•д
71 pi
ЗгебАо in uspeha polno
NOVO LETO 1963 vam želi uredniški odbor in mladina "ALPINE"
KAKO DOSEGAMO PMN IN KAKŠNA JE NAŠA PERSPEKTIVA.
Vsak posameznik, najsi bo to obrtnik, kmet, upokojenec ali kdor koli si za svoje življenje oziroma za svoje gospodarstvo napravi svoj program. Pri tem upošteVa vse svoje predvidene dohodke in išče novih možnosti., da si jih poveča. Pri tem ne upošteva le obstoječega stanja, ampak seže s svojim načrtom tudi v bodočnost in predvidi, kaj vse bi rabil v določenem predhodnem obdobju 'Zb svoj obstoj. Istočasno mora svoje potrebe prilagoditi predvidenem dohodku. Pri takem programiranju se vedno pokažejo večje potrebe kot so same možnosti. To terja nujno vskladitcv in spodbuja vsakogar k iskanju novih virov dohodlr-v in smotrnejšemu trošenju. Če je tako planiranje potrebno že pri zasebnih gospodarstvih in gospodinstvih, je brez dvoma še mnogo bolj potrebno v gospodarski organizaciji, v kateri je vključeno več kot osemsto ljudi in ki ima v upravljanju veliko, delovnih sredstev.
V	naslednjih vrstah želim na kratko pojasniti, kakšen je program našega podjetje za leto 1962 in pa kakšni so izgledi v naši bližnji bcdgcnosti, V času, ko se je sprejemal program za leto 1962, jo bilo potrebno med drugim upoštevati tudi to, da so kapacitete čevljarske Industrije v naši državi že precej velike, lahko rečemo, da so celo večje, kot pa so potrebe po teh izdelkih. Zato je nujno računati z večjimi težavami pri prodaji. Zaradi tega je bil dan tudi večji poudarek izvozu. Neglede na predvidene težave pa je bilo potrebno pri sestavi planov upoštevati razpoložljive kapacitete in pa delovno silo, ter postaviti čim bolj realen program, s katerim bi bili zagotovljeni po eni strani primerni osebni dohodki, po daugi strani pa tu^i potrebni skladi za nadaljnjo razširitev,
V	prvem polletju je vse kazalo, da predvidenega plana ne bomo dosegli. Nedoseg postavljenega plana je bil večkrat predmet razprav in razglabljanj kaj urediti, da bi se proiz- '
vodnja povečala in da ne ti bili ogroženi osebni dohodki in skladi podjetja. V mesecu juniju se je pojavilo vprašanje dobavnih rokov za izvoz. Delavski svet jo o tem vprašanju temeljito razpravljal in sprejel sklep, da v posameznih oddelkih sprejmejo dnevne programe in da se dosledno izvajaj Položaj se je v naslednjih mesecih izboljšal vin tako lahko danes ugotovimo, da bo postal letni plan po vrednosti dosežen in celo presežen za približno deset procentov, dočim bo plan po količini predvideno dosežen le za približno 949^. Razveseljivo je dejstvo, dm bo plan izvoea po vrednosti presežen za približno 55)6% Nade podjetje je v letošnjem letu zavzelo prvo mesto v izvozu obutve v Sloveniji, verjetno je, da smo tudi v jugoslovanskem merilu med največjimi izvozniki Gotovo bo marsikdo vprašal, kakšni so naši izgledi v bodoče ;iri kakšni so izgledi čevljarske industrije nasploh. Na to vprašanje ru lahko odgovoriti, vendar je tu nekaj stvari precej jasnih in prav te hočem naVesti. Že predhodno sem 0-menil, da so kapacitete v čevljarski industriji že danes več je, kot so potrebe po teh izdelkih. Gradijo pa se še vedno nove tovarne s precejšnjimi zmogljivostmi. Tržišča pri nas ni mogoče razširiti. Vemo koliko prebivalcev Šteje naša država in le s tem lahko računamo. Če upoštevamo vse možnosti, to je redni prirastek prebivalcev, vsako leto manj tistih, ki nosijo.gumijasto obutev in pa dvig standarda ter s tem večje potrebe po sodobni obutvi vidimo, da so še vedno zmogljivosti večje od potreb. Iz tega sledi, da je edini izhod osvojiti tržišče izven naših meja. Izvoz ni nujnost samo za našo družbo, da si na ta način ustvarjamo devize, oziroma da se izravna plačilna bilanca, ampak je nujen prav zaradi proizvodnih presežkov v tej gospodarski dejavnosti.
