PRIMORSKI DNEVNfK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 11 (13.544) Trst, sobota, 13. januarja 1990 Najtežji obisk sovjetskega voditelja od vzpona pred petimi leti Gorbačov skuša prepričati Litovce da ostanejo v sklopu Sovjetske zveze Za Sajudis je napoved o sprejetju zakonodajef ki uvaja odcepitev, nevarna past Gorbačovove pomiritvene napore je podprla le »moskovska frakcija« litovske partije VILNIUS Sovjetski voditelj Mi-hail Gorbačov je drugi dan svojega obiska v Litvi ponovil poziv k razsodnosti in strpnosti, tako v pogovorih z ljudmi ha ulicah kot v delovnih obratih. Še najbolj odločen je bil na dopoldanskem srečanju s tistim krilom litovske partije, ki je ostala zvesta Mos: kvi. Vodja te prosovjetske frakcije Vladimir Schwed je ob koncu srečanja priznal, da je komunistom v Litvi položaj zbežal iz rok. »Strinjamo se z Brazauskasovo partijo, kot oni se strinjamo s pravico do samoodločbe, kulturnega razvoja, napredka osebnih svoboščin in demokracije, toda do tiste meje, ko se vse to uresniči v sklopu Sovjetske zveze in sovjetske partije,« je dejal Schwed. Težje je bilo Gorbačovu v. malem industrijskem Siauliaiju, ko ni mogel prezreti transparentov, ki so zahtevali neodvisnost za Litvo. Sovjetski predsednik pa se je spretno izognil neposrednemu spopadu, ko je navedel, da se tudi sam strinja z neodvisnostjo Litve, a v sklopu sovjetske federacije. Predsinočnjim je litovske intelektualce presenetil z izjavo, da že pripravljalo podrobno zakonodajo, ki bi omogo- čala uresničitev pravice do odcepitve, kot to predvideva sovjetska ustava. Očitno pa je razpoloženje za razliko od podpor prosovjetske frakcije med ostalimi komunisti in večino Litovcev precej drugačno. Fronta Sajudis je jasno poudarila, da so Gorbačovove izjave o pravici do secesije nevarna past. Sovjetska oblast hoče postaviti točno določene zakonske ovire, tako da bi o odcepitvi ene od 15 sovjetskih republik odločali vsi v Sovjetski zvezi in ne samo v eni republiki. Litvo je navsezadnje Sovjetska zveza okupirala, da so trditve Gorbačova o »nesprejemljivem trganju tradicionalnih vezi« za Sajudis nesprejemljive. Dobesedno žaljive so pa trditve, da bi Litva gospodarsko propadla, če bi se ločila od Sovjetske zveze. V kakšnih težavah se nahaja Gorbačov pa zgovorno priča tudi njegova izjava, da je sedanje meje v Evropi potrdila helsinška konferenca. Nedvomno je sedanji zaplet z Litvo uvod v podobne zaplete v ostalih dveh pribaltskih republikah. Latvija se je že odpovedala vodilni vlogi partije in sprejela večstrankarski sistem, podobne težnje so tudi v najbolj rusi-hcirani Estoniji. Vsekakor pa bi bila travmatična odcepitev skrajno nevarna za mir v svetu in Evropi. Mihail Gorbačov v pogovoru s prebivalci Siauliaija (Telefoto AP) Albanija v središču Tanjugovega poročanja BEOGRAD — Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug se je včeraj razpisala o dogodkih, ki naj bi nevarno »majali poslednjo komunistično trdnjavo v vzhodni Evropi«, Albanijo. V nekaterih večjih mestih naj bi že veljalo obsedno stanje, nadzorstvo na meji z Grčijo in Jugoslavijo, pa naj bi oblasti zaostrile. Tanjug poroča tudi, da je taborišča, kjer je naj-man 40 tisoč »neubogljivih« albanskih državljanov in političnih disidentov nadzorovala vojska. Vest je včeraj objavil beograjski dnevnik Politika ekspres, povzel pa naj bi jih po »uglednem« indijskem dnevniku Hindustan Times. Tanjugova poročila o naraščajoči napetosti v Albaniji pa so, kaže, povzele tudi nekatere tuje tiskovne agencije ter britanska radijska postaja BBC. Poleg aktualnejšega dogajanja objavljajo menda tudi podatke o življenjskem standardu, revščini in nepismenosti v »muzejskem primerku demokratičnega centralizma preteklosti«. Koliko resnice je v Tanjugovem poročanju bo pokazal čas, medtem pa je albansko veleposlaništvo v Parizu že objavilo sporočilo, s katerim odločno demantira vesti o izrednem stanju. V sporočilu piše tudi, da je »Beograd postal že prava kovnica lažnih in izkriljevnih vesti o položaju v Albaniji«. Kriza komunizma predmet razprave leve struje KD Romuni na ulicah z zahtevo, da se odpravi komunistično partijo in uvede smrtno kazen Dan narodnega žalovanja se je sprevrgel v množično demonstracijo proti Fronti FIRENCE — Leva struja Krščanske demokracije je na okrogli mizi v Firencah skušala proučiti vzroke in posledice krize italijanskih komunistov. V živahno razpravo so posegli številni vidni predstavniki KD, med prvimi predsednik stranke De Mita, ki meni, da kriza KPI ne pomeni krize samo za stranko kot tako, pač pa je dokaz, da Jharsikaj šepa v vsej italijanski politiki- S tem, da komunisti obračajo izredno pomembno stran zgodovine, hkrati odpirajo nova vprašanja in neznanke, 1 hh bodo morala rešiti vsa demokra-d na gibanja. De Mita je tudi pojasnil, je KD že večkrat vzela v pretres pPrašanje krize komunizma, vendar je si 1č, da ga tako temeljito in organ-obravnava. ^Moderator okrogle mize Giuseppe .natulli je za De Mito povzel, da je 2 l2a KPI nekakšen italijanski prevod hsitve berlinskega zidu, saj gre za ,ranko, ki je pogojevala statičnost in ^hanričnost italijanske politike. Tudi lQVanni Galloni se je strinjal z ute- ^ADALJEVANJE NA 2. STRANI BUKAREŠTA — Včerajšnji dan splošnega žalovanja in polaganja cvetja na grob padlih v decembrskem uporu se je v Bukarešti sprevrgel v množični protest več kot dvajset tisočih Romunov, ki so se zbrali na Trgu zmage. Kaj kmalu se je izkazalo, da se je v romunskem glavnem mestu ponovno dogajalo nekaj neobičajnega. Zvonovih devetih mestnih cerkva so s pritr-kovanjem spremljali množico, ki se je zbirala na trgu. Najvišji dostojanstveniki romunske pravoslavne cerkve so bili na ulici poleg mladine in delavcev, ki so pred vladno palačo zahtevali, naj se v Romuniji zbriše, enkrat za vselej pojem komunizma. Množ-ca je skandirala parole proti komunistom, ki so ostali v organizaciji Fronte narodne rešitve. Nova oblast naj bi prevarala Romune, ker so na čelu države, pa čeprav v začasni obliki in do volitev, ostali tudi taki, ki so v preteklosti aktivno podpirali Ceauses-cov režim, »Komunistična partija naj bo izven zakona, stran z Bručanom« so vzklikali Naključna prekinitev ali namerna okvara? REGGIO CALABRIA Na dan, ko so v vsej državi slovesno (polemično in z dobršno mero zdskrblje-nosti) otvarjali novo sodno leto, je k Kalabriji prišlo do nenavadnega vogodka. Naključje je hotelo, da je Pfav na četrtek po tretji televizijski mreži RAI na sporedu oddaja mimarcanda, ki ^obravnava aktual-R0 dogodke. Četrtkov večer je rednik oddaje Michele Santoro ^svetil dokumentarcu o ugrabi-v hskih tolpah v Kalabriji, točneje fttfikotniku smrti med kraji Locri, ^glino in San Luca. Prav tu na-tvaC ugrabitelji skrivajo svoje žr-žin in oci tu izsiljujejo njihove dru-in izigravajo preiskovalce. bln-ugo' resnici na ljubo zaskr-liiir/-e naključje pa je hotelo, da kof • ki živijo v zloglasnem tri-mJlfiu, oddaji Samarcanda niso 9u slediti. Iz doslej še neznanih vzrokov je od 20.30 do 24. ure, kolikor traja oddaja, prišlo do televizijskega »black outa«, ki je preprečil oddajanje programov RAI. Tehniki so zaman iskali okvaro na oddajniku in je niso našli niti včeraj zjutraj, ko so naprave temeljiteje pregledali. Očitno je torej, da jih je nekdo namenoma izklopil, toda kdo? Komu koristi takšen bojkot, seveda če gre res za bojkot? Včeraj zjutraj so študenti trikotnika smrti prvi izkazali svoj gnev, tako da so se zbrali na ulicah in dosegli, da RAI ponovi četrtkovo oddajo Samarcanda preko velikih televizijskih ekranov, ki so jih namestili kar na odprtem. Vest o prekinitvi oddaje pa je prišla v javnost mimogrede, med poročilo dopisnika RAI iz Kalabrije, ki je poročal o sodnem letu. na ulici, le malo za tem pa so že zahtevali odstranitev Iona Iliesca. Edinole Dimitru Mazilu je uspelo pregovoriti množico, ki je zahtevala tudi to, naj se v državi ponovno uvede smrtna kazen. Premier Petre Roman ni imel take sreče, saj so ga demonstranti izžvižgali in mu v znaku prezira metali tudi kepe snega. Procesi proti članom zloglasne secu-ritate naj bi bili po mnenju demonstrantov pravo izigravanje prebivalcev, zato so zahtevali, da bodo to pravi procesi, ki naj bi se lahko zaključili tudi z razsodbo, ki predvideva smrt obtoženca. Po nekaj urah demonstracije je lli-escu le nagovoril množico in podprl svojega naj ožjega sodelavca Mazila, ki je demonstrantom že obljubil »smrt ža smrt«. Množici je potrdil, da bo komunistična partija res postavljena izven zakona, obenem pa da bodo o ponovni uvedbi smrtne kazni za teroristične zločine odločali z referendumom, ki ga bodo pripravili v najkrajšem času. ZSMS potrjuje portoroški sklep o samostojnem nastopu na volitvah - ganizacije dva meseca ni bilo veliko v BOGO SAMSA javnosti, toliko, kot so je bili ljudje v LJUBLJANA ZSMS bo nastopila na volitvah z lastnimi kandidati in v lastni organizaciji. Po portoroškem kongresu je ZSMS ena izmed slovenskih političnih strank laično-socialis-tične usmeritve. V bistvu bo