Listek. Nedolžno obsojen. Resnična povest. — Spisal L. H e i t z e r. III. Črez nekaj minut pride mlajši bankirjev sin. «Patrik — moj sin!» je zaklical bolnik rahlo, in bralo se je iz njegovih oči, da hoče mladega moža nekaj prositi. «Kaj želite, ljubi oče, naj-li pri vas ostanem?* «Da raoj sin — — čas je kratek — jaz ti imam veliko povedati — — ti veš — Patrik, da sem v katoliški veri vzrejen — — — ali žalibog sem v hrepenenju po .» «Oče, ljubi, dobri oče, ne vznemirjajte se vendar zdaj s takimi nepotrebnostmi. S tem si le stanje shujSate. Mira potrebujete, če hočete ozdraveti. • Nepotrebnosti, nepotrebnosti!« stokal je oče boleslno; «mnogo reči, morebiti vse, kar sem v življenju delal, je bilo ničvredno in jedino to, kar je najbolj potrebno, sem zanemaril.» «Oče, kako se morete tako mučiti, saj ste in ste bili vedno «plemenit Clovek*. Vsi baltimorski listi govore o vaši bolezni in slavijo vašo plemenitost, vašo dobrosrčnost.» — «Oh, Patrik — da, svet sodi po vnanjem blesku, toda v očeh Sodnikovih tamkaj gori rn pred glasom v moj;h prsih?» — «Oče, oče, ne govorite tako! Mene žalite in sami sebe mučite s takimi govori.> — »Patrik — dobro, nečem več govoriti o tem; moje moči ne bi vzdržaie, in jaz jih še tako potrebujem. Zatorej te še jedno prosim, misli na besede, ki jih tvoj umirajoči oče k tebi govori: Zemeljski blesk in zemeljska sreča sta minljiva; pravi srčni pokoj se najde le po Bogu in v Bogu. Isči k njemu pota v moji veri, v kateri hočem umreti, v katol. veri, v katoliški cerkvi. Obljubi mi, Patrik!» «Oče, zakaj se vznemiriujete s tem?» »Obljubi mi, Patrik, ali ne ljubiš svojega — očeta?» «Da, oče», odgovori mladenič, a Ie da bi očeta vpokojil, »poskusiti hočem storiti to, kar želite.» «Da poskusi, Patrik — — — Henrik je mislil, da ne, hvala Bogu, moj razum je jasen, tako jasen, kakor še nikoli v mojem življenju, bližina smrti mi je odstranila pregrinjalo-spred oči; še nekaj — prinesi mi — — —» nekaj časa je mislil, potem nadaljeval: «Prinesi mi 20 tisoč dolarjev, daj je v moji pisarni v pisalno mizo, zakleni jo in mi prinesi ključ.» «Ali, oče, čerau to?» vpraša sin, prestrašeno gledeč v očeta. «Ne, izpraSuj me, sicer boš svojega očeta .» Umolknil je, in na njegovem obličju se je kazala nepopisljiva dušna bolest; boječe in pričakovaje je zrl proti durim. «Hiti, Patrik, hiti, da ne bo prepozno!* Očetov strah je gnal sina in ga silil k izpolaitvi želje očetove. Črez malo minut se vrne z majhno skrinjico.* «Imaš denar, Patrik, pokaži ga!» Patrik se je razveselil, da ni, kar je že mislil, prinesel prazne skrinjice. Hitro jo odpre in mu pokaže kup tisočakov. Polajšanega srca vzdihne in položi bolni oče glavo na podzglavnik; ali umiriti se ni mogel, dokler ni Patrik ključa položil pod vzglavje. «Zahvalim se ti, Patrik », pogled v boječe vprašujoče oči sinove mu je pretrgal govor. Sinova naj bi ne zvedela, čemu je denar hotel porabiti. Saj bi lahko spoznala, da tudi tvrdka «Bellini in sinovi» ni bila tako čista, kakor \e svet sodil, in da Viljem Bellini ni bil vedno poštenjak, kakor sta prej mislila. In vendar, da je bolnik mogel gledati v prihodnjost, bi bil rajše pred otroki prenesel poniževanje, nego da je tako z molčanjem veliko nesrečo priklical nad iednega nedolžnega. IV. Molče je sedel sin še pri postelji očetovi, ko je zdravnik prispel z duhovnikom. Ta je bil visokovzrastel, veličasten mož tridesetih let, modrega, a prikupljivega obljičja. Ni prišel v beli duhovski obleki s Stolo, ampak v črni suknji. Desnica mu je počivala na prsih, v znamenje, da nosi Telo Gospodovo p«M suknjo. Za trenotek je zrl po sobi okoli, potem namignil služabniku, ki je prišel ž njim. Ta ga je takoj razumel, vzel iz škrinjice belo suknjico in štolo za duhovnika, sv. razpelo in dve voSčeni sveči, kateri je takoj nataknil na svetilnika; ta je postavil na mizico, ki je stala na postelji, na obe strani sv. razpela. Duhovnik je vzel bolniški križ izpod suknje in ga položil pred sv. razpelo. Potem je oblekel belo oblačilce in del Stolo čez ramo. Patrik je opazoval te priprave s temnimi pogledi, že je odprl ustnice, da bi govoril, ko je doktor World roko zataknil za Patrikovo in mu Sepnil: «Pojdite, gospod Bellini! Ce svojega očeta ljubite, pustite ga zdaj z Bogom in njegovim služabnikom!