Pri nas smo osvojili zunanje tržišče predvsem.v težki obutvi V tej vrsti izdelave so izdelki tudi primerni in so kup.-ji z njimi zadovoljni, Ostano pa še nerešeno vprašanje naše cene, katera je za inozemskega kupca često nesprejemljiva, Vzrokov za to je več. Eden od njih je prav gotovo ta, da naš izde-
lek močno bremenijo dražceri':: dajatve. ■Бгп.-,-:1.§о vožnojSi pa ta, da je pri nas se ргеслј manjSo б"сог13i;os"l;, kot je v tistih državah, s katerimi so szdču^emo nn zunanjem tr/m. Kaj pa lahka modna obutev? Pri obutvi te vrste pa moramo žal priznati, da še nicmo sposobni izdelovati takih izdelkov, ki bi zadovoljevali zahtevno zapadno tržišče. Ea tem področju nas v bodoče čeka mnogo dela - Eačumti morcmo; do se na zunanjem trgu srečujemo 2 izdelki svetovnega slovesa, kot so-no,primer francoski, italijanski in drugi ter da bomo sposobni prodati svoje izdelke na taka tržišča le ped pogojem, da bodo enako vredni drugim.; toke po izdelavi, kakor tudi glede mode in cene. S problemom okrog izvoza sem iia6l namen načeti nekaj vprašanj, ki в: bistvena za naše nadalnje poslovanje in za naš razvoj. Madalnji razvoj v mnogočem zavisi prav od izvoza in zaradi tega nam ne sme biti vseeno, kako se vključujemo v svetovne tržišče^ ITaš perspektivni program postopne predvideva povečanje proizvodnje, dopolnjevanje delavnih srodstc-.v, izpopolnjevanje saLa organizacije dela in podobno. Tak program pa jз nujno vskla^lti tudi z realnimi možnostmi prodaje, Katera je v veliki laeri odvisna od kvalitete, lepih modelov in
Predlog plana za prihodnje leto predvideva vključitev nekaj nove delovne sile, tako aa bi bilo mogoče posamezne proizvodne trakove po oddelkih zasesti s potrebnim številom ljudi. Nekateri trakovi trenutne obratujejo z nepopolno zasedbo, kar povzroča slabše izkoriščenje strojev in dmgih priprav. V perspektivi nameravamo vključiti še nekaj novih strojev, predvsem v šivalnici in montaži težkз obutve. Prav ;tako bomo morali odpreti 2e nakej novih prodajalen za prodajo do-ma in za še močnejše vključitev za n.zvoz.	^
Iz navedenega izhaja, d5 perspektiva nase panoge prav gotovo ni najbolj ugodna, ue bomo - stenju da tj. m tržišče izdelke, ki bodo zanimivi 'glede mode, lične izdelave, kvalitete in cene, potem je naš nadalnji razvoj zagotovljen, V nasprotnem
pa nas lahko vodene usoda , k 3t ] e iiekateipodjetjn xo.'elQ že v letošnjem leUij, da acrnls co^eg i-roizvodnje bifytveno zmanjšati, ponekod tudi prenehati,
Alojz jj'ilipič
VAŽNI UKREPI UPRAVNEGA ODBOFA IK DELAVSKEGA SVETA V LETOŠNJEM LETU.
