak dan 10 minut telovadili). Dobrodejne posledice tako majhne spremembe vas bodo motivirale k novim spremembam.
Nevenka Kovač, univ. dipl. psihologinja, sodelavka Centra za kulturo zdravja Mengeš
Izdelava podstrešnih stanovanj s knaufom ali lesenimi oblogami, izdelava finskih in infra savn ter polaganje lami-natov, gotovega in lamelnega parketa. 031/206-724, Pla-ninšek, k.d., Šinkov turn 23, 1217 Vodice
DOGODKI S PODROČJA SISTEMA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI ZA MESEC MAREC
Sreda, 26. marec 2008 - ob 12.36 uri je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše v Murnovi ulici v Mengšu. Zaradi prisebnosti domačih, ki so takoj pristopili h gašenju, se je požar s štedilnika razširil samo na kuhinjsko napo in bližnje kuhinjske elemente. Posredovali so gasilci PGD Mengeš, ki so pregledali in prezračili prostore. Zaradi suma poškodovanja pri gašenju je bila ena oseba prepeljana v ZD Domžale.
GZ Mengeš
ŠD TOPOLE IN MOTO SEKCIJA VETERAN TOPOLE VABITA NA
SREČANJE STARODOBNIH MOTORNIH KOLES S PRIKAZOM VARNE VOŽNJE,
ki bo v soboto, 10. maja 2008, ob 15.00 uri, na Športni ploščadi v Topolah pri Mengšu.
OBVESTILO
Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil
V SOBOTO, 10. 5. 2008, OD 8.00 DO 12.00, PRED PODJETJEM AVTO DEBEVC.
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila. Zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled s seboj prinesite prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo.
S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila!
Miha ŠETINA, direktor
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA DOMŽALE
Ljubljanska 69, 1230 Domžale tel.: 72-20-100; fax.: 72-42-104 e-naslov: ue.domzale@gov.si
Upravna enota Domžale obvešča stranke in občane, da je v mesecu maju določena sobota, ki šteje kot poslovni dan upravne enote,
v SOBOTO, 10. maja 2008, o d 8. 0 0 d o 12.00 ure .
Načelnik: mag. Branko HEFERLE, univ. dipl. prav.

HOROSKOP
HOROSKOP ZA MESEC MAJ 2008
Oven
(21.03. - 20.04.)
Meseca maja bodo v vašem življenju vladale ljubezen, skladnost in povečana mera harmonije. Notranja moč in besedna komunikacija bosta tisti, ki vam iz dneva v dan prinašata neko harmonijo in radost. Narediti morate določen načrt in se ga v celoti držati, tako boste uspeli na delovnem mestu. Sledi tudi finančni razcvet.
Strelec
(23.11. - 21.12.)
Okrepila se vam bo želja po ustvarjalnosti in v tem mesecu boste mnogo bolj premišljeni. Ničesar ne boste izsiljevali, ampak počakali, da pride vaših pet minut. Blesteli bodo tisti Strelci, ki se še izobražujejo in mnogi imajo priložnost, da se odpravijo na neko pot v tujino. V ljubezni bo vladala želja po osebni svobodi.
Bik
(21.04. - 20.05.)
Toplo sonce bo božalo vašo dušo in narava bo tista oaza miru, ki vam bo podarila moč in vzpodbudila dodatno energijo. Pravzaprav boste imeli ogromno motivacije in iz vas bo sijala ljubezen. Partnerjeva roka vam bo v samopomoč in tudi doma se boste dobro počutili. Na delovnem mestu bo potrebno vzeti vajeti v svoje roke.
Kozorog
(22.12. - 20.01.)
Prijetnosti se bodo nadaljevale in razcvetelo se bo tudi vaše srce. Tako lahko postanete romantični in svojo ljubljeno osebo presenetite. Na delovnem mestu se učinkovito lotite novih načrtov in organiziranost bo tista, ki vam bo v pomoč. Sledi neka trezna finančna odločitev. In nenazadnje ne pozabite nase in na tisto, kar vas veseli.
Dvojčka
(21.05. - 20.06.)
Sreča je na strani pogumnih ljudi. Vsekakor vas čaka delovno obdobje, v katerem se boste morali dokazati, kaj znate in koliko veljate. Premišljene besede vam bodo v korist in čas je, da se ne obremenjujete preveč. Nujno bo, da si določite določen urnik in da na podlagi tega določite prioritete. Veljal bo princip »vsi za enega, eden za vse«.
