Za poduk in kratek čas. Nesrečni hnsarji. A^atrijske husarje smemo ponosno šteti med najlepae in najboljše konjenike na celem S7etu. Slujejo pa tndi 7 zgodovini naše armade kot najdrzniši jezdeci. Zato pa je 7se prebi^alst^o, tudi samega svitlega cesarja, nemilo dirnola nesre5a, ki je 4. škadrono 7. husarekega regimenta 7 Boani zadela. Skoro polo^ica bila je ubita ali ranjena. Od 145 mož je samo kakih 58 prislo nepoSkodo^anih nazaj do predstraž glavne 7ojske. Ne8re6o smo 8edaj bolj zvesto že poiz^edeli in zamoremo sledeče pa zanealjivo poro6ati. Fcm. FiIipovi6 je hotel biž poizvedeti, kako je kaj po dolini reke Bosne naprej proti Sarajevu; zlasti: ali je ploha mostoTe in steze povsod razdrla, koliko živeža bi vojna zamogla najti v Doboju, Maglaju in Žepcab. Tudi je zaukazal husarjem med prebivalstvo razdeliti ce8arakib razglasov in aplob ljudi na pribod vojske pripraviti. Vodja busarjem bil je geaeralnega ataba stotnik Teodor Malinkovi6, ki je več let bil nameščen pri avstrijskem konzulu v Sarajevu in je torej kraje in ljudi mogel poznati. Pridjan ruu je bil tudi nadlajtnant lovcev plem. Hajek iu še nek pomočni oficir. Moža 8ta imela okoli 30.000 fl. v zlatu seboj, da bi živeža za vojake nakupila. Malinkovič in jegovi zasedejo svoje 6ile konji6ke in prijašejo 1. aug. v Doboj in 2. aug. v Maglaj. Po7sod so bili dobro sprejeti. Maglajski kajmakam (župan) in najodličniai prebivalci so se naaim ponižno uklanjali in cesarju svojo pokorščiuo iu udanost obetali. Tudi so obljubili mnogo zrnja in klavne živine pripraviti. Pri tej priliki so pa tudi zlate pri nadlajtnantu Hajeku in jegovem pomo6niku zapazili. Nearečneža pa blizu nista zaslutila tolovajskib pogledov iu želja v srcih izdajaluih Tuikov in sta ostala v Maglaju, ko so busarji v aobotu zarao odjezdili uaprej v Zepce. Eomaj je pa klopot konjskib kopit utibuil, že so Turki ugrabili neare6na oficirja, ju ubili in zlatov oropali. Njunih teles se ni bilo mogoče najti! Bržčas so Turki grdo ravnali! Preden so husarji pot v Žepce nastopili, so 86 oficirji posvetovali. Malinkovič je povdarjal: nTurki se bodo ustrašili in misli na upor popolnem si iz glav zbili, 6e bodo tako naglo pred seboj zagledali 130 cesarskih husarjev." Oficirji so pa ugovarjali: ,,mi smo sred visokib hribov ia plaain, ne kaže še dalje v planinske aoteske zahajati, po6akajmo na lovce, ki so še den hoda za nami." Naposled je obveljal Malinkovičev nasvet in busarji so torej v soboto precej rano zapustili Maglaj. Cele 4 ure jasejo naprej. Ni6 sovražnega ne zaslutijo. Okoli 9. ure copota prednja straža 6ez lesen most v tesen in dolg klanec. Vse je tiho. Naenkrat zablisne viaoko nad klaucem v šunii, pok ne ni razlegel po tišini, a že padue raz konja na tla jeden husarjev mrtev. Za prvim atrelom 8e oglaai kmalu ve6, kroglje švigajo od vaeb strani. Huaarjev polovica skoči s konjev, se nastavi pred klancem iu začne streljati iz svojih dobrib Werndlovih puaok. Toda kmalu zapazijo, kako jim po strani sovražniki lezejo za brbet. Sedaj vidijo, da jim je treba misliti na pobeg. Hitro planejo vsak na svojega konja in dirjajo pozaskokama nazaj proti Maglaju. Eroglje so jih zadevale sedaj od desne sedaj od leve strani na celi 4 uie dolgi poti. Mnogi so bili ranjeni, nekateii pa mrtvi pokapali iz konjev. Naposled pridejo zopet pred Maglaj; konji so zasopljeni, vojaki spebani, vai po- trebni odpočitka. Ali na velik strab ubogim huaarjem so se Maglajčani pokazali kot izdajice. Steza je bila prekopana in zadi z hlodovjem zaprta, iz biš in iz višin na levi strani so pokale puške, iz giada na desni udarjale kanonske kroglje in celo blizu na deani je mimo drla globoka in vsled dežev mo6no napeta Bosna. Strahoviti trenutki za junaške husarje! Do sovražnika priti jim ni mogoče, udati se divjakom ne kaže, ukrenoti nazaj ali na stran ni dano! V tej aili sko6i 8 konja nadlajtuant grof Chorinski, ain bivšega deželnega namestnika na Eranjakem, za njim ve6 pod6astnikov in husarjev. Goste kroglje režejo po zraku, buaarji pa le urno in krepko grabijo hlodovje in ga porivajo na stran. Vsi, ki so se tega junaškega dela lotili, so mrtvi obležali, tudi grof Chorinski je hrabro duao izdebnil. Sedaj pridirja ritmeiater vitez plem. Paczona, mabne z sabljo, da se daleč zabliane, ter vskliknivši: nE!jen a Eiraly" (Živio kralji zažene se on in za njim vsa škadrona po teani ulici in potem dalje po stezi 6 ur dale6 do Doboja. Turki so streljali za njimi, kolikor so mogli, vsakega drugega moža so zadeli, 70 husarjev je mrtvih, drugi so bili več ali manje hudo ranjeni, ali pa jihovi konji. Stotuik Malinkovi6 in ritmeister Paczona sta zgubila vsak po 2 konja. Nekaj busarjev, kojim so konji pali, se je v gozde rešilo in bilo od našib vojakov drugi den najdenih. Ali najdeni bili so tudi mrtvi husarji, toda oropani vse obleke in grozno razmesarjeni in oskrunjeni; zverinaki Turki so jim nose in nšesa porezali in ae drugače nesramno in nečloveški ž njimi ravnali. Naai vojaki so bili neizmerno razdražeui, ko so zveiinsko djanje Turkov videli. Maglaj so hotli kar razdjati in užgajti. General Filipovič v to ni privolil, ker so prebivalci itak zbežali v planine; vendar vsakega Turka, pri katerem se je kaka re6 od busarjev našla, je dal brez usmiljenja ustreliti. Smešničar 33. Nekdo, ki je v ,,Slov. Gosp." štev. 31, bral: cesarski proglaa prebivalcem Bosne in Hercegovine, je čital tudi stavek, ki pravi: ^zaoatale dače prete6enib let ae ne bodo iztirjevale." Vsemu zavzetemu padne list iz rok, on pa glasno vzdihuje: njojmene, kako veaeli bi sedaj bili, ko bi tudi mi smeli biti Bosuijaki!"