Delo samoupravnih organov našega podjetje je precej r^a^i-. bano in plodno. Upravni odbor je imel do sedaj devet rednih' in dve izredni seji. Delavski svet pa je imel pet zasedanj, V vseh tekočih problemih so člani zadovoljivo posegali v diskusijo. Želeti je, da bi se zasedanj delavskih svetov v večjem številu udeleževali tudi člani kolektiva. .Namen imam na kratko seznaniti člane kolektiva z najvažnejšimi sklepi samoupravnih organov
Na prvem zasedanju jo delavniki svet izvolil nov upravni odbor in komisije. Nato je upr&vr.;'. odbor prevzel podjetje v upravljanje. V naslednjih sjjah sta upravni odbor in delavski svet" obravnavala porodila o doseganju planov, devetmesečnem obračunu in finančnem uspehu podjetja. Razpravljala sta o prodajnih problemih tor možnostih povečanja izvoza obutv.e. Da bi dosegli plan :)roizvudnje in zadostili potrebam na inozemskem tržišču, sta aelavski svet in upravni odbor sprejela naslednje sklepeл
1.	do kraja naj oe /.oostrijo' kriteriji zaostankov,
2.	dvigati je treba storilnost v okviru podjetja in pri posameznih delavcih,
3.	izboljšati je treba delovno disciplino in kvaliteto organizacije dela in pre&kzbo z materialom,
4.	do kraja je treba izkoristiti naše kapacitete za izvoz na tuje tržišče, zlasti težko obutev.
Upravni odbor je obravnava] plan izobraževanja, ki ga je pripravila kadrovska komisija delavskega sveta podjetja.
Upravni odbor je zifieti razpravljal o pošiljanju slušateljev V-Tehnično čevljarsko šolo v Kranju in o vprašang.u strokovnega izpopolnjevanja v modolirnici.
Organi oblasti bi prizadevajo ustvariti gospodarsko sodelovanje med podjetji čevljsrskG stroke, da bi na ta način dvignili proizvodnjo in znižali proizvodne stroške ter pocenili proizvodnjo. 7 zvezi з t.=ir. je bilo že nekaj posvetovanj s predstavniki oblasti in proizvajalci obutve. Ustanovljena je bila posebna komisija, ki bi izdelala predloge oblik za sodelovanje, V to komisijo je upravni odbor imenoval direktorja podjetja in šefa prodaje. Reševala so se vprašanja kadrovske politike, imenovanih jc bilo več novih poslovodij za industrijsko prodajno mr.vž.o, trije vodje oddelkov in revizor IPM.
Med letom se je pojavilo vpi?šanje dobavnih rokov pri izvozu težke obutve ra ameriško tržišče. 'V tem času je bil pa planiran kolektivni dopust in je situacija narekovala, da oddelek 52/5 in ostali oddelki, ki so vesani na omenjeno obutev, koristijo samo en teden kolektivnega dopusta, ostalega pa kasneje, Pojavilo je vprašanja, preko katerih izvoznih podjetji naj plasiramo naše izdelke na tuja tržišča. Do sedaj smo izvažali preko "TOBUS^" in "CEM'HOTEXTILA"» Ker pa omenjeni podjetji želita skleniti pogodbe za izvoz na določena področja, smo sprejeli sklep, da izvaža naše proizvode na ameriško tržišče "CENTKOTPIZTIL", v Zapadno Nemčijo pa "TOEUS".
Pojavila se je potreba po spremembi pravilnika o delitvi osebnega dohodke. V tej zvezi je delavski svet sprejel sklep, da' pristopimo k popravku pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Upravni odbor jo ob-cavnc-val r^zne prošnje in predloge za nabavo osnovnih sredstev- ter jih rešil v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.
P.IC.
NEKAJ O POSLOVOL'SKI iCCKlf'EEZHCj >
Naša prodajna mrežo bo v letošnjem letu doso&la skoraj dve milijardi prometu. F-	чобзпјат obnaga poslovanja se
je uvrstila med velike maloprodajne organizacije in to ne samo po vrednosti blngovne^- prometa, teaveč tudi po ostalih merilih, s kate. imi se ugotavlja rentabilnost poslovanja in kvaliteto izvršenega dela. O naši prodtjni politiki bi mogoče spregovorili ob drugi priložnosti kaj več, danes pa se dotaknimo delovnih konferenc naših poslovodij,
V	prodaji obutve poznamo štiri sezone; spomladansko, letno, jesensko' in zimsko, ker je za vsak letni čas potrebno dati na trg obutev, ki ustreza takratnim toplotnim in vremenskim razmeram. Nekatera proizvodna in trgovska podjetja obravnavajo vsako sezono posebej, pri nas ps sedaj še združujemo
v tehničnem in komercialnem pogledu spomladansko-j.etno in je-sensko-zimsko prodajno razdobje. Pri taken sistemu se dvakrat letno sestavi kolekcija bodoče proizvodnje. Prodajni kolektivi predpišejo eventuelne spremembe in dopolnitve, določijo barve ter na podlagi dosedanjih prodajnih rezultatov,, modnih tendenc in stanja na tržišču sestavijo orijentacij ska naročila za pol leta v naprej, t.j, za razdobje dveh bodočih sezon. To delo se dvakrat letno opravi na poslovodski konferenci .