Vodnar
(21.01 - 18.02.)
Reka življenja bo strmo tekla naprej po svoji strugi in tako prinašala dobro in odnašala slabo. Od vas je odvisno, kakšne barve boste vnašali na platno življenja. Prihajali boste v kontakt z ljudmi, ki so v samem bistvu močni in intenzivni. Ne bodite ljubosumni, ampak jih opazujte in se učite. Ob vami je nekdo, ki vas ljubi srčno!
Rak
(21.06. - 22.07)
Meseca maja boste uživali in se predajali ljubezni. Odkrivali boste nove zakonitosti in tako spoznali, da se morajo stare stvari zaključiti, in s tem se lahko odpre nekaj, kar je novo in drugačno. Dinamičen čas vas čaka pri denarnih zadevah in notranja volja bo tista, ki vam bo v pomoč in podporo v prizadevanjih za boljši jutri.
Lev
(23.07. - 22.08.)
Dinamika časa vam bo narekovala nove obveznosti, toda je že pravilno tako. Pošteno si boste morali zavihati rokave in pod tem pogojem po-žanjete uspeh. Pravzaprav še več - pridobite celo pohvalo in priznanje. Ljubezenska sreča vas ne bo zapustila in sami boste tisti, ki jo lahko najdete. Besede bodo kot mozaik v usodi spoznanja.
Devica
(23.08. - 22.09.)
Morda boste nekoliko bolj nemirni, toda v tem obdobju imate priložnost, da se odločite in da date stvari na svoje mesto. Zelo delavni in marljivi boste lahko v pogledu službe. Na drugi strani pokukate v svet duhovnosti in se naučite na pravilen način sprostiti. Z močno voljo dosežete vse tisto, kar si v nekem danem trenutku želite.
Tehtnica
(23.09. - 23.10.)
Na začetku meseca maja se lahko z ljubljeno osebo odpravite na kakšno potovanje ali krajši oddih. Idealno bi bilo morje, sprehodi ob morski obali bodo vlivali zaupanje. Seveda bo maj zelo delaven in marljiv. Zna se vam izpolniti kakšna srčna želja. Čas boste našli tudi za prijatelje. Pri vas doma bo še naprej veselo in razigrano.
Škorpijon
(24.10 - 22.11.)
Ljudje bodo prihajali in odhajali, to je pač sestavni del življenja. Modrost ljubezni vam bo podarila neko novo razsežnost in izkazali se boste v nekem solidarnem delu. Pravzaprav boste sledili neki širši pobudi in se zavzemali za ozaveščanje okolja. Ljubljena oseba vam bo učitelj in zrcalo vaše osebnosti. Na svoj način se še izobražujete!
Ribi
(19.02 - 20.03.)
Peruti Angela varuha vam bodo v pomoč in tako dojamete svoje bistvo. Seveda niste sami in pozitivno je, da zaupate lastnim občutkom. Okrepila se bo delovna narava in tako se dokazujete na vsakem koraku. Združevali boste svet materialnosti in duhovnosti. Izogibajte se slabih navad in razvad, to delate v prvi vrsti zase.
Zvezdni pozdrav!
Tadej Šink, horarni astrolog
Astrolog Tadej Šink dela osebne in pisne analize, odgovori vam lahko na konkretno vprašanje, ustno ali pisno interpretira rojstno (natalno) karto in poda energetske smernice prihodnosti, kaj vam obetajo planetne energije za eno leto naprej. Lahko mu pišite na naslov: Tadej Šink, Grenc 24, 4220 Škofja Loka ali ga pokličete na tel: (04) 51 52 601 ali 041 428 966. Novost je njegova spletna stran: www.tadej-sink.si
Tadejev znakoskop za mesec MAJ
	ljubezen	posel	denar	zdravje
Oven	V V	© © ©	€ € €	*
Bik	V v v	©	€ €	* * *
Dvojčka	v v	© ©	€	* *
Rak	v v v	© ©	€	*
Lev	v	© © ©	€ € €	* *
Devica	v v	© ©	€	* * *
Tehtnica	v v v	©	€ €	* * *
Škorpijon	v	© ©	€ € €	*
Strelec	v	© © ©	€	* * *
Kozorog	v v	© ©	€ € €	* * *
Vodnar	v v	© © ©	€	* *
Ribi	v v v	©	€ €	* * *
1 znak - slabo
2 znaka - dobro
3 znaki - odlično

KRIŽANKA
Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 9. marca prispele na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 11. marca izžrebali nagrado in tolažilno nagrado.