mladinska organizacija s svojim novim statutom lahko postala jeziček na tehtnici novega slovenskega političnega zemljevida. Ta namen verjetno pa tudi stvarna možnost izhajata iz včerajšnje tiskovne konference, ki so jo vodili člani predsedstva, 'Zoran Thaler in drugi. Na levi strani politične mavrice sta Zveza komunistov in Smoletovi socialisti, na desni pa je Demos s svojo izrazito politično podobo. Na sredi je torej ZSMS s svojim dokončno izdelanim programom in volilno taktiko. Or- Sloveniji vajeni, ker se je ukvarjala z organiziranjem volilnih štabov po vseh slovenskih občinah. To je obsežno organizacijsko delo. Poleg tega so v skladu s sklepi kongresa zbirali nove člane organizacije. Doslej so jih vpisali 8.200, od tega je seveda velika večina mladih, na vsakih pet, šest na novo vpisanih pa je po eden, star več kot 35 let. Mnogi so bivši mladinci, ki se vračajo v svojo organizacijo, veliko pa je povsem novih ljudi, ki jih je pritegnil program ZSMS in njene politične pobude. Mladinci bodo kandidirali lastne člane in tudi neodvisne kandidate, pri nekaterih volitvah pa bodo podprli druge. To je seveda sedaj še stvar razprav in posvetovanj na terenu, vendar NADALJEVANJE NA 2. STRANI Papež o padcu totalitarnih režimov v Evropi □ D □ Kavkazu in Zakavkazju grozi libanonizacija NA 12. STRANI V Sofiji dosegli kompromis za bolgarske Turke SOFIJA — Bolgarska narodna skupščina je včeraj osvojila resolucijo o »nacionalnem vprašanju« družbenega sveta za etnična vprašanja, ki je od ponedeljka razpravljal o vprašanju turške manjšine. Svet je na prvi pogled našel kompromisno rešitev, ki bo pomirila bolgarske šoviniste, namesto prisilne pa uvaja tiho asimilacijo za Turke in druge manjšine v Bolgariji. Resolucija poudarja namreč najprej enotnost in ozemeljsko celovitost Bolgarije, v kateri so vsi ljudje enaki pred zakonom ne glede na vero in narodnost. Vsi so svobodni ohraniti svoje šege, navade in imena. Bolgarščina pa ostaja edini uradni jezik države, raba drugih jezikov je dovoljena le v zasebnem življenju in ne v odnosih z javnimi oblastmi. Prepovedana je raba nacionalnih zastav, ki niso bolgarske. Resolucija obenem prepoveduje kakršnokoli nacionalno ali versko organizacijo, ki bi ogrožala ozemeljsko celovitost Bolgarije. Resolucija navaja tudi, da bo Bolgarija dosledno uresničila »pravo perestrojko«. V Sloveniji ozvačje ni najbolj »zdravilno«, v Zenici pa dihajo zdaleč največ žvepla Toplotni obrat povzroča težave Milanu ki se počasi zastruplja v lastnem zraku MILAN, LJUBLJANA — Neobičajno lepo vreme in pas visokega pritiska povzročata Milanu nič koliko »dušečih« problemov. Po lanskem kriznem obdobju so na ključnih točkah mestnega središča postavili posebne centrale, ki merijo količine strupenih snovi raztopljenih v zraku. V Milanu so včeraj ponekod izmerili več kot 500 mikrogramov dušikovega dioksida na kubični meter zraka, ki predstavlja najvišjo stopnjo dovoljenega onesnaženja. Tudi ogljikovega dioksida in žveplovega dioksida je v kubičnem metru milanskega zraku vse preveč, zato je mestna uprava že vzela v pretres možnost, da prepove vožnjo tovornjakov v mestnem središču, obenem pa bi lahko že v tem koncu tedna zaprli mestno središče zasebnemu prometu. Nekateri svetujejo tudi, naj bi pouk na šolah pričel uro kasneje, kar bi vsaj rahlo razbremenilo jutranji promet. Za sedaj je občina poskrbela za posebne kombije, ki imajo na strehi maksiek-ran za predvajanje videoposnetkov o onesnaževanju okolja. Temperaturna inverzija ali toplotni obrat, ki v nižinah še zadržuje hladne zračne mase, onesnažene z žveplovim dioksidom in drugimi škodljivimi spojinami, povzročajo nemalo težav tudi Sloveniji. Tako je bila polurna koncentracija žveplovega dioksida v Trbovljah največja od 10. ure do 10.30, ko je znašala kar 175 mikrograma na kubični meter zraka, vendar je popoldne do 17. ure padla na 40. Pri Figovcu v Ljubljani je bila koncentracija žveplovega dioksida največja od 15.30 do 16. ure in sicer 60 miligrama na kubični meter zraka. Daleč najslabši zrak so včeraj, kot že nekaj dni zapored, dihali v Zenici v Bosni. Na predlog štaba za zaščito pred onesnaženjem iz zraka je zeniški izvršni svet včeraj uvedel ukrepe druge stopnje. Po teh ukrepih mora zeniš-ka železarna, ki je največji onesnaževalec, zmanjšati emisije žveplovega dioksida na 2217 kilogramov na uro. Po sklepu IS bodo avtobusi danes Ze-ničane brezplačno vozili na bližnje izletniške točke. V Ljubljani najbrž lahko le sanjajo, da bi jih v dneh, ko je zrak prav tako onesnažen, MPP brezplačno vozil, denimo do Rakitne na klimatsko prevetritev. Še bolj pa bi bili začudeni Milančani, ko bi jim kdo dejal, da mestna uprava proučuje možnost izleta do Gardskega jezera. Milanski mestni redar - s kolesom - pregleduje stopnjo onesnaženosti (AP) Novo sodno leto v znamenju nezadovoljstva in očitkov RIM — V vseh 25 sodnih okrožjih so včeraj otvorili sodno leto in tudi tokrat ni šlo brez polemik in ponekod celo žolčnih izbruhov predstavnikov sodstva. Minister za pravosodje Vas-salli je prisostvoval slovesnosti v Genovi, kjer je obširno pojasnil vse probleme in še odprta vprašanja sodnega ustroja. Generalni pravdnik iz Palerma Pai-no je opozoril na naraščajoči kriminal v tem mestu, poudaril pa je tudi, da je bil prav Palermo v zadnjem času najbolj diskriminiran sodni okraj. Palača strupov, kot so neupravičeno poimenovali tamkajšnjo sodno palačo, zastrupljajo ljudje od zunaj in ne obratno, je dejal Paino, ko se je dotaknil afere o grozilnih pismih in premestitvah nekaterih sodnikov. Najbolj kričeč izraz nezadovoljstva, ki je zajelo domala ves italijanski sodni ustroj pa prihaja iz Rima, kjer je generalni pravdnik prizivnega sodišča Man*uso obtožil izrednega komisarja Sico nesprejemljivega vmešavanja v redno sodno dejavnost. Sica je decembra lani podpisal okrožnico, v kateri predlaga, da bi protimafijski »pool« razpolagal z večjimi pristojnostmi, nenazadnje tudi z možnostjo telefonskega prisluškovanja za vse sumljive osebe. Mancuso meni, da je tak postopek nezakonit. Pričakovati je, da bo Sica na te obtožbe ustrezno odgovoril. Na sliki (AP): generalni pravdnik iz Palerma Paino Kongres s prizvokom množičnega pretepa RIMINI — Včeraj je v Riminiju stopil na govorniški oder Pino Rauti, ki je zbrani množici misovcev objasnil, kako to, da kandidira za mesto tajnika MSI-DN ter obrazložil, kako si zamišlja bodočnost stranke. Misovska stranka, naj bi si pomagala iz krize po receptu »dajmo bodočnost naši preteklosti«. Rauti si je izklesal podobo zagovornika fašistične levice in je tudi včeraj ponovil trditev, da bi morali prav fašisti razgrabiti glasove komunistov v krizi. Katerih komunistov, vendar, ga je že predvčerajšnjim izzival Fini, Rauti mu je včeraj objasnil, da so to osebe, ki so pravočasno skočile z voza propadajočega komunizma in bodo sedaj prisluhnile sili, ki bo gradila novo Evropo. Rauti je tudi izrekel popolno podporo vodstvu stranke, tistim birokratom in voditeljem, ki bi morali zagotoviti MSI, da se ne porazgubi. Sam pa je dejal, da kandidira, ker je pač to volja večine delegatov. Za njegovim hrbtom se je Gianfranco Fini muzal, nato je novinarjem rekel, da,je Rauti pač spretno omrežil delegate, ni pa dal nikakršnih resnih političnih predlogov. Če so si bili že prvi dan kongresa misovci v laseh, so se včeraj že mehčali s pestmi. Od skupščine misovskih delegatov, ki so preživeli noč v sestavljanju novih strategij in zavezništev, dan pa v dvorani, kjer so prisluhnili Pinu Rau-tiju, si najbrž ni bilo pričakovati nič drugega. Do pravega pretepa, pri katerem je sodelovalo kakih sto delegatov, je prišlo med govorom poslanke Adriane Poli Bertone, članice bivšega tajništva in sedaj zagovornice Ser-vellove struje. Nekdo jo je na fašistični način zmerjal z »Badogliom«, češ naj bi tudi sama izdala stranko, ker te subtilne prispodobe ni dojela dovolj hitro, pa jo je delegat na še bolj grob način vprašal, kaj neki sploh počenja na odru. Z užaljeno Bertonejevo je potegnila poslanka Muscar-dini, ki je žaljivca primerjala kar z govnom, da o namigu o moškem spolovilu niti ne govorimo. S tem pa se je začelo. Kmalu so nekateri vihteli stolice, na odru so se ruvali tudi govorniki, »cenzorji« pa so skušali kar z dlanmi prekriti oko televizijske kamere. V Jugoslaviji tudi letos bencinski boni BEOGRAD — Tuji motorizirani turisti in Jugoslovani, ki živijo v tujini, imajo pravico, da tudi letos kupujejo gorivo s posebnimi turističnimi boni AMZJ, kar pomeni s petodstotnim popustom. Za razliko od prejšnjih let, ko so bili boni tiskani v dinarskih enotah, se letos glasijo na deset litrov določene vrste motornega goriva, pet odstotkov popusta pa dobi kupec že pri nakupu bona in ne na bencinskih črpalkah, kar je tudi novost, poudarjajo v informativnem centru turistične in Avto-moto zveze Jugoslavije. Turistične bencinske bone bo mogoče kupiti le v tujini in na mejnih prehodih, pravico do njih pa imajo tudi turisti, ki v Jugoslaviji uporabljajo potniški avto, počitniške