CENE STANARIN Žalostna resnica je, da smo v Sloveniji na tretjem mestu po višini stanarin Grosupeljačnom je zavrela kri: stanarine so se povišale kar za 59,40 odstotka?! Tisti, ki stanujejo v družbenih stanova-ryih, so ob pogledu na nove položnice ostali brez sape. Vprašanje o upravičenosti to-likšne podražitve, ki grosupelj-ska stanovanja uvršča med najdražja v Sloveniji, pa se je znašlo tudi v skupščini. Za odgovor so zadolžili ob-činski Oddelek za prostor. Ja-na Kejžar, diplomirana grad-bena inženirka, vročo zadevo pojasnjuje ne le z besedami, ampak tudi s primeijalnimi ta-belami. Podpora 67 stanovalcem Podpora pri plačilu stanari-ne lahko znaša največ njenih 80 odstotkov. Odkar so stana-rine toliko višje, je tudi več tistih, ki so do podpore upra-vičeni (kriterije določa spora-zum o socialnovarstvenih pravicah). Stanovanjsko go-spodarstvo naše občine upravlja 728 stanovanj, pod-poro pri plačilu stanarine pa je septembra lani dobivalo 56 nosilcev stanovanjske pravi-ce (to je 7,7 odstotka), decem-bra že 64, februarja pa je bilo upravičencev 67, kar je 9,2 od-stotka vseh. Skupni znesek, ki je šel februarja v te natnene, je bil 53.335,70 dinarja. Seve-da lahko pričakujemo, da se bo ob vse težjem živijenju šte-vilo podpor še občutno pove-fcalo. ____ Že lani bi morali pe usmeri-tvah Republiškega komiteja za trženje in splošne gospodarske zadeve doseči realne stanarine, ki zagotavljajo enostavno re-produkcijo stanovanjskega fonda. Zato so se lani julija sta-narine povišale za 125 odstot-kov in oktobra za 36 odstot-kov. Kejžarjeva: »Tako smo tu-di dejansko dosegli višino real-ne stanarine, računano na os-novi revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda na dan 1. 1. 1990. Julija lani so bile stanarine v naši občini na 14. mestu med vsemi drugimi ob-činami in je kvadratni meter stal 10,77 dinarja, medtem ko je bil najdražji v Sevnici, kjer je veljal 12,51 dinarja. Septem-bra so bile pri nas stanarine še vedno enake in smo zdrknili Kako odkupiti družbeno stanovanje? Na Oddelku za prostor obči-ne Grosuplje pripravljajo Pravilnik o prodaji družbenih stanovanj, ki bo temelj za nji-hovo prodajo po sedanji zako-nodaji. Novi zakon o stano-vanjskem gospodarstvu, ki ga pričakujemo, pa bo gotovo prinesel tudi večje sistemske spremembe. Pričakujejo, da bodo kljub temu imeli sedanji imetniki stanovanjske pravi-ce nekatere ugodnosti pri na-kupu stanovanja, v katerem zivijo in vanj vlagajo. na 27. mesto med občinami, oktobra po podražitvi smo bili s 14,65 dinarja za kvadratni meter na 4. mestu in decembra z isto ceno spet na 11. mestu.« Od januarja do novembra 1990 je bil po podatkih Zavoda za statistiko RS indeks rasti cen industrijskih izdelkov v SFRJ 159,4. Da bi tej rasti sledili, so s 1. januarjem letos tudi v grosupljski občini povi-šali stanarine za 59,4 odstotka. Primerjavo z ostalimi občina-mi kaže tabela: Iz tabele vidimo, da je več občin v Sloveruji doseglo real-no stanarino (Vrhnika, Domža-le, M. Sobota, Šk. Loka, Gro-suplje), ki zagotavlja enostav-no reprodukcijo stanovanjske-ga fonda (to je v občini Gro-suplje 3,44% od revalorizirane vrednosti stanovanj). Od kod razlike v ceni za kvadratni meter? Kejžarjeva: »Manjše razlike med poprečnimi stanarinami v teh občinah se pojavijo zara-di starosti celotnega stano-var^skega fonda. Družbena stanovanja, ki jih ima v uprav-Ijanju stanovanjsko gospodar-stvo občine Grosuplje, so v po-prečju novejša, kar pomeni ne-koliko višjo poprečno stanari-no kot v občinah s starejšim stanovanjskim fondom. Os- novno priporočilo republike smo uresničili, zato se v pri-hodnje stanarine ne bodo več povečevale procentualno od revalorizirane vrednosti stano-vanjskega fonda. V občinah, kjer realne stanarine še niso dosegli, pa jo bodo morali dra-žiti tudi v prihodnje.« In kain gre ta denar? Sred-stva stanarin se povratno po-rab^jajo za vzdrževanje družbe-nih objektov (za osnovno vzdr-ževanje in prenovo), za sred-stva hišnih svetov, za funkci-onalne stroške in stroške upravljanja. Ker so bile v pre-teklih letih stanarine nizke in niso dosegle višine enostavne reprodukcije, tudi sredstev za vzdrževanje družbenih stano-vanj ni bilo dovolj, to pa je po-sredno siromašilo stanovanj-ski fond. V prihodnje naj bi z ohraiyanjem stanarin na rav-ni enostavne reprodukcije pri-tekalo dovolj denarja za po-trebna vzdrževalna dela. V razmislek jeznim stanoval-cem v družbenih stanovanjih pa Jana Kejžar dodaja: »Imetnik stanovanjske pra-vice, ki si je v letu 1990 prido-bil stanovanjsko pravico na novem stanovanju, velikem 40 kvadratnih metrov, plačiye stanarino okrog 1.100 dinarjev na mesec. Tisti posameznik, ki si je pa moral enako stanova-nje kupiti iz lastnega žepa, pla-čuje mesečni obrok za najete kredite tudi do 7.000 dinaijev. Takšno razmerje je veljalo že januarja. So torej stanarine resnično previsoke?! B. P.