Nagrado podeljuje gostinstvo Pavovec Halo Pizza, 01/729-11-11 in 041/726-777. Glavna nagrada: pizza Tolažilna nagrada: osvežilna pijača
Glavno nagrado je prejela Marjeta Kumer, Koblarjeva 7, 1234 Mengeš; tolažilno nagrado pa Angela Straus, Slovenska 26, 1234 Mengeš. Nagrajence bomo obvestili po pošti. Čestitamo!
KULTURA
Projekt Hallerstein
PORTRET P. FERDINANDA AVGUŠTINA HALLERSTEINA NA RAZSTAVI V MENGŠU
Znameniti mengeški rojak, ugledni jezuit, misijonar na Kitajskem, provincial in vizitator japonske jezuitske province, predsednik astronomsko-matematičnega kolegija v Pekingu, kartograf, statistik, kronist, diplomat, mandarin tretje stopnje p. Ferdinand Avguštin Hallerstein nas povezuje od leta 1995, ko smo se v Muzeju Mengeš odločili, da ob skoraj popolni pozabi, anonimnosti in prezrtosti uveljavimo številne Mengšane, ki so v različnih obdobjih stopili v zgodovino našega naroda in sveta.
Eden od prvakov med njimi je gotovo Hallerstein, doma iz Zgornjega mengeškega gradu, bolj znanega kot Ravbarjev grad. Avguštin se je med 14 otroki barona Janeza Ferdinanda Hallerja pl. Hallersteina in mame Suzane Elizabete, rojene baronice Erberg, edini rodil v Ljubljani (vsi drugi v Mengšu). Površnim zapisovalcem se je pogosto zapisalo, da je bil Ljubljančan.
Hallerstein ni bil pomemben le za Kitajsko. Njegova znanstvena dela in pisma so objavljali in komentirali v Londonu, Sankt Peterburgu, Parizu, Berlinu, Leipzigu in na Dunaju. Izdelal je zemljevide delov kitajskega cesarstva in objavil dotlej najnatančnejšo oceno števila Kitajcev. Opazoval je severni sij, mrke, komete, gibanja planetov in satelitov. Odkril je komet C/1748 H1 in v dveh delih na skupaj 830 straneh objavil monumentalno delo o astronomskih opazovanjih, opravljenih med letoma 1717 in 1752 v Pekingu. V Mengšu smo leta 1996 postavili o njem prvo razstavo. Leta 2003, ob 300. obletnici njegovega rojstva, smo na njegovem domu odkrili spominsko ploščo, organizirali simpozij in izdali monografijo z naslovom Mandarin, Kranjec na kitajskem dvoru. Po odkritju spominske plošče smo prek kitajskega veleposlaništva omogočili slovenskim znanstvenikom obisk in dostop do Hallersteinovega groba, kitajskih arhivov, knjižnic in znanstvenikov, ki raziskujejo Hallersteinovo obdobje na Kitajskem. Do takrat kaj takega ni bilo mogoče. Pomembno je zlasti, da nam je tudi pri Kitajcih uspelo zbuditi izredno zanimanje zanj.
-	27. avgusta 2004 smo v Mengšu proslavljali prvo obletnico odkritja spominske plošče skupaj z odpravnico poslov Ljudske republike Kitajske;
-	4. novembra 2005 je Državna arhivska uprava Kitajske postavila v Arhivu novejše zgodovine v Ljubljani razstavo z naslovom Biseri kitajskih arhivov, kjer so bili razstavljeni faksimili cesarskih pisem, namenjenih Hallersteinu. Pisma so last našega muzeja, vendar jih začasno hrani Arhiv Republike Slovenije;
-	14. novembra 2005 smo v Mengšu sprejeli visoke predstavnike kitajske arhivske uprave, jim pokazali spominsko ploščo in Hal-lersteinov dom v Mengšu;
-	7. julija 2006 nas je obiskal prof. Gao Wang Ling z univerze Ren-min. Zanimala so ga vsa Hallersteinova pisma, ki jih hrani Mestni muzej Mengeš;
-	2. septembra 2006 smo sprejeli člane Sinološkega simpozija, ki je bil ravno zaradi Hallersteina v Sloveniji.
Lani je bila v Slovenskem etnografskem muzeju skoraj vse leto razstava z naslovom Srečevanja s Kitajsko, na kateri je šlo najodlič-nejše mesto Hallersteinu in pri kateri je pomembno sodeloval tudi naš muzej.