prikolice, motor, motorne čolne ali jahto s tujo registracijo, nato državljani SFRJ, ki živijo v tujini pod pogojem, da imajo potniško vozilo tuje registracije, nazadnje pa tudi tuji turisti in Jugoslovani, ki živijo v tujini, ki najamejo potniško vozilo rent-a-car, registrirano v Jugoslaviji. Količina bonov, ki jih je mogoče kupiti, ni omejena, neporabljene bone pa lahko vrnejo. Boni, ki so jih prodali lani, bodo veljali do 31. marca 1990, pravijo v informativnem centru TZJ in AMZJ. (dd) | nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani [ • ZSMS potrjuje kaže, da bodo za v predsedstvo podprli kot kandidata na eni strani Kučana, na drugi pa Omana, ki je vodilni predstavnik Demosa. Za volitve v občinske skupščine in zbor občin bodo morali že sedaj ustvarjati koalicije, in to nate-renu, v skladu s krajevnimi prilikami. Kaže, da se v večini primerov odločajo za alternativne liste. V družbeno politični zbor nameravajo kandidirati lastne člane in prodreti s svojimi vidnimi kandidati, ki niso člani nobene druge organizacije ali stranke. Statut dopušča dvojno članstvo, toda v tem primeru nameravjo podpreti kandidate iz vrst lastne organizacije. Politični položaj je v raznih krajih različen, poročila 62 volilnih štabov, ki že delujejo v vseh slovenskih občinah, pa so zelo pestra. Vendar kaže, da bodo resnični nasprotniki v starih občinskih strukturah, ki jih prenova Zveze komunistov in slovenskega demokratičnega življenja še ni zajela. ZSMS je izpeljala v zadnjem času nekaj pomembnih akcij; predvsem se ji je posrečilo potrditi v slovenski skupščini nov zakon o zasebnem neodvisnem delu, ki je revolucionaren, saj razbija ozke okvire odvisnega dela in zaposlitve. Posameznik lahko na temelju tega zakona samosotjno opravlja kateri koli poklic. Zakon še ni imel ustrezne odmevnosti, toda zanj se že zanimajo mnogi posamezniki, saj daje pripadnikom najrazličnejših poklicev zanimive možnosti samostojne zaposlitve. Proti zakonu je najprej slovenska vlada dala veto, nato pa ga je na pritisk ZSMS umaknila. Sedaj pripravljajo napad na Socialistično zvezo, kateri odrekajo pravico nastopati kot stranka zaradi njenega posebnega, tudi finančnega položaja. V skupščini pa bodo začeli zakonski postopek, da se iz naziva Slovenije črta pridevek socialistična in da se z avtomobilskih tablic in drugih znakov zbriše rdečo zvezdo. To je v skladu z deklarirano laičnostjo organzacije in prizadevanj doslednega uveljavljanja načel civilne družbe, ki ne more biti izraz nobene ideologije. Mladi funkcionarji so dobro seznanjeni z najrazličnejšimi raziskavami javnega mnenja in na temelju tega, kot tudi po ugotovitvah volilnih štabov računajo na četrtino ali petino vseh slovenskih glasov in torej tudi na takšen vpliv v novi slovenski skupščini. Točne ocene seveda niso možne, saj vse raziskave kažejo izredno visok odstotek še nedoločenih volilcev oziroma tistih, ki se kljub anonimnosti raziskave niso hoteli izreči. • Kriza komunizma meljitvijo, da je kriza KPI odraz splošnejše politične krize, vendar je poudaril, da spremembe v stranki ne bodo koristne in plodne, če bo prišlo le do zamenjave imena, ne pa do temeljite organizacijske preosnove. Vsakršen napor za obnavljanje strank bo po mnenju Gallonija neplodno, če ne bo izhajalo iz sprememb KD same, saj se po zrušitvi komunistične ideologije vse porajajoče se stranke razpoznavajo v demokratičnem socializmu. Načelnik senatne skupine KD Mancino pa je dejal, da je tolmačenje padca komunizma kot zmago Krščanske demokracije le površno analiziranje, medtem ko je poslanec Bodrato pripomnil, da po dogodkih v Vzhodni Evropi ni več mogoče govoriti o demokratičnem komunizmu, saj je na Vzhodu levica sinonim socializma. K razpravi je prispeval tudi član tajništva KPI Walter Veltroni, ki je poudaril, kako je v preteklem desetletju propadel vsak poskus skupne gradnje socialistične in komunistične družbe, zato se je treba spet povrniti k pravim vrednotam politike. Spandau B a l l e t KONCERT V HALI TIVOLI VLJUBLJANI 22. januarja 1990 ob 19.30 Predprodaja vstopnic: TURISTIČNA POSLOVALNICA Šubičeva 1 - Ljubljana ter kiosk HALA TIVOLI Nemška demokratična republika za sedaj brez tajne policije BERLIN____Predsednik vzhodnonemške vlade Hans Modrow se je včeraj odpovedal svojemu načrtu o ustanovitvi nove tajne policije, ki bi zamenjala razpuščeno Stasi. Modrow se je premislil, ko so »koalicijske stranke« zagrozile, da bodo izstopile iz vlade. Med drugim je napoved njegovega načrta že prekinila »okroglo mizo« z opozicijo in povzročila množične protestne mani- itacije. Modrow je torej včeraj pred ljudsko skupščino izjavil, da se bo o novi ni policiji izjasnil parlament, ki bo izšel iz prvih svobodnih volitev 6. ija. Še dan prej je Modrow pred Volkskammer zagovarjal tezo, da NpR trebuje posebno policijo, da bi se obvarovala pred nevarnostjo porajajoče-se nacizma. ..... To pa razen komunistov ni prepričalo nikogar. Šestnajst opozicijskih upin, ki so prekinile »okroglo mizo« s komunisti so navedle, da je že sedaj a tretjina tajnih agentov ohranila plače, če bi ustanovili novo policijio bi adajoča SED z lahkoto nadzorovala prihodnje volitve. Od četrtka so vzhod-memško ljudsko skupščino obkolili s pravo verigo ljudi (Telefoto AP) Izenačiti jih hočejo z drugimi bankami Kmečko-obrtne posojilnice proti sklepu Državnega sveta Kdaj nadaljevanje pogajanj za novo pogodbo? V zdravstvenem sektorju so na vidiku nove stavke VIDEM V deželnem vodstvu kmečko-obrtnih posojilnic v Vidmu niso komentirali nedavne razsodbe državnega sveta, ki je kmečko-obrtne posojilnice v Italiji izenačila z drugimi bankami, češ da so tudi ta podeželska kreditna podjetja dobičkonosna. V Vidmu omenjajo le izjavo Giancarla Bus-carinija, generalnega ravnatelja ICCREA, t. j. osrednjega zavoda kmečko-obrtnih posojilnic, da se ti kreditni zavodi ne bodo odrekli svojim dosedanjih pravicam, ter da hočejo tudi vnaprej delati na zadružni osnovi. Za kaj pravzaprav gre? V naših krajih so zadružniki-posojilničarji v avstrijskih časih uživali vrsto ugodnosti. Avstrijska država je zadruge podpirala, ker je menila, da se na tak način podpira gospodarski razvoj. Zaradi tega je vsem zadrugam, torej tudi posojilnicam, dajala nekatere podpore. Drugače je bilo ob obratu stoletja v Italiji, kjer vlada ni podpirala zadrug in posojilnic, tudi zaradi tega, ker so te vodili katoličani ali socialisti ter republikanci, ki so bili v takratnih časih v opoziciji. Čudno se bo zdelo, a posojilnice so nekatere prednosti dobile s posebnim zakonom v času fašizma, leta 1937. S takratnim zakonom so bile kmečko-obrtne posojilnice ocenjene kot nepridobitniška kreditna pod- V čem so bile te prednosti. Zadruge z omejenim jamstvom so morale v državne vrednotice vložiti 10 odstotkov hranilnih vlog, zadruge z neomejenim jamstvom pa 20 odstotkov. Vse druge banke pa so v prednostne papirje morale vložiti 22 odstotkov denarja nabranega s hranilnimi vlogami. v zadnjih letih so kmečko-obrtne Gojilnice razširile svoje poslova- nje. Postale so prave banke, saj članom in drugim klientom nudijo vsakovrstne usluge, podobno kot druge banke. Na eni strani so ti podeželski kreditni zavodi povečali svoje poslovanje, na drugi pa zanje še vedno velja vrsta omejitev. Podružnic ne smejo odpirati v središču mesta. Openska posojilnica npr. ne sme odpreti podružnice v središču Trsta, ločniška je ne sme odpreti v Gorici. Posojilnice lahko podružnice odprejo le v sosednih občinah, ne pa v bolj oddaljenih krajih. O čem je sedaj govor? Neko bančno podjetje v Srednji Italiji se je pritožilo na državni svet, češ da ji kmečko-obrtne posojilnice delajo nelojalno konkurenco. Zaradi tega je ta banka zahtevala enotno zakonodajo. Državni svet je banki ugodil. Kmečko-obrtne posojilnice se bodo seveda pritožile. (mw) RIM — V zdravstvenem sektorju so vode vedno razgibane. Problemov je veliko, saj je zdravstvena reforma prinesla s seboj tudi veliko problemov, ki pa še niso rešeni. Stavke v zdravstvenem sektorju so skoraj že vsakodnevna kronika, kriza Krajevnih zdravstvenih enot je tudi zelo velika. Tudi v tem mesecu so napovedane številne stavke. Cosmed, to je sindikalna konfederacija, ki predstavlja avtonomne sindikate zdravnikov in živinozdravnikov ni preklicala stavke, ki jo je oklicala 15. in 16. t. m. Ni je preklicala tudi v primeru, da bo pristojni minister Remo Gaspari potrdil sestanek za obnovitev pogajanj, ki je bil sklican za 20. t. m. To je včeraj potrdil koordinator te sindikalne konfederacije Pači na tiskovni konferenci. Dodal je tudi, da minister, sicer po nepotrjenih glasovih, namerava sklicati omenjeni sestanek za ob- novitev pogajanj, 23. t. m., to je na dan ko je konfederacija oklicala vsedržavno manifestacijo v Rimu. Cosmed ima v načrtu še 96 ur stavke (štiri dni) v primeru, da po 23. januarju ne bo pozitivnih novosti v zvezi s potekom pogajanj. Sindikalna konfederacija bolniških zdravnikov Cimo pa je sklenila, da v tem mesecu ne bo oklicala nobene stavke. To odločitev je