V	zadnjih letih smo v naši državi -priča izredno močnega napredka proizvodnje obutve, tako v pogledu količine kakor tudi v pogledu izbire, Konkurenca se je vsled tega zaostrila in pripeljala do borbe za obstanek čevljarskih podjetij. V takih razmerah so postali zaključki poslovodoke konference še posebno pomembni, ker je od pravilne izbire kolekcije in pravilne ocenitve prodajnih možnosti odvisna prodaja naše proizvodnje. Te delikatne naloge se udeleženci konference dobro zavedajo, ter skušajo s preudarnimi analizami sestaviti tako naročilo, ki bo vzbudilo zanimanje kupcev in tako omogočilo prodajo naših izdelkov. Delo j o so toliko težje, ker je struktura potrošnje v posame'znih predelih države različna in ker so modne perspektive pogostokrat nedoločene,
Pcleg zgoraj opisane osnovne zadolžitve pa mora poslovodska konferenca obravnavati tudi ostalo problematiko maloprodajne organizacije, predvsem dcsortira^anje 2 izdelki drugih proizvajalcev, vprašanje cer. in prodaje starih zalog, pravilnega oskrbovanja s prodajnim blagom, taktiko strežbe in reševanja
reklamacijo Konferenca obravnava aktualne zakonske predpise in ne v zadnji vro^i finanl-no posJ-ovanje v prodajalnah in v centrali. V okvir poslovcdeka konferencG spaua tudi splošna personalna problematika in nagrajevanje ter ekonomska e^ali-za doseženih rezultatov- Program je oDaežen ter se s potenci-ranim delom obdela v štiri}: do pdtih dnehs
Jože Gantar
TUDI V SEKALNICI KORAK NAPF.EJ
Po končani dozidavi novih tovarniških prostorov so se med kolektivnim dopustom skoraj vsi proizvodni oddelki, administrativni sektorji in skladišča gotovih izdelkov,preselili v nove prostore, Sekalnicg, skladišče e-ppdnjega usnja in skladišče fornitur pa so po končanem dop ..^tu morali začeti z delom v starih, zatesnelih prostorih iz opravičljivih razlogov* 7 14 dneh namreč ni bilo mogoče vsega preurediti odnosno vsem ugoditin
Že urejenim oddelkom smo skoi^j zavidali njihovo prednost in nestrpno pričakovali dne začetka preurejevanja v našem oddelku« Pogoji za to so bjli dani šele v laesecu septembru, ko se je skladišče gotovih izdelkov dokončno preselilo v pritlične prostore nove zgradbe,.
Za izpraznjeni prostor prejšnjega skladišča gotovih izdelkov sc bili zainivre^izcAi tri j o sektorji podjetja - prodajni , nabavni in tehničnih Dejavnost naštetih sektorjev je različna, končni cilji pa so isti% Vendar je bil vsak po svojem tolmačenju najbolj upravičen do cimvaejega prostora. Končno pa smo dobili vsi dovolj prostora, ko je direktor po izdelani skici določil prostor za potreba uekalnioa in prodaje* S to varijanto je,sedaj pravilno urejen tudi notranji transport blaga odnosno materiala in prehod za ljudi o Sekalnica je sedaj dobila primeren prostor* Precej delovnih mest je premeščenih iz mračnih kotov, ki so jih obsevale večne luči, na primernejši prostor z dryvno svetlcbOe Sedaj je možno vzdrževati red v oddolku tudi med samim potekom dela, kar je bilo prej nemogoče s Skratka, občutek in razpoloženje
ljudi je povsem druga v urejenih prostorih. Zadovoljstvo na samem delovnem mestu pa nesporno dviga storilnost in kvaliteto posameznika. Vse to seveda pomeni korak naprej. Da bi dosegli vsaj povprečen izgled notranjosti sodobne tovarne se bomo morali posloviti tudi od dotrajalih lesenih vozičkov in zabojev vseh vrst in dimenzij ter jih zamenjati z novimi kovinskimi«
Predvidevana in planirana je menda tudi ureditev razsvetljave in delovnih miz, ki je v tesni zvezi z razpoložljivimi finančnimi sredstvi podjetja, v letošnjem letu so bila sredstva verjetno že izčrpana.