Vsi našteti dogodki imajo zelo velik odmev. Hallerstein je ponovno postal nepogrešljiva vez med Evropo in Kitajsko. Nekateri seveda nočejo vedeti, da smo k temu pripomogli prav mi Mengšani. Zgodilo pa se je še nekaj: s področja znanosti smo stopili še na področje umetnosti.
Ko smo namreč leta 2003 slovensko-kitajski slikarki Huiqin Wang
predlagali, da nam za spominsko ploščo v kaligrafski maniri izpiše kitajske pismenke, da je tu dom jezuita Hallersteina, smo pri njej vzbudili željo, da slika na temo Hallerstein in po skopih opisih upodobi njegov portret. Še več, ob svojem obisku v domovini je navdušila prof. Zhao Quina, očeta visoke uslužbenke kitajske arhivske uprave, da tudi on poskuša slikati na to temo. K temu ga je spodbujala tudi njegova hči. Od tod torej razstava, ki je od 14. aprila na ogled v Galeriji klet v Mengšu.
Slikar prof. Zhao Quin slika na tradicionalni način svoje dežele. Na poseben kitajski papir slika s tuši v črno-beli tehniki ali z večbarvnimi naravnimi tuši. Značilno za to slikarsko tehniko je doseganje perspektive z odtenki - od temnih v ospredju do svetlih, dodani pa so kitajski napisi z okroglimi rdečimi pečati avtorja, ki govore o naslikani temi ali nagibih zanjo. Od 23 razstavljenih del je kar 13 takih, ki se vsebinsko dotikajo Hallersteina, na nekaterih pa je upodobljen v različnih vlogah: kot misijonar, geodet, astronom, načrtovalec astronomskih inštrumentov, diplomat ^ Slikar nam približa tudi okolje, v katerem je znameniti mandarin deloval, in številne kitajske vedute. Prof. Zhao Quina, njegovo delo in kitajsko tradicionalno tehniko slikanja je ob odprtju razstave predstavil predstojnik Oddelka za vzhodne študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Mitja Saje. Glasbeni program pa so oblikovali talentirani mladi člani pritrkovalske sekcije, ki pod vodstvom Franca Blejca deluje pri Društvu Mihaelov sejem. Poleg Mengšanov so bili navzoči številni ugledni gostje tudi od drugod, člani simpozija o Hallersteinu, provincial Družbe Jezusove p. Janez Poljanšek in župan Občine Mengeš Franc Jerič, ki je razstavo tudi odprl.
Portret Mengšana, ki je že v 18. stoletju zgradil pomemben most med Kitajsko in Evropo, še ni odkrit. Prizadevanje slikarke Huiquin Wang in na njeno pobudo tudi kitajskega slikarja prof. Zhao Quina je obrodilo plemenit sad našega Projekta Hallerstein. S člani simpozija srčno želimo nadaljevati začeto znanstvenoraziskovalno delo, ki je žal zaradi finančne podhranjenosti Mestnega muzeja Mengeš zastalo. Tisti, ki so se Hallersteina lotili zdaj, ko je »popularen«, ostajajo kljub izdatni finančni podpori, tudi evropski, zgolj pri površini. Kaže, da ta raven tudi Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije v celoti ustreza. Kljub vsemu bomo nadaljevali delo po naših močeh, saj se nadejamo boljših časov.
Zahvaljujemo se Kulturnemu društvu Franca Jelovška Mengeš, donatorju podjetju Primer, d. o. o., oblikovalcu razstave Petru Škr-lepu, Občini Mengeš, ki je razstavo omogočila, in odličnim mladim
pritrkoValcem.	Janez Škrlep
KULTURA, ZAHVALI
Maistrovi prostovoljci zaslužijo posebno pozornost
LOVORJEV VENEC NA GROB JUNAKA
V številnih slovenskih mestih so se 29. aprila spomnili obletnice rojstva pesnika in generala, borca za severno in tudi zahodno mejo, Rudolfa Maistra - Vojanova (Kamnik, 29. 4. 1874-Unec, 26. 7. 1934). Predstavniki Društva Rudolfa Maistra Mengeš smo se poklonili generalu na njegovem grobu v Mariboru. Položili smo lovorjev venec s tro-bojnico in prižgali sveče. Ogledali smo si tudi spomenik škofu Antonu Martinu Slomšku, ki je že leta 1895 s prenosom sedeža lavantin-ske škofije iz avstrijskega Šent Andraža v Maribor cerkveno povezal skoraj vse štajerske Slovence. To je bila najpomembnejša podlaga za Maistrovo veliko dejanje. Obiskali smo še mariborsko stolnico in seveda spomenik Rudolfu Maistru.