sprejelo vodstvo sindikalne konfederacije, ki je mnenja, da je treba pozitivno upoštevati sicer neuradne glasove, po katerih se bodo sindikalna pogajanja, ki so bila prekinjena 13. novembra, kmalu nadaljevati. Predsednik konfederacije Carlo Sizia je vsekakor pristavil, da je Cimo še vedno v stanju sindikalne pripravljenosti in da bo pozorno sledila razvoju dogodkov in seveda sprejela potrebne ukrepe v kolikor bi prišlo do novih zamud. Nove stavke avtoprevoznikov? RIM — Stroški cestnih prevozov naraščajo zelo naglo iz dneva v dan. Že sama cena nafte, na primer, je v enem letu narasla za 24 odstotkov (od 753 na 930 lir). Cena vozniške takse se je skoraj podvojila. Davčni pritisk na avtop-revozna podjetja je dosegel že skoraj nevzdržne meje. Tako poudarja Fita (federacija obrtnih prevoznikov), ki še dodaja, da bo v tem sektorju prišlo do popolnega zastoja na vsedržavni ravni, v kolikor se bo tako stanje nadaljevalo in v primeru da vlada ne bo posegla s takojšnjimi in odločilnimi ukrepi, s katerimi bi avtoprevoznikom povrnili del teh poviškov. Fita bo vsekakor sklicala svoje organe, ki bodo sklepali o nadaljnjih ukrepih, ki jih namerava sprejeti. Megasporazum med Mehiko in Španijo CIUDAD MENICO — Me, hika in Španija sta včeraj podpisali »sporazum sodelovanja in prijateljstva«, ki predvideva, da bo madridska vlada v prihodnjih petih letih podelila Mehiki posebne kredite v višini štirih milijard dolarjev (preko pettisoč milijard lir), sporazum o dobavi večje količine petroleja ter izgradnjo letal in plovil s skupnim sodelovanjem. Sporazum sta podpisala zunanja ministra obeh držav, Španec Francisco Fernandez Ordo-nez in njegov kolega iz Mehike Francisco Solana, v prisotnosti španskega kralja Juana Carlosa, ki je na uradnem obisku v tej državi in predsednika Mehike Carlosa Solinasa De Gortai. Gre za najbolj napreden sporazum, o katerem se je dogovorila španska vlada s katerokoli špansko-ameriško državo. Državi sta podpisali sporazum za prodajo 150 tisoč sodov petroleja dnevno Španiji, ki je po Združenih državah drugi uvoznik mehiškega petroleja. Del tega petroleja, ki ga rafinira neka mehiška čistilnica bodo plasirali na evropsko tržišče. Španija in Mehika sta nadalje podpisali še druge sporazume o medsebojnem sodelovanju, med katerimi nekatere o izgradnji petrolejskih in potniških ladij in letal za vojaški prevoz. Konvertibilni dinar še »eksot« CELOVEC - Koroški bančniki ocenjujejo konvertibilni dinar še precej skeptično. V večjih bankah v Celovcu ga na tečajnih listah še niti nimajo objavljenega, v glavni poslovalnici »Die Kartner« pa ga sicer menjajo (od bankovca po 50.000 starih naprej), toda tečaj je bistveno nižji kot v Sloveniji, tako da se menjava na Koroškem še ne splača: za 100 konvertibilnih dinarjev dajejo po 85 šilingov, za nakup pa je treba odšteti 115 šilingov. Po istem tečaju menjajo tudi slovenske posojilnice in Zveza-bank, kjer je Marko Krištof dejal, da je trenutno povprševanje še zelo skromno. Za vzrok je navedel še določeno negotovost tako bančnih ustanov v Avstriji kot tudi jugoslovanskih potrošnikov, katerih je prav v tem času znatno manj po nakupih na Koroškem. V slovenskih posojilnicah, kjer sicer menjajo tudi bankovce z manjšo vrednostjo kot pri »Die Kartner«, pa tudi opozarjajo, da je tečaj konvertibilnega dinarja nižji kot v Sloveniji predvsem zato, ker še ni prosto konvertibilen, se pravi, da še ne notira na borzi. Kot tak pa velja še kot »eksot«. Preračunano v šilinge ima konvertibilni dinar nekoliko višjo vrednost v obmejnih trgovinah na Koroškem, toda tečaji so dosti različni, predvsem pa skušajo trgovci povišati svoj dobiček s tem, da so povišali cene za najbolj »priljubljene« artikle. ANDREJ MOHAR f jP' .4 fiifji' 33 Banca Agricola * Kmečka banka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE ¥ MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V — 9.1. 12.1. Uradne kotacue penerali 41400 17500 11250 26800 PSd RaT r,sp 12380 18700 M3' ri*P 7950 1, btedison 2055 Cindison risp feji risp 3100 1264 3100 3115 3130 Snu ' r,sP- nc 2300 2270 2920 3050 3000 g?!9 risp. . Bina r'sp' nc 3100 1710 1780 RiI1aSCen,e 7700 7940 SSf priv Suda " Sip^PPa risp 3900 3950 3990 4300 2165 2168 1360 1400 S|b ■ 3500 3570 b r,sp ®as'P8i' ^orria., 2975 3045 375 374 4400 4320 9.1. 12.1. Fidis 7750 7750 Gerolimich 117 117 Gerolimich risp 89 89 SME 4170 4210 Štet 4950 5290 Stel W 10 ' — Štet W 9 — — štet risp 4150 4250 Tripcovich . 10750 11650 Tripcovich risp. nc 4100 4420 Alt. Immobiliari .. 5070 5300 FIAT 11200 11220 FIAT priv 7301 7445 FIAT risp 7350 7450 Gjlardini 5150 5250 Gilardini risp 3820 3850 Dalmine 373 381 Marzotto 7860 8015 Marzotto risp 7860 8200 Marzotto risp. nc 5830 5995 NEURADNO TRŽIŠČE 1. C. C. u 840 940 SO. PRO. ZOO 900 900 Carnica Ass 12000 12000 __________ 12.1. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% ___ 99,40 BTP maj 1990 ........... — BTP januar 1990 12,5% . . . 100,00 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% ... — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 101,40 — CCT ECU 1984/91 11,25% . 101,00 +0,50 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 103,00 +0,88 CCT ECU 1985/93 9% .... 96,40 —0,10 CCT ECU 1985/93 9,6% .. . 97,10 — CCT ECU 1985/93 8,75% . . 95,00 —0,94 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 97,50 — CCT april 1992 10%.......... 95,35 +0,05 CCT julij 1992 IND.......... 98,40 — CCT januar 1991 IND......... 100,35 +0,05 CCT julij 1993 IND ......... 98,90 —0,10 ____________________________ 12,1. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,30 — CCT februar 1991 IND_____ 100,10 +0,05 CCT februar 1997 IND_____ 93,20 +0,05 CCT junij 1993 CV IND____ 96,50 — CCT marec 1991 IND....... 99,90 —0,05 CCT nov. 1993 CV IND_____ 96,90 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,75 — CCT avgust 1992 IND...... 98,40 —0,05 CCT avgust 1993 IND...... 98,55 — CCT avgust 1990 IND...... 100,15 — CCT avgust 1991 IND,..... 100,45 — CCT avgust 1995 IND...... 93,90 —0,05 CCT avgust 1996 IND...... 93,35 +0,11 CCT april 1991 IND ........ 100,55 — CCT april 1995 IND ......... 93,30 +0,11 CCT april 1996 IND ......... 93,70 +0,21 CCT december 1990 IND . . 101,35 —0,10 CCT december 1991 IND . . 100,35 —0,05 CCT december 1995 IND . . 95,40 — CCT december 1996 IND . . 94,05 —0,05 V ____________________________12.1. spr, % Tripcovich ................ 11625 +4,30 Tripcovich risp. nc......... 4420 +0,68 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO____________ Attiv. Immobiliari.......... 5299 +1,92 Calcestruzzi............... 18200 —0,54 Cogefar .................... 7351 +1,11 Del Favero.................. 6710 +0,14 Grassetto SpA ............. 16710 +0,36 IMM Metanopoli.............. 1620 +0,62 Risanamento Napoli ........ 45950 —0,54 Vianini .............-. . . 5041 +0,41 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3445 —0,57 Danieli & C .... 11245 —0,57 Data Consyst 12000 —1,47 Fiar SpA .... 20000 —0,49 Fiat .... 11203 —1,03 Fiat priv 7458 —0,40 Fiat risp 7470 —0,05 Franco Toši . . . . 31700 —0,62 Gilardini 5250 + 0,96 Magneti Marelli 2248 + 1,30 Merloni .... 3116 —0,76 Necchi ord 3925 + 0,64 Olivetti ord 7351 —0,39 Olivetti priv 4900 + 1,03 Pininfarina . . . . 13650 — Rodriguez SpA . . . . 10590 + 1,33 Safilo . ... 11570 —1,27 Safilo risp 10975 + 3,05 Saipem 2950 + 1,68 Saipem risp . . . . 2738 + 3,71 Teknecomp 1450 —1,96 12.1. spr. % CCT februar 1991 IND 101,50 + 0,05 CCT februar 1992 IND 99,95 + 0,10 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 97,40 + 0,05 CCT februar 1996 IND 95,60 + 0,10 CCT februar 1997 IND 93,20 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,00 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,10 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 99,90 — CCT januar 1991 IND 101,60 — CCT januar 1992 IND 100,65 —0,05 CCT januar 1992 11% 98,65 —0,05 CCT januar 1993 IND — — CCT januar 1996 CV IND . . 95,80 — CCT januar 1997 IND 93,50 — CCT januar 1995 IND — — CCT januar 1996 IND 95,60 —0,05 CCT julij 1990 IND 100,20 —0,10 CCT julij 1991 IND 100,60 — CCT julij 1995 IND 94,90 — CCT julij 1996 IND 94,10 + 0,05 CCT maj 1991 IND 100,60 — CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 93,30 —0,05 ČCT maj 1996 IND 93,50 + 0,05 CCT maj 1997 IND 92,70 + 0,11 CCT marec 1991JND 100,50 —0,05 CCT marec 1995 IND 93,60 + 0,11 CCT marec 1996 IND 94,05 + 0,11 CCT marec 1997 IND 93,10 + 0,11 CCT nov. 1990 IND 100,00 — CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,05 —0,05 CCT nov. 1991 IND 100,40 — CCT nov. 1992 IND 98,15 — CCT nov. 1995 IND 94,70 + 0,05 CCT nov. 1996 IND 92,95 —0,05 CCT oktober 1993 IND 97,80 / — CCT oktober 1990 IND 100,05 + 0,05 CCT oktober 1991 IND 100,30 — CCT oktober 1995 IND 94,45 + 0,11 CCT oktober 1996 IND ... . 