* Le nerad je šel Patrik z zdravnikom ven; čez nekaj trenutkov je tudi strežaj zapustil bolnisko sobo in umirajoči je ostal sam z duhovnikom. Dolgo je moral strežaj zunaj na hodniku čakati; potem ga je poklical duhovnik, da je odgovarjal pri delitvi zakramentov sv. ReSnjega Telesa, zadnje popotnice, in sv. poslednjega olja. Sv. opravilo je bilo končano, in duhovnik je zapustil bolnikovo sobo ter čakal na hodniku, da bi priSel kateri izmed sinov. Henrik in Patrik sta prišla takoj, ko jima je služabnik naznanil, da duhovnik želi govoriti ž njima, predno odide. »Moje opravilo je končano, gospoda* rekel je* duhovnik s plemenitim poklonom, »zdaj najdeta Jočeta mirnega in srečnega; ako umrje, pride z Bogom spravJien kot katoličan v večnost. Jaz naj vaju prosim, da gresta k njemu. Rad bi vama kako ustanovo za katol. sirote irskih izseljencev priporočil. Če hočeta željo očetovo spolniti, vama na njegovo prošnjo obljubujem svoje mo6i, da se to res plemenito delo izvrši* Brata sta se molče priklonila in pustila duhovnika, ne da bi mu besedice hvaležnosti privodčila. Ko sta prisla k očetu, je bil sam. Njegove roke so sklenjene mirno ležale na prsih. Oči so mu bile zaprte, le lahko v molitvi se premikajoče ustnice so kazale Se življenje v njem. Onadva sta ga bolestno opazovala in nobeden si ni upal izgovoriti besedice, da bi mu ne kalil miru. Ali bolnik je le zapazil njihovo bližino in odprl oči. Poda jima roko, ki sta jo, solzeč se, poljubila. «Oče!» jima je skoraj zazvenelo iz ust «Oh, moja sinova», Sepetal je bolnik, «zdaj sem srečen, saj umriem z Bog>m spravljen, in moja zadnja molitev bo, da tudi vidva najdeta to pot, toda prej ko jaz, ne Se le na smrtni postelji » «Vama je povedal mojo zadnjo željo?> rekel je po kratkem molku, ker nista vedela, kaj bi mu na opomin odgovorila. «Da, oče, vaša željanama bo neizogibna zapoved«, odgovoril je Henrik. «Bog vaju zato blagoslovi, otroka!* rekel ie Se Sepetaie, «ali moje ime naj se ne imenuje — — —. Vsaj v smrti hočem kaj dobrega skrito storiti. In zdai naj zaspim — tako sem truden — otroka! Bog vaju blagoslovi!* Tako je zaspal in spal spanje vefinega miru, iz katerega se nikdo več ne zbudi. Patrik mu je lahko oči zatisnil. V. Uro pozneje je Patrik Bellini 8e vedno sedel v razkoSno opravljeni sobi pritljičja in jokal; ni se solz sramoval, ljubil je očeta na svoj način prav po otroško. Vedno je ponavljal besede umirajočega očeta: «Zemeljski blesk je minljiv; pravi srčni mir se najde le z Bogom in v Bogu.» «Je-li to resnično?« vpraSal se je. «Oh ia, oče se je celo življenje trudil, da bi si pridobil bogastva in svoji hi§i slavno ime — in sedaj je ležal, bled in mrzel; celo veličanstvo se je s smrtjo razsulo v prazen nič. Od svojega velikega bogastva ni vzel seboj nič drugega ko dragoceno krsto. In še tega zadnjega ostanka minljivega bogastva ni čutilo mrtvo truplo, kakor bi tudi ne bi čutilo revne, lesene, iz šesterih desk in dveh deščic sestavljene krste. Je li resnično za temnimi smrtnimi vrati še kaj drugega, kar dalje traja ko vse pozemeljske reči, kar je večno, neminljivo ? Ako je večnost dvojna, kakor vera uči, ena z mirom, ki vedno traja, in druga z mukami, ki nikdar ne minejo, potem mora biti tudi človeško življenje tako vravnano, da se neminljivi mir tudi po smrti raore nadaljevati.» To so bile resne misli, vsled katerih je Patrikovo srce nemirneje bilo, in ni mu bilo neprijetno, ko je nekdo potrkal na duri. Vstopila je usmiljena sestra in tako končala resno razmisljevanje Patrikovo. (Dalje prihodnjič.) Smešničar. «Lenoba!> zadere se oče nad svojim sinom, «ti še ležiš in solnce že tako dolgo sije'» — «Hm! sem mar jaz kriv», — odgovori sin in se kremži, — «da solnce pred dnevom vzhaja!*