Maribor je žarel v soncu, čist in lepo urejen, in povsod je bilo polno ljudi. Mariborčani so razgledani in prijazni. Znali so nam povedati za Maistrov grob, za njegov spomenik in vse druge informacije, ki smo jih želeli, tudi za najbližjo dobro gostilno. Pogovarjali smo se o Maistrovem pogumu in pogumu njegovih prostovoljcev, saj so bili nekateri od njih tudi iz Mengša. Menili smo, da je tudi Maistrovim borcem treba nameniti posebno pozornost. V času, ko se v Mengšu pripravljamo na postavitev spomenika generalu Maistru, bi radi pridobili čim več podatkov o njegovih prostovoljcih z našega območja in predmetov iz tistih dni - osebni dokumenti, pisma, fotografije, uniforme, vojaška oprema, morda celo orožje bi bili odlična osnova za razstavo o teh tako pomembnih ljudeh in za naš narod tako pomembnih dogodkih. Vabimo torej k sodelovanju svojce Maistrovih borcev in vse druge, ki bi nam lahko povedali ali izročili kar koli iz tistega časa. Obrnite se na Mestni muzej Mengeš po telefonu št. 031 395 719 ali na e-naslov info@muzej-menges.si.
Že decembra leta 2006 je g. Stane Lužar izročil Mestnemu muzeju Mengeš seznam Maistrovih borcev iz Mengša: Ivan JANEŽIČ - Pleterjev Jože JANEŽIČ - Pleterjev Franc JERIČ
Peter MAJDIČ - Čvajknov Franc ORAŽEM - Korbčev Frančišek ORAŽEM Mihael ORAŽEM - Mošenkov Feliks ŠTEMPELJ - Štancarjev Ciril ŽEROVNIK Štefan ŽEROVNIK Franc ŽNIDAR - Kržovov Ta imena bomo vklesali v podstavek mengeškega spomenika Rudolfu Maistru.
Janez Škrlep
»Ne jokajte za menoj, le mirno k grobu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.«
Z bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage mami, mame, prababice in tašče,
Jožice Grčar,
roj. Žerovnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili toplo misel in spoštovanje, darovali cvetje in sveče, nam ustno ali pisno izrazili sožalje.
Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Avseniku za poslovilni obred, pevcem Mengeškega zvona za lepo zapete pesmi, trobentačema Franciju in Roku Stoparju za ganljivo zaigrano melodijo.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
»Radi bi doumeli skrivnost smrti.
Toda kako jo boste našli, če je ne iščete v srcu življenja?«
Edina in ena mama ^
Zahvala
V 80. letu je za vedno odšla naša draga mami, sestra, teta in babica
Marija Maravič,
upokojenka Induplati Jarše,
s Slovenske ceste 67, v Mengšu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in moralno podporo ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se generalnemu vikarju
Novomeške škofije in prijateljem župnikom, ki so s svojo navzočnostjo in govorom obogatili cerkveni obred.
Zahvala praporščakoma Zveze borcev.
Zahvaljujemo se vaščanom Zagradca in zboru tamkajšnje cerkve za prečudovito petje, kakor tudi vaščanom Begunj pri Cerknici.
Vsem, ki sočustvujete z nami in ste jo spoštovali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Boris in Marko Žerovnik z družino.
AMD IN MOTO KLUB MENGEŠ VABITA NA 5. TRADICIONALNO
PRVOMAJSKO BUDNICO
ZBOR JE 1. MAJA, OB 05.40 URI ZJUTRAJ, NA DVORIŠČU AMD MENGEŠ.
POSKRBELI SMO TUDI ZA BREZPLAČNO JEDAČO, VI PRINESITE LE OBILO DOBRE VOLJE.
VLJUDNO VABLJENI!
Udeležba v budnici in vožnja v sprevodu sta na lastno odgovornost. Vsa vozila morajo biti tehnično brezhibna. Upoštevati je potrebno navodila redarske službe za varno vožnjo in varnost ostalih udeležencev. Za morebitno nastalo osebno in materialno škodo MOTO KLUB MENGEŠ ne odgovarja.
Upravni odbor Moto kluba Mengeš