93,00 — CCT sep. .1990 IND 100,00 + 0,05 CCT sep. 1991 IND 100,35 + 0,05 CCT sep. 1995 IND 93,85 + 0,05 CCT sep. 1996 IND 93,30 + 0,05 CTS marec 1994 IND 75,50 —0,26 CTS april 1994 IND 75,70 — ED SCOL 1975/90 9% 101,00 — ED SCOL 1976/91 9% 97,80 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 99,50 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 100,95 —0,30 RENDITA — 35 5% 73,50 —0,68 f MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE ^--------------------------12.1. spr. % ^§KA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO __________ Eriča' ■................. 12000 — E.-idap!? ................ 8502 +1,03 2i9nan fisP............. 5260 +1'15 ^ARovAlstvo - BANČNIŠTVO_______________ All«an>a aSS' ■.......... 45600 —°J5 Assi,04a Ass. risp. por- 41200 +0,19 AbSonia ................. 13T21 —0,57 2atina L ................. 1851 +0,76 Gene: Ass-°rd............ 13520 —1,67 'talia Aal'Ass........... 41550 —1,00 Abeil|a ' lOOO .......... 13705 —2,10 U Fona'................. 116000 - °.17 La Prev '?''9 sPa........ 61050 —0,57 Lloyd;'d6me ............. 21600 —1,95 Ras f Adria,ico ......... 17500 —0,56 1AS ^ ................... 26820 -1,63 Toro nrri' P°rt.......... 12380 —°’84 ^nipoi „ 21800 —0,45 Banca £nv- .............. 16400 - Bancn ltal'ana .... 5450 —0,36 predi, d'.^0ma ........... 2405 —2.19 in,erba° allan° .......... 2971 -0,96 ^PctioK^3 PnV............ 63000 +0,80 anca.............. 19510 +3,22 (L^B^AINDUSTRIJA - CEMENT L'6sp?dr9° ord.......... 14580' —047 fc*::::::::::::: Cem™: EdjtoHaie 7 / + 6200 -0,16 lr ................ 3580 +0,42 ____________________________12.1. spr. %J Italcementi............... 128750 —0,96 Unicem................... 28350 — , Unicem risp.............. 16000 +0,62 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI CalP ....................... 5400 +0,11 Fidenza Vetrar 1000-........ 8500 —0,35 Italgas .................... 3155 +1,38 Mira Lanza................. 64500 +0,15 Montedison 1000 ............ 2039 +1,30 Montefibre ................. 1313 +1.,00 Pirelli .................... 3100 —0,60 Pirelli risp................ 3130 +0,64 Recordati ord.............. 14250 +3i93 Saffa...................... 11720 —0,17 Siossigeno............... ......... ...... Snia BPD ................... 3025 +3,06 SniaFibre .................. 18’1 +0,61 Snia Tecnopolimeri....... 6850 —0,86 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE _________________ Rinascente.................. 7975 +3,43 Standa .................... 34900 +1,60 Standa risp. port.......... 13300 —0,74 Alitalia cat. A ............ 2310 +0,43 Alitalia priv............... 1700 —0,05 Italcable.................. 17980 +1,06 SIP ........................ 3590 +0,89 SIP risp. port.............. 3048 +0,32 Sirti..................... 13600 —0,65 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE_________________ Ansaldo Trasporti .......... 5250 —0,09 Tecnomasio.................. 3510 +0,28 12.1. spr. % Bastogi 370 —0,80 Bonifiche Siele . 31450 —0,15 Bonifiche Siele risp 9400 + 0,05 CIR - Comp. Ind. Riunite . 4882 —1,77 CIR risp 4950 + 1,85 Cofide 4700 —0,10 Comau Finanziaria 4320 —0,68 Editoriale SpA 3500 — Euromobiliare 6100 —0,81 Ferruzzi Agric 2698 + 0,85 Fidis 7765 + 0,58 Fimpar 3370 + 2,12 Finarte 6010 + 1,86 Fiscambi Holding 5705 + 6,43 Fiscambi risp 2420 + 1,25 Fornara 3296 —0,09 Gaic 24800 —0,80 Gemina 2269 + 2,29 Gemina risp 1471 + 3,22 Gerolimich . 116,50 + 1,30 Gerolimich risp. port. . . . 89 — IFI priv 26150 —0,57 IFIL fraz 7720 + 0,27 IFIL risp. port. fraz 3925 + 1,08 Italmobiliare .... . 209300 — Pirelli & C 9440 —0,52 Riva Finanziaria 9249 —0,01 Saes 3640 + 0,13 Schiapparelli 1332 —1,98 Sisa 3595 + 0,55 SME 4138 —1,73 SMI Metalli 1601 —0,49 SMI Metalli risp 1238 — SOGEFI 3710 — Štet 5310 + 1,10 Štet risp. port 4295 + 1,24 Poročilo državnega pravdnika D’Agostina ob odprtju sodnega leta VFJK rahel porast števila kaznivih dejanj in problemi z novim kazenskim postopmkom Težave ob uvajanju novega kazenskega postopnika in zaskrbljujoč podatek, po katerem je absolutno število kaznivih dejanj v naši deželi v zadnjem letu poraslo, sta bili osrednji temi poročila tržaškega državnega pravdnika Filoreta D'Agostina na včerajšnji slovesnosti ob odprtju novega sodnega leta tržaškega prizivnega sodišča. Kot je običaj, je tudi tržaško prizivno sodišče (ki je pristojno za vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino) istočasno z drugimi prizivnimi sodišči včeraj opravilo obračun enoletnega dela. Po sredinem vsedržavnem odprtju sodnega leta na rimskem kasacij-skem sodišču, med katerim je državni pravdnik kasacijkega sodišča Sgroi podal katastrofalno sliko italijanskega sodstva - govoril je o paralizi kazenskih sodišč po uvedbi novega kazenskega zakonika ter o neustreznosti civilnega postopnika - in dramatično sliko o širjenju kriminala, je bilo včeraj mogoče spoznati, kakšen je položaj v naši deželi. D'Agostino je torej pred običajno scenografijo - slovesnosti je predsedoval predsednik prizivnega sodišča Leone Ambrosi - podal podrobno sliko o delovanju sodstva in o tipologiji kaznivih dejanj ter o njihovi razširjenosti. Uvodoma je orisal težave, ki so jih na vseh sodiščih v deželi imeli pri uvajanju določil novega kazenskega postopnika. Čeprav je s precejšnjo zmernostjo poudaril, da je treba še ugotoviti, kako se bo obnesla nova praksa, pa je vseeno omenil nevarnost paralize. V pičlih , treh mesecih se je namreč nakopičilo toliko težav, katerim botruje dramatično pomanjkanje osebja in sredstev, da bi lahko celo postavile delovanje sodstva pod vprašaj. Težave se odražajo prav v vseh vejah sodstva, v katerih so uvedli nov kazenski postopnik, in torej na pretu-ri, na sodišču za mladoletne in na kazenskem sodišču. Nato je D'Agostino orisal tipologijo kazenskih dejanj, s katerimi so se ukvarjali na sodiščih v naši deželi. Kot rečeno, je absolutno število le-teh rahlo poraslo, pa čeprav gre v glavnem za manjša kazniva dejanja, kot so tatvine (katerih je bilo v primerjavi z letom prej nekoliko manj) in prekrški, ki jim zelo pogosto botruje predvsem odvisnost od alkohola in v manjši meri od mamil. Prav tako so v zadnjem letu ugotovili, da se je povečalo število prekupčevalcev z mamili, več je bilo tudi primerov povzročitve telesnih poškodb. Z zaskrbljenostjo je bilo opaziti, da se starost uživalcev mamil vse bolj niža in da so mamila čedalje bolj razširjena tudi v vojašnicah. Če je število tako rekoč manjših kaznivih dejanj poraslo, pa se je v nasprotju znižalo število umorov in poskusov umora. Kaznivih dejanj politične narave (če izvzamemo aretacijo agenta KGB Stančiča) sploh ni bilo, kot ni bilo niti zločinov mafijskega značaja. V svojem poročilu pa je D'Agostino prvič omenil onesnaženje okolja, zlasti onesnaženje Jadranskega morja," kateremu naj bi botrovalo neupoštevanje zakonov na tem področju. »Onesnaženje je po 674. členu kazenskega postopnika in po zakonu štev. 319 iz leta 1976 kaznivo dejanje,« je dejal. Prav ta zakon pa je po njegovi oceni nezadosten in neprimeren, kot so neučinkovite tudi strukture, ki bi morale preprečevati tovrstne prekrške. Zato je D'A-gostino predlagal ustanovitev posebnega oddelka policije, katerega izrecna naloga bi bila nadziranje okolja. Medtem ko je tako daljnovidno analiziral problem onesnaženja, pa je D -Agostino precej površno obravnaval vprašanje mamil. Mladi naj bi uživali mamila, ker so le-ta v modi in ker se nočejo razlikovati od svojih vrstnikov. Zato bi bilo po njegovem mnenju potrebno strogo kaznovati tudi tiste, ki posedujejo zmerne količine mamil za osebno rabo (tako se je torej prilagodil Sgroievim stališčem, ki so v teh dneh izzvala številne polemike). Pozitivno pa je oceriil izvajanje zakona Gozzini o vključevanju zapornikov v družbo in o dovoljenjih za prosti dnevni izhod iz zapora. S temi dovoljenji v naši^-deželi namreč sploh niso imeli težav, saj - razen v enem samem primeru - ni noben zapornik zlorabil dovoljenja. Zelo veliko pa je bilo število davčnih utaj in prekrškov na davčnem področju. Zaradi velikega števila tovrstnih kaznivih dejanj in še zaostalih procesov na tem področju pa sodstvo dejansko ne more uvajati poglobljenih in širših preiskav za preprečevanje novih kaznivih dejanj. Nazadnje je D'Agostino omenil še delovanje civilnega sodstva, ki potrebuje vsaj delno reformo. Sedanji po- stopki so namreč tako zapleteni, število pravd pa je tako veliko, da bo sodišče kaj kmalu paralizirano. Po D'Agostinovem poročilu so ob odprtju novega sodnega leta spregovorili še predsednik tržaške zbornice odvetnikov in pravdnikov Može, predstavnik Višjega sodnega sveta La Pen-ta, predstavnik ministrstva za pravosodje Leccisi ter predstavniki drugih združenj sodnikov in odvetnikov. Nji-, hovim posegom, ki so vsebovali tudi vrsto pripomb in predlogov za izboljšanje italijanskega sodstva, je sledila kratka razprava o problemih, ki jih je v svojem poročilu naštel D'Agostino. Šele nato je predsednik prizivnega sodišča Ambrosi uradno odprl novo sodno leto. (bg) Na sliki (foto Magajna) pogled na dvorano porotnega sodišča med včerajšnjo slovesnostjo ob odprtju novega sodnega leta. Brezigar (SSk): Slovenščina in furlanščina v deželni svet! Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je včeraj oddal predlog za spremembo pravilnika, po katerem naj bi uvedli rabo slovenskega in furlanskega jezika v delovanju deželnega sveta. Gre za predlog, kakršnega je že pred leti predložil takratni deželni svetovalec iste stranke Drago Štoka in ki so ga - na predlog Krščanske demokracije - po široki razpravi v deželnem svetu odložili za nedoločen čas. Proti odložitvi so se takrat izrekli svetovalci KPI, PSI, Slovenske skupnosti in Furlanskega gibanja. Sicer pa je takratni Stokov predlog zadeval samo rabo slovenskega jezika, medtem ko so sedaj po Brezigarjevem mnenju dozoreli pogoji za to, da bi v deželnem svetu uvedli tudi rabo furlanščine, podobno, kot je sardinski deželni svet storil glede rabe sardinskega jezika. Brezigarjev predlog sestavljata v bistvu dva ločena predloga o spremembi pravilnika. Glavni predvideva pravico do rabe slovenščine in furlanščine v ustnih in pisnih posegih svetovalcev s prevajanjem, katerega stroške naj bi kril deželni svet. Drugi, temu podrejen predlog pa se zgleduje po sardinskem normativu in predvideva za svetovalce, ki bi se želeli posluževati pravice do rabe slovenskega ali furlanskega jezika, obvezo, da dostavijo predsedstvu deželnega sveta italijanski prevod svojih posegov. O tem predlogu se bo morala deželna skupščina izraziti zelo hitro, saj je že za torkovo zasedanje predvidena razprava o številnih drugih spremembah pravilnika, Brezigar pa je od predsednika Solimberga izrecno zahteval, da se ob tej priložnosti razpravlja tudi o njegovem predlogu. »Zuf« Na vinski poti terana lahko radoveden obiskovalec vidi marsikaj zanimivega: Prčedol, utrjeno repentabrsko cerkvico, Kraško hišo, če pa se poda na izlet poleti v primernem času lahko nazdravi in se veseli z ženinom in nevesto na Kraški ohceti. Vztrajnejši popotnik lahko gre še naprej do jame pri Briščikih, si ogleda botanični vrt Carsiana, obhodi Praprot in Šempolaj »z bogatimi terasastimi vinogradi«, se spusti do Sesljana in gre nato po Rilkejev! stezi do Devina. Poleg terana je na tej poti nesporni protagonist kraški kamen. Tako nas pouči v zadnji številki revije »Qui Touring« Roberto Ive, ki je svoj prispevek opremil s fotografijami agencije Albatros, katere ustanovitelj je bil pokojni tržaški publicist in voditelj misovske mladinske organizacije Almerigo Grilz. Med tolikšnimi naravnimi lepotami in kulinaričnimi dobrotami (netočnosti sicer ne manjka, kot kaže opis Kraške hiše, ali pa omemba nam nepoznane »priznane julijske šagre pršuta« na Repentabru) manjka samo nekaj: človek. Iveju se je posrečilo, da je napisal tri strani dolg članek, ne da bi omenil Slovence. Niti ko govori o Kraški ohceti. »Ohcet prirejajo po več kot sto let starem scenariju,« nam pojasni Ive, »sodeluje pa več kot 250 ljudi v dragocenih in barvitih ljudskih nošah iz prejšnjega stoletja. Praznik traja tri dni in je odlična priložnost, da skupaj z ženinom in nevesto nazdravimo v razposajenem razpoloženju.« Kje so korenine tega običaja? Kakšna je narodnost prebivalcev Krasa? Kakšen je izvor utrjenih cerkvic kakršna je repentabrska? Kdo je živel v Kraški hiši? Kdo je oblikoval značilno kraško arhitekturo? O tem niti besedice. V celotno reportažo se je vrinil en sam slovenski stavek, in sicer tisti, ki je na fotografiji table vinske poti terana. Ni nam jasno ali zaradi avtorjeve nepozornosti pri izbiri fotografij, ali pa bi se kljub vsemu preveč sramoval objaviti popackano tablo, na kateri je kdo od običajnih neznancev zbrisal slovenski napis. Vsak obiskovalec, ki bi sledil Iveje-vim napotkom, bi - kot pravijo Tržačani - prišel »baul« in odšel »kasuon«. K sreči samoumevna radovednost največkrat sili italijanske in tuje obiskovalce, da povprašajo tudi o ljudeh, ki živijo na Krasu. Kdor je bil »baul« in ostaja »kasuon« so tisti Tržačani, ki tukajšnje celovite stvarnosti nočejo videti. Raje mižijo, čeprav se pred italijansko stvarnostjo radi pobahajo z lepotami, ki niso zrasle na njihovem zelniku. _ Zanetti po 12 letih uspešnega dela zapušča krmilo EAPT Fusaroli novi predsednik pristanišča Nova večina v KD izpodriva morotejce Rektor krajevne univerze Paolo Fusaroli je torej od predsinočnjim uradno predsednik Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče (EAPT). Imenoval ga je ministrski svet na formalni predlog ministra za trgovinsko mornarico Vizzinija, v bistvu pa na zahtevo ministrskega predsednika Andreottija in nove notranje večine, ki po političnem porazu De Mite vodi Krčansko demokracijo. Fusaroli je prevzel mesto Micheleja Zanettija, ki je celih dvanajst let uspešno vodil pristanišče, še prej pa je načeloval levosredinski pokrajinski upravi. Imenovanje novega predsednika, ki je bilo napovedano ze pred časom, je logična posledica novih političnih ravnotežij znotraj tržaške KD, kjer so morotejci, katerim pripada Zanetti, sedaj v manjšini in iz dneva v dan vse bolj osamljeni. Zanetti je tako prva politična žrtev »normalizacije«, ki jo na krajevni ravni izvajajo pristaši nove večine v KD. Fusaroli, ki je profesor človeške anatomije, je star 57 let, po rodu iz Ferrare, a že več let živi in dela v Trstu, kjer je bil pred devetimi leti izvoljen za rektorja univerze. Trenutno je tudi generalni tajnik stalne konference italijanskih rektorjev, bil je med pobudniki ustanovitve konference rektorjev dežel Alpe-Jadran in je sedaj tudi predsednik znanstvenega odbora padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Pripada Krščanski demokraciji in je za to stranko kandidiral na zadnjih evropskih volitvah. Dolgo časa je bil pristaš Fanfanijeve struje, pred kratkim pa se je politično približal Andreottiju, ki je na četrtkovi seji vlade odločilno podrl njegovo kandidaturo. O njej se je ot rečeno govorilo že precej časa, dokončni sporazum pa so baje dosegli med ponedeljkovim Andreottijevim obiskom v Gorici, ki je, kot znano, sprožil velike polemike med deželnimi demokristjani. Zanetti tako po dvanajstih letih zapušča krmilo pristaniške ustanove, ki se je tudi po njegovi zaslugi razvila v mednarodno priznano ustanovo, in to kljub hudim, že kroničnim težavam pristaniškega sektorja na vsedržavni ravni. Bivši predsednik sodi v tisto generacijo tržaških demokristjanskihvo-diteljev, ki so zrasli v senci pokojnega Alda Mora in ki nosijo največ zaslug za oblikovanje levosredinskih uprav na Občini in na Pokrajini. Zanetti je vodil pokrajinsko upravo v začetku sedemdesetih let. Pod njegovim vodstvom je Pokrajina podprla Basaglievo reformo psihiatrije, leta 1974 pa je dala pobudo za mednarodno konferenco o manjšinah. Notranja večina v KD lahko na Tržaškem računa že na tri vplivna mesta v javnih ustanovah. Deželni svetovalec Calandruccio je predsednik Sklada za Trst, Tombesi vodi Trgovinsko zbornico, Fusaroli pa je od četrtka zvečer nov predsednik pristanišča. Fusarolijevo imenovanje je med prvimi komentiral poslanec tržaške KD in eden izmed »zgodovinskih« voditeljev morotejske struje Coloni, ki večji del svojega tiskovnega sporočila namenja Zanettijevemu delu in posveča le zadnji (najkrajši) odstavek sklepu ministrskega sveta. Zanetti se je odlikoval kot dober in sposoben predsednik pravi Coloni — kot priča velik ugled, ki si ga je pridobil v državni in mednarodni gospodarski stvarnosti. Nekoliko bolj previden' pa je v svoji izjavi tržaški župan Richetti, ki se ne spušča v oceno, ampak le čestita Fusa-roliju in pozdravlja nekdanjega pred- Michele Zanetti sednika. V povsem nasprotnem tonu pa se je izrazil pokrajinski sekretar KD Tripani, ki je izjavil, da bo lahko s tem imenovanjem pristaniška ustanova »premostila nekatere težave« ter napovedal, da bo »KD podpirala Fusa-rolija ter mu stala ob strani v težki in zahtevni nalogi, ki ga čaka«. Med Zanettijem in socialisti ni bilo nikoli velikega prijateljstva. To dokazuje tudi izjava, ki jo je včeraj dal pokrajinski tajnik PSI Perelli, v kateri piše, da se je »v pristanišču končalo obdobje asistencializma, enoglasnosti in kompromisov. Sedaj se mora začeti doba izbir, ki gotovo ne bodo neboleče, da bo lahko pristanišče končno Paolo Fusaroli stopilo na pot razvoja in konkurenčnosti«. Po Perellijevem mnenju bo treba sedaj posvetiti pozornost modernizaciji vseh pristaniških struktur in potrditi tudi vsestransko mednarodno vlogo naše luke, ob vsem tem pa bo treba ustvariti nove pogoje za večjo koordinacijo med pristaniško ustanovo, rimsko vlado in krajevnimi upravami. Z ostro kritično izjavo na račun imenonovanja Fusarolija pa se je sinoči oglasil pokrajinski tajnik KPI Costa, ki pravi, da je pri tem sklepu »znova prevladala stara oblastniška logika in . seveda politične igre znotraj KD«. Ministrski svet je na svoji četrtkovi seji ratificiral tudi imenovanje Domenica Romea za predsednika padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave. Romeo, ki je bil doslej izredni komisar te ustanove, je star 52 let in poučuje biokemijo na tržaški univerzi. Njegovo imenovanje sta pred