Zato je naša naloga, da ustvarimo v prihodnjem letu nova finančna sredstva. To bomo dosegli a'nenehnim izpopolnjevanjem v organizaciji tehnološkega procesa in z dvigom storilnosti in kvalitete izdelkov na konkurenčno raven. Ako bomo pri omenjenih činiteljih v prihodnjem letu zabeležili take uspehe, kakor smo jih v tekočem letu v adaptaciji gradnje in v organizaciji proizvodnih trakov, bomo lahko zadovoljni z uspehi našega podjetja in upamo, da hkrati^tudi z našimi prejemki.
K.P.
V LASTNI KUHINJI
Sedaj, ko se nahajamo v novi kuhinji v tovarni, se tudi me oglašamo v "Biltenu",
Najprej moramo povedati, kako smo se počutile prve dni.
Bile smo kar malo prestrašene in v zadregi, kako se bomo znašle v novi, moderno opremljeni kuhinji. Največ skrbi in preglavic nam je povzročil novi kotel. Nobena ga ni bila vajena in ni vedela, kako se z njim ravna. No, zdaj je tudi ta skrb mimo in nam kotel odlično služi.
Prve dni smo imele po pravici povedano vee malo treme. Nismo bile gotove, da bo šlo,vse po sreči. Pa se je še kar
dobro-^Lz.teJtlo, ker so bili tudi abonenti isto taki kot me. Vsak je občudoval novo,-prostorno jedilnico, z lepimi mi -zami in stoli. Trvi, dan je šol mimo tudi .iaš strah. Se -» daj se trudimo, da je opravljeno vse ob pravem času. Dola imamo veliko, saj smo le štii'i v kuhinji, ki skrbimo za tako veliko družino, ki šteje vodno od 55o - 560 abonoiitov. To.ni majhno število posebno zato, ker je treba pripraviti raznovrstne malice« Tako smo večkrat v za.regi in jc trudimo, da bi postreglo v rodu in ob pravem iasu. Trudimo se tudi, da bi bila malica čin izdatnejša in čira bolj okusna, ter da bi ostali pri sedenji ceni.,
Da laže premagujemo vso te težave smo si razdelilo delovni čas takole:
prva pride ob 5 do 13. Ib"
druga " " 6 do lo in popoldne od 16^ do 2oil5^, tretja " " 6 do 14.15
četrta " " 7 do 12^ in popoldne od 17^ do 2o.15^\ To je naš delovni čas, ki smo ni ga razdelile, da bi delo potekalo brez motenj. Kljub tonu pa nam mrrcikdaj primanjkuje časa, zato ga večkrat pcdaljšamo z nndurnim delom. Večkrat pride do tega, da mora ena izmed nas priti na delo v nedeljo, da je v ponedeljek vse pripravljeno.
Delo v kuhinji je zelo napor;io. Zadoščenje in priznr.nje imamo v tem, če vidimo, da co skodelice po mizah prazne. Če bi pa kdaj bilo kan narobe, pa prosimo, da nas obvestite in me se bomo potrudile, da bomo zadovoljile kolikor bo v naši moči.*
KOLEKTIV KUHINJE
NAŠE-MALICE
Zjutraj, ko sirena naznani zrčetek dela, zabrnijo motorji, ki ženejo naše stroje in vsi primemo' aa delo, si vsak prizadeva, da bi svoje delo čira boljše in hitreje opravil. Po nekaj urah fizičnega ali umskega dela pa se že pozna, da pojema delovna zmogljivost. Razumljivo; potrošili smo že del
BVCj'e-ene.rgi;^.:^^--ulrer,3 1»^ knif "lu d^I з гпак 55a polurni počitek, čas malice, da "bomo douili spet novili moči za nadalnje
delo o. Utrujenost зе p . s 6 brio pozna pri tistih delavkah in delavcih; ki zjutraj ne jedo. ko gredo od doma, S tem, da gremo na delo brez v&ake jedi delamo našema zdravju veliko škodoa Zdravniki priporočajo; naj bi bil prav zajtrk ■kalorično bolj bogat kot večerjac Zato bi bilo potrebno ,
da bi se delavci bo].j oprijeli teh nasvetov, ki jih dajejo zdravniki in zjutraj vaaj ns'.:aj pojedli«
MaLo, delavcev jo, ki noHijc malico s seboj j Skoraj vsi hitimo v lepo"ure'jeno" j'S'd'ilnico^ g,prikupnimi mizicpmio Dol-	X ga vrsta se hitro pomika пзрге^:, saj so naše kuharice' rtjs-— ' "čvrste" in hitro razdelijo cbroke.-, Nenavadno pa je to,
da smo moški in ženske t-iko ];0Čenj. kot da bi bili sprti.
Ko sem prvič prišla po malico., sem se vsedla k mizi .,Kjer je že sedel moški, Prisedli sta še dve tovarišici. Vprašale smo ga, kako se počuti nie:'' nami, Od^.ovori nam: "Oh,
mislil semy da pri tej mizi vsaj ne bodo sane babe!" Drugi dan ga že ni bilo voč„ Sedel je med možmi. Ne vem, če vedno to drži, da moški, ženske se boji !
Prizti?>ti moramo, da se kuhrrice reo trudijo, da bi nam ustregle« Seveda pa to ni lahko pri tolikšnem številu, kajti eden ima rad čisto, drugi spet gosto, eden ne mara fižola in podobno J lo čez }irencvke in klobase ni pripo:.ib.
Razumeti moramo, da bi za oame boljše [jedi morali ob koncu mesecu več odšteti od za-jlužka«
V sp'' ošnem sne kar zadovoljni in hvaležni kuharicam za
njihov trud o V novem letu si želimo še veli ko do%:?ih malic, kuharicam pa zato'žnnogc ucpehoy pri knhanjUo
f
• — .... . ,	PiiEilVALKA
» \
RADI IMAMO SVOJO TOVARNO
Da, radi jo imamo, naj v nje: pre živimo skoraj polovico dneva ^ Tovarna nam je poi-jto'Jл naš drugi dom^
Tudi takrat,, ko ne upravljamo strojev, ko no sliširio njihovega hrupa, so naše misli vsak čas v tovarni. Ko so morda sprehajamo- po trdem,asfaltu ali po nasipu lahko žuboreče vode, se radi ozremo nanjo, ki se ponosno dviga, prerašča večje in manjše hišice v žirovski kctlini. Radi jo pokažemo prijateljem ali znancem, ki pridejo v naš kraj, zraven pa še povemo, da kupujejo naše izdelke tudi v tujini. Zjutraj, ko nas kliče sirena, se še na pol v spanju pri -pravijamo in hitimo, da bi tja prispeli ob pravem času, ne zato,' ker se bo j in o godrnjanja vratarja, ampak poskušamo biti točni. Radi jo imamo no samo zato, ker nas tja kliče vsakodnevna dolžnost. Trudimo se, ■ da v njo stopimo cpočiti in razpoloženi, saj nas stroj le take potrebuje. Že v prvem hipU, ko primemo za delo, nas začno spremljati šum in -TO-S-ot strojev. Takrat pozabimo na vse drugo, spremlja nas misel na delo. Stroj je nas prijatelj, radi ga imamo, z njegovo pomočjo si prizadevamo > da bi dr.li od sebe čimveč. Včasih pa nam stroj tudi ponagaja, toda razuniurao ga in ko nas zopet uboga, skušamo čimprej nadomoctiti izgubljeni čas. Da, radi jo imamo. Tovarna nam je prirasla k srcu, [outali smo njeni udje. Tovarna nam je majhen košček d02.10vino.
fp
J. • XV C
OB OBLETNICI USTANOVITVE OTROŠKEG.i VRTCi. V ŽIREII
2o. novembra je minilo eno leto,'odkar jo bil ui.:t'-novijen otroški vrtec v Žiroh*
Kakor povsod po industrijskih krajih, zr.dnje can o pa L ud i na kmečkih področjih, je tudi v Ziroh nastala potreba po taki vzgojni-varstveni ustanovi. Kako tudi ne, лај go koristi slednje uvideli že prej kot prod sto loti.
Tredšolska doba je doba, ko se v ^1о"с1г!л	jr
njihovega značaja. Otrok začne spoznavati svojo šir%o oko-
t
lioo, роспекз odrasle m з1 pridobiva prve epretnostic Mati, če je zaposlena^r-e more dovolj posvetiti otrokuc Preobremenjena je in utrujena o Ko pa je otrok star sedem let,
mora v §0l0o Tam pa se pokaže,-koliko mu manjka, da bi laže sledil pouku,;
Naša ustanova zasleduje dva cilja:
Prvi cilj je vzgajati otroka načrtno in sistematično, omogočiti mu vsestranski razvoj Njegovo umsko obzorje in besedni zaklad se moreta razširiti tako, da je popolnoma pripravljen za pouk v šoli,, Da G o vsega naiiči in si pridobi te lastnosti , pa potrebuje otrok najmanj dve leti predšolske dobo in mnogo^ mnogo truda in požrtvovalnosti vzgojiteljev.
Drugi cilj vrtca je varstvo ctrokc. "Vložen-; je veliko truda, da bi se otrok Čim bolje počutil, medtem ko je izven doma,
vsaj mu mora biti vrtec drugi % prav tako topel dom in vzgojiteljica druga mati,, stremimo za tem, da bi mater razbremenili o Matere ne sme skrbeti- kako je z njenim otrokom medtem, ko dela«• Saj je sicer vya raztresena in nervozna in ne mere proizvajati toliko, kot bi sicer zmogla o Če pa ima otroka na varnem, lahko dela z veliko večjim elsnom, to pa je naš pri-iSpevek k industrijski proizvodnji.,
Tega dejstva se vsa podjetja prav dobro zavedajo, 7ato so finančno in moralno podpr?.a ustanovitev našo varstvene ustanove« Do zdaj js izjema le kmetijska zadruga, ki nam je sicer obljubila materialno pomoč in up&r:; da bo to obljubo v čiogle-inem času tudi izpolnila«
Največje razumevanje pa sta pokazala kolektiva /iLPINA in MODNA OBLAČILA, Brez njegovega levjega deleža bi vrtec danes ne mo -gel obstajati C Zato se tem" kolektivoma ob tej priložnosti naj-topleje zahvaljujem v imenu vseh malih gojenčkov in upam, da nas tudi v bodoče no bodo pozabili; saj se veliko potrebujemo.
Uprrvnica OREHEK KSENIJA
NI DOVOLJ SAMO ENOLIČNO DELO
Po dolgi in počasni preobrazbi, smo končno tudi v našem podjetju prešli iz stare obrtniške v novo moderno industrijsko proizvodnjo. Logično je, da v ekonomskem pogledu tak način proizvodnje daje pozitiven rezultat. Če pa pogledamo tak način proizvodnje iz psihološke strani, pa je rezultat kaj negativen. Znano je namreč, da enolično delo človeka zelo utruja, ker si pri takem delu ne more sprostiti notranjih sil in hotenj; ne more pokazati nekaj novega, kar bi mu dalo zadoščenje za njegovo delo in notranja nagnenja. Zato si naši delavci načomeščajo to v prostem času na različne načine: eni z dolom na polju,"' drugi z športom itd. Le manjša skupina delavcev se je lotila likovnega ustvarjanja, o katerem mislim danes spregovoriti nekaj besed.
V našem podjetju je šest delavcev, ki se v prostem času ukvarjajo z slikanjem. V zadnjem času pa si nekdo krepi duha z izdelovanjem male plastike (kipcev) in je že v začetku pokazal precejšnjo nadarjenost. Ne mislim se spuščati v strokovno oceno naših del; za. to so poklicani drugi, ampak bi podal le kratek pregled našega dela, uspehov in neuspehov.
Naša dejavnost se je začela že pred leti. Drug drugemu smo dajali spodbude pri delu in iskali novih ustvarjalcev na .tem področju. Seveda samo z delom nismo bili zadovoljni'* Prvi se je predstavil javnosti Janez Sedej v Škofji Loki (leto i960). Po tej -zelo uspeli- razstavi smo se že kar trije vključili h gorenjskim amatarjem in razstavljali svoja dela po gorenjskih mestih. Še isto loto je naša skupina samostojno razstavila svoja dola v Logatcu, naslednje leto pa je sodelovala na razstavi gorenjskih amaterjev za 2o- ■ letnico vstaje in 'prejala...prvi dve nagradi. Isto loto je-nekdanji član našega kolektiva Janez Sode j , sedaj upokojenec, sodeloval s svojimi deli na veliki mednarodni razstavi v Baslu (Švica), Na razstavi je sodelovalo 11 držav s 60 avtorji. Tudi tukaj se je Sedej - po oceni strokovnjakov uvrstil med najboljše.
Letošnje leto pa /a je naša skupina še povečala. Za občin-
fjki. praznik se je prodstavila v Logatcu kar z štirimi slikarji, Za občinski praznik Škofje Loke jo skupina sodelovala na razstavi airiaterjev is Poljanske dolino v Škof ji Loki в petimi izmod sedmih razstr.vljalcov. Potem bo razstava še v Kranju. V Žireh smo imoli Ito sedaj le dve razstnvi; ena skupaj z gorenjskimi amaterji, drugo pa bolj dekorativnega značaja - za praznik našega kolektiv, oz, desetletnico de. -lavskega samoupravij enja. Na teh razstavah v Žireh, žal nismo naleteli na pravo razumevanje. To pa je pri nas glavni vzrok za tako mrtvilo na kulturno-prosvutnem področju. Če vzamemo za primer kulturno prosvetno dejavnost pred vojno v Žireh, lahko samo poudarimo, da smo ostali skoraj na ieti ravni'kakor pred vojno ali pa celo ne. Če pa pogledamo splošen povojni napredek in vsestransko razgibanost naše družbe,, se lahko samo vprašamo, zakaj je pri Žirovcih v kulturno-prosvetnih pogledih nastala taka plitvina. Razumljivo je, da je težko slediti tako hitremu razvoju in razmahu vseh vej družbene dejavnosti. Vendar pa se moramo zavedati, da tudi materialne dobrine no padejo na prava tla, če duhovno zaostajamo. Na koncu naj povem še svojo osebno željo, naj v bodoče ne bi bilo več članov kolektiva, ki bi vsaj delček prostega časa ne posvetil razmišljanju za napredek in pospešitev kulturno-prosvetnih dejavnosti v Žireh, Mladini pa bi še posebej poudaril, da sta kultura in umetnost trajnejši od kavbojk ali twista.
^	J.P.
Bravce ponovno vabimo, da sodelujejo s svojimi prispevki v Biltenu, vendar mora biti članek podpisan s pravim imenom. Poleg njega pa lahko navedete še šifro, pod katero ga želi- . te objaviti.
Uredniški odbor
VSEBIR^
KAKO"D6'S::GAMO JE л;..,А	-
VAŽNI ЕИЛР! UPRAVNEGA CI&ORA	ЈГА 373: A
V	LETOŠNJEM LETU	I
NEKAJ O PCSL2V0D8KI KONFL^C^CI	r
TUDI V SEKAlhlCI KORAK	b
V	LASTNI KUHINJI . •	U NAŠE MALICE '	10 RADI IMAMO SVOJO TOVARNO	il OB OBLETNICI USTANOVITVE ОТЗО^ЧЕСА.VRTCA V.ŽIRZH 12
NI DOVOLJ SAKO ENOLIČNO DELO	14
Izdaja Komite LMS Alp i na ^iri. ureja i.n tiuke urednie odbor. Glavni urednik"Maj da Trček, odgovorni urednik Peter Šuler. - Založila AjjPIMA tovarna č^vljpv, ^iri. Naklada 750 izvodov.
Širi, dne 29/12-1962.