koncem leta na predlog ministra za znanstveno raziskovanje Rubertija odobrili obe parlamentarni zbornici, Andreottijeva vlada je sklep samo ratificirala. Imenovanje Romea je v Rimu naletelo na široko podporo strank. V kratkem bodo odobrili tudi sestavo vsega upravnega sveta padriškega Centra. Kandidat za podpredsednika je pokrajinski tajnik KD Tripani, katerega imenovanje sodi v sporazum krajevne petstrankarske koalicije. IfiSs: Celoletna . Mesečna .. K MORJA V PONEV M.n»č. Olfizi. ______________ 192.000 lir 20.000 lir Sl! □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m Z l i št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. ■ Richettijevo delo bo spremljal kabinetni svet Tržaški župan bo sedaj šibkejši Za LpT ni mesta v obeh odborih Latentni krizi, ki že nekaj tednov pesti tržaško občinsko in pokrajinsko upravo, še ni videti konca, kljub temu da so tajniki petstrankarske koalicije v četrtek ponoči dosegli neke vrste politični sporazum. Delo Richettijeve-ga odbora bo odslej naprej spremljal neke vrste kabinetni svet predstavnikov koalicijskih strank, tako da lahko rečemo, da je sedaj tržaški župan šibkejši kot je bil pred dnevi, v ostalem pa se ni nič spremenilo. Liberalci so umaknili odstop svojih dveh odbornikov na Občini in Pokrajini (Traunerja in Bernija), Lista za Trst pa bo morala še čakati za vstop v večinsko koalicijo. Glede tega vprašanja so v tej čudni krizi prevladali demokristjani, ki so ob podpori PLI in PRI od vsega začetka nasprotovali vstopu melonarjev v upravi, za kar se že dosti časa ogrevajo socialisti in v zadnjem času tudi socialdemokrati. Pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, občinska skupščina pa dan kasneje in takrat bomo imeli morda jasnejšo sliko, kaj pravzaprav čaka obe krajevni upravi. Verjetno nič novega, vsaj do napovedanega pokrajinskega kongresa Krščanske demokracije, na katerem bi morala nova notranja večina (če seveda ne bo prišlo do presenečenj) dokončno izpodriniti morotejsko levico z vodilnih mest v javnih upravah in v pomembnejših ustanovah. Da je bila ta nikoli formalizirana politična kriza v bistvu nepotrebna, če že ne škodljiva, priznavajo sedaj tudi socialisti. Njihov tajnik Perelli omenja v tiskovnem sporočilu ustanovitev kabinetnega sveta ter oblikovanje nekaterih novih programskih smernic, za dosego tega cilja pa so bila potrebna skoraj dvomesečna pogajanja, ki so Paralizirala delo občinskega sveta. Po Perellijevem mnenju nosijo za to v Prvi osebi odgovornost demokristjani, katere socialisti obtožujejo, da so skupno z laičnimi silami postavili veto Za politično soočanje z Listo za Trst. Tržaška PSI je torej zaskrbjena zaradi notranjih prepirov in razhajanj v KD, »kjer se ne morejo sporazumeti niti o vsebini tiskovnih sporočil o poteku sekcijskih kongresov, kar ima seveda negativne posledice na delovanje krajevnih uprav«. Socialisti so torej jezni, demokristjani imajo svoje hude notranje težave, laične sile so iz dneva v dan šibkejše, Lista za Trst lebdi med večino in opozicijo. To je nič kaj rožnata slika položaja na Občini in Pokrajini, ki se sodeč po odnosih med zavezniki gotovo ne bo izboljšal, medtem ko je večja verjetnost, da se bo poslabšal. Seveda na škodo občanov, ki imajo pred sabo šibko in skoraj popolnoma paralizirano občinsko in pokrajinsko upravo. Zvedelo se je, da se bodo krajevni voditelji KD, PSI, PSDI, PRI in PLI znova sestali v kratkem. Da se domenijo o resničnih ciljih in programih komaj ustanovljenega kabinetnega sveta ter o nekaterih tekočih, a vseeno pomembnih zadevah, s katerimi se bo moral v kratkem ukvarjati občinska skupščina. Mednje sodi tudi nerešeno vprašanje nove občinske klavnice. Demokristjani so na četrtkovem političnem vrhu v zvezi s tem vprašanjem obljubili, da bo Trgovinska zbornica po svojih močeh prispevala k nakupu nove klavnice, in sicer s finančnimi sredstvi, ki jih prejema iz sklada za neobdavčeni bencin. g V tržaškem pristanišču lani povečali kontejnerski promet Kontejnerski promet v tržaškem pristanišču se je v lanskem letu ponovno povečal. Tako so lani izkrcali in vkrcali 135 tisoč kontejnerjev TEU, kar je za 13 odstotkov več kot leta 1988. Ravnatelj tržaške Avtonomne pristaniške ustanove Rovelli je med drugim dejal, da je to toliko bolj pomemben rezultat, ker so ga dosegli v času upravnih težav in reorganizacije dela v pristanišču. Polovica kontejnerjev, ki so jih pretovorili v Trstu, je last štirih največjih družb z Daljnega Vzhoda, za ostali promet pa so poskrbele srednje družbe iz raznih krajev. Na Trst se torej najbolj naslanjajo prav družbe, ki poslujejo na Daljnem Vzhodu, kar dokazuje tudi podatek, da je bilo kar 62 tisoč kontejnerjev tipa TEU njihovih. Na prvem mestu so tu podjetja, ki so se združila v konzorcij MAFECS, v katerem je tudi domači Tržaški Lloyd. Omenjeni konzorcij je poskrbel za promet 35 tisoč kontejnerjev in tako v lanskem letu povečal promet za kar 27 odstotkov. Med podjetji, ki so se posluževala tržaške luke, sta omembe vredni sovjetski podjetji Blaško in Norasia, ki sta povečali svoj promet s Trstom za 54 oziroma 70 odstotkov. Podatki jasno kažejo, da so prav povezave z Daljnim Vzhodom dale prometu s kontejnerji velik zagon. Kot kažejo najnovejši podatki, se pozitiven trend nadaljuje tudi v letošnjem letu. Prav zaradi povečanja prometa bo tržaška pristaniška ustanova reorganizirala in okrepila strukture za natovarjanje in raztovarjanje kontejnerjev. Nova organizacija bi morala pomagati, da se bo promet še povečal, kar je seveda velikega pomena za vse tržaško gospodarstvo in ne samo za pristanišče. Končal se je posvet FILT-CGIL Kako izkoristiti možnosti ki se odpirajo za Jadran S poročilom pomožnega generalnega tajnika FILT-CGIL Donatelle Tur-ture se je včeraj na Pomorski postaji zaključil dvodnevni seminar, ki ga je sindikat posvetil problemom pomorskega blagovnega prometa po Jadranskem morju in možnostim relansiranja te pomorske poti. Turturova je v svojem poročilu obnovila vse posege in predloge, ki so jih predstavniki drugih sindikatov in pomorskih družb, kot je Tržaški Lloyd, ter politični predstavniki iznesli že predvčerajšnjim. Vsi posegi so bili namreč zelo stvarni in realistični, saj so problem jadranske po-, morske poti uokvirili v splošni aktualni geopolitični položaj. Govorniki, od predstavnika Tržaškega Lloyda Vaste do načelnika AIOM Coste, predsednika fakultete za ekonomske vede Univerze Trst Borrusa, evropskega poslanca Rossettija in dosedanjega predsednika Avtonomne pristaniške ustanove Zanettija, so namreč zanemarili visokodoneče fraze, ki jih je večkrat slišati ob takih priložnostih, in analizirali vse konkretne razvojne možnosti. Politične spremembe v Vzhodni Evropi odpirajo namreč nove gospodarske perspektive, ki jih je dosedanja, pa čeprav še tako mila hladna vojna ovirala. Na te pa se je treba primerno in pravočasno pripraviti, tako s posodobitvijo pristanišč kot s številčno okrepitvijo ladjevja. Ob tem, so poudarili nekateri, pa je treba biti pozorni na druge prometnice, ki bi lahko ponovno zasenčile jadransko pomorsko pot. Možnost okrepitve rečne poti po Renu, Menu in Donavi — glede na ponudbe gospodarskega sodelovanja med državami Varšavskega pakta in Evropske skupnosti — namreč ni več tako neuresničljiva. Prav tako bi nekateri trgovci lahko privilegirali železniški prevoz po nekdaj slavni transsi-birski progi, ki bi prav gotovo nudila nedvomne prednosti. Ob tako hitrih spremembah je treba torej pohiteti. K relansiranju jadranske poti želi prispevati svoje tudi sindikat FILT-CGIL, ki bo po tem seminarju pripravil platformo in jo predstavil vsem državnim in mednarodnim forumom. »Za oživitev jadranske poti,« je dejala Turturova v zaključnem poročilu, »je treba premostiti nacionalistično logiko in začeti vzpostavljati obnovljene mednarodne povezave. Sporazumom med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo morajo namreč slediti konkretni posegi. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da obstaja tudi Južni Jadran, ki se bo verjetno počasneje razvil, a ki se mora nujno razviti. Ključ razvoja je verjetno prav v novem ravnovesju, ki ga moramo doseči med Severno Evropo in sredozemskim prostorom. Turistična ponudba nujno potrebuje večjo kakovost Tržaška Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova želi letos oblikovati kvalitetnejši program kulturnih prireditev. Mednje sodi tudi razstava, ki naj bi jo na Gradu sv. Justa priredil spomladi slavni - po rodu tržaški - galerist Leo Castelli. Dogovor z njim so dejansko že sklenili, vendar ustanovi manjkajo ustrezna finančna sredstva in je zato že zaprosila krajevne uprave za izdatnejšo denarno podporo. Vendar razstava kljub temu ostaja uganka. Glede na svoje finančne težave, a tudi na dejstvo, da so se z zadnjimi političnimi dogodki v Evropi spremenile tudi turistične perspektive, želi Ustanova tesneje sodelovati tudi z zasebnimi podjetji, ki so pogosto najbolj propulzivne sile na obzorju tržaške pokrajine. Skrajni čas je že - piše v tiskovnem sporočilu - da bi napeli sile za kvalitetnejšo turistično ponudbo. Dela na Trgu Garibaldi še vedno ovirajo promet položaj povsem spremenil. Spremenil je na primer svojo vožnjo avtobus štev. 5, ki nima več glavne postaje na spodnjem delu trga Perugino. Spremeniti so morali svoje navade številni šoferji in prebivalci teh okolišev. Vse te težave so mestni stražarji upoštevali le do neke mere, potem pa so sledile kazni in kazni in večkrat so, slabo obveščenemu vozniku tudi odpeljali avto. Vse bi bilo prav, če bi na tem območju zadostovalo parkirnih prostorov. Ker jih pa ni in so ulice v glavnem ozke, večkrat enosmerne, je postal promet v zadnjem času na tem območju naravnost kaotičen, predvsem v urah, ko prihajajo tovornjaki in razkladajo svoje blago pred raznimi trgovinami. Ker so obnovitvena dela na cestišču v glavnem zaključena, se postavlja sedaj vprašanje: bo kmalu redno stekel promet po Garibaldijevem trgu in vseh ulicah, ki nanj gravitirajo to so: Ul. Mulino a vento, Ul. Pascoli, Ul. del Bosco in ostale? To je sedaj vprašanje! (N.L.) Srečanje o algah V palači Galatti bo 18. t.m. srečanje med predsednikom Pokrajine Trst Crozzolijem, odbornikom za kmetijstvo Cervesijem in zastopniki raznih javnih teles in zasebnih podjetij. Razpravljali bovo o perečem vprašanju onesnaženja morja in o problemu alg. Skupno bodo razpravljali o tem, kako se bi lahko preprečilo, da bi se pojav ponovil tudi letos. Včeraj na sedežu denarnega zavoda Openska hranilnica in CNA podpisali delovni sporazum Na sedežu Hranilnice in posojilnice na Opčinah so včeraj popoldne predstavniki tega našega denarnega zavoda podpisali konvencijo o sodelovanju s tržaškim odborom Vsedržavne konfederacije obrtnikov CNA. Sporazum so za hranilnico podpisali predsednik Pavel Milič, podpredsednik Karlo Guštin, ravnatelj Klavdij Brajnik in podravnatelj Aldo Štrajn, za CNA pa pokrajinski predsednik Renato Chicco in tajnik Mauro De Biasi, prisloni pa so bili še drugi člani upravnega sveta hranilnice in predstavniki CNA. S tem sporazumom sta obe strani v bistvu formalizirali dosedanje in že dokaj razvito sodelovanje in postavili osnovo za nadaljnje skupne pobude. Konvencija konkretno predvideva posebno ugodne bančne pogoje za člane CNA, njen pomen pa je zlasti v tem, da za razliko od podobnih sporazumov med drugimi denarnimi zavodi in stanovskimi organizacijami predvideva zgornjo mejo finančnih zneskov v obliki posojil za nove gospodarske pobude oziroma za nastajanje novih podjetij. Pri tem je še posebno zanimivo, da se je openska hranilnica v konvenciji izrecno obvezala, da bo s posebnim zanimanjem pomagala pri nastajanju novih podjetij, katerih pobudnice bi bile ženske. Na sliki (foto Magajna) predstavniki Hranilnice in posojilnice na Opčinah in tržaške CNA med včerajšnjim podpisom sporazuma o sodelovanju. Ko so se začela pred časom na Garibaldijevem trgu obnovitvena dela, je bilo rečeno, da bodo le-ta trajala dober mesec dni, ali največ dva. Sedaj so mimo že trije meseci, toda promet po Garibaldijevem trgu še vedno ni stekel. Avtobusi sicer že vozijo po stari progi, vsi ostali pa se motajo držati predpisov, da vozijo samo Po Drevoredu cTAnnunzio in potem haprej v mestno središče, ali pa ven iz hjega. Trst je mesto, ki že v normalnih po-9ojih zelo težko rešuje_ probleme avto-tttobilskega prometa. Če se zapre, ozi-*btna do skrajnosti skrči takšna vpadnica v strogi center mesta, kot je to Garibaldijev trg, potem si lahko misli-?k>, kaj vse morajo doživljati in pre-j^vljati vsi tisti, ki se morajo voziti v "testo, ali iz njega skozi ta trg in pa sj. ki stanujejo v njegovi bližini. . Trg Perugina je bil včasih edino za-°čišče vseh, ki si niso upali s svojim vtom v mesto, pa so kar tu parkirali v°je vozilo. V zadnjih mesecih se je V ponedeljek brez tramvaja .Oprava prevoznega podjetja Upr obvešča, da bo v ponedeljek, T januarja, za ves dan prekinjena tramvajska proga št. 2. Prekinitev je nujna zaradi rednega preseda elektronskih vlečnih na-5f3v. V zameno bodo s Trga Uberdan in z Opčin zagotovili av-°busno povezavo. Velika nevarnost alkohola alk^va kongresu o preprečevanju in zdravljenju Itgjj.rtolizma, ki ga je priredila sekcija Triveneta k0 krnskega združenja za alkohologijo, smo lah-hie slišali več zaskrbljujočih podatkov. Na- ravnatelja zavarovalne družbe Generali alkoh fsctler Je naprimer jasno povedal, da je tunm01 9lavnt krivec prometnih nesreč. Po izra- Odstotkov ^esreč149^1 alk°h01 Povzr0Čil kar 52 prcietf b-ilc> v Italiji približno 6 milijonov 100 nnn * neSreC' °d teh naj bi bil° 3 milijone in W me!re,Č p°vfzanih ^ prekomernim uživa-^ ^ 9 človeških ^ev je treba Povn - lz)emno Vlsoko materialno škodo. V Polr^eCJU .,stane,. Prometna nesreča približno mrugi milijon lir, to pa pomeni, da je preko-650 no Prtje povzročilo leta 1988 4 milijarde in prj milijonov lir škode. Podatki jasno govorijo v d kontrol voznikov. Kot je znano, v Italiji še niso uvedli alkoholnih testov kot v mnogih e ropskih državah, kjer lahko prometna policija i tavi voznika in "izmeri", če je pil. V Italiji lahl izmerijo voznikom stopnjo alkohola v krvi le bolnici in s sodnikovim dovoljenjem. Uvedi testa bi tudi v državi, ki je svetovno znana \ svojem kakovostnem vinu, verjetno prestraši ljudi, oziroma bi jih prepričala, naj ne sedejo volan vinjeni. Po statističnih izračunih naj bi bil alkoh kriv tudi za približno 20 odstotkov nesreč i delu. Escher je med drugim citiral podatke Amerike, kjer so do vinjenih ljudi zelo stroi Alkohol naj bi bil v ZDA kriv "le" za 25 odstc kov prometnih nesreč. Ljudi, ki preveč pijej močno penalizirajo. Zavarovalne družbe na pi mer alkoholikov ne zavarujejo proti boleznim nesrečam. Za zavarovalnino v slučaju smrti j morajo plačati višjo vsoto. Tržaški oktet drevi v Miljah Tržaški oktet vstopa v novo, jubilejno dvajseto leto svojega obstoja in koncertnega delovanja. Svoj prvi koncert v letu 1990 bo imel drevi v Miljah, v organizaciji Društva Slovencev miljske občine in pevskega zbora Jadran. Koncert bo v Župnijski dvorani z začetkom ob 20. uri, na sporedu pa bodo pesmi iz oktetovega zajetnega repertoarja, od renesančnih, pololonih do modernih, od narodnih do umetnih raznih narodov. Koncert Tržaškega okteta je dobrodelnega značaja, zato so ljubitelji lepega petja ne le iz Milj in njihove bližnje okolice, še posebej vabljeni k številni udeležbi, (jk) ■ Kordinacijski antiprohibicionističen odbor radikalcev prireja danes ob 11.30 v tržaški občinski palači tiskovno konferenco, na kateri bodo obrazložili peticijo, ki so jo že podpisale številne italijanske osebnosti. Peticija govori o velikem vprašanju mamil. Med drugimi bodo spregovorili Paolo Redivo, prof. Margherita Hack, sodnik Dainotti, odvetnik Maniacco, VVehrfennig, Ghersina , član KZE Millo in drugi Zaradi okvare na kablu oviran telefonski promet Telefonski promet med Trstom in bližnjimi občinami v Sloveniji je začasno prekinjen. Zaradi večje okvare na PTT (Pošta, telegraf telefon) kablu, po katerem poteka maloobmejni telefonski promet med območjem, ki ga pokriva tržaška telefonska centrala in šestimi južnoprimorskimi občinami, so zveze med Trstom in Koprom, Izolo, Piranom, Sežano, Ilirsko Bistrico in Postojno prekinjene. Kot nam je povedal Vojko Petrič s koprskega podjetja za PTT promet, bo okvara popravljena šele v ponedeljek, kar pomeni, da bo v okviru neposrednega prometa mogoče ponovno klicati omenjene slovenske občine (in seveda iz omenjenih občin Trst) šele v ponedeljek. Iz omenjenih občin pa ne bodo mogli klicati Trsta s predštevilko 001. Do takrat se bodo morali telefonski naročniki za klicanje preko meje posluževati mednarodnega kabla. Iz Trsta morajo naročiti zvezo na št. 15, iz Slovenije pa morajo najprej zavrteti klicno številko 993-940 in nato številko telefonskega naročnika na drugi strani meje. Ob tem pa je treba dodati, da so pozivi na mednarodni poti nekoliko.dražji od direktnih. Pri koprskem PTT smo tudi izvedeli, da je kabel, namenjen maloobmejnemu prometu, zelo zaseden in zato nameravajo sedanjih 27 vodov proti Trstu in obratno povečati še za 10 vodov. Med drugim tudi zato, ker naj bi te nove linije lahko uporabljali tudi v času svetovnega prvenstva v nogometu. Koprski poštarji pa si želijo popraviti okvaro čim hitreje tudi zato, ker gre zaslužek (to velja za jugoslovansko stran) iz maloobmejnega prometa na njihov račun. _1_ Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša I draga teta Ivanka Grgič vd. Uršič (Krančeva) Pogreb drage pokojnice bo jutri, v nedeljo, 14. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Nečaki z družinami Trst, Bazovica, Ajdovščina, 13. januarja 1990 J Ob nepričakovani in nenadni izgubi drage mame Ljube izrekata globoko sožalje Sonji in družini Cene in Eda gledališča VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Danes ob 18. uri (red Sf bo na sporedu simfonični koncert vključen v operno sezono. Na sporedu v prvi absolutni izvedbi za Trst Igorja Strawinskega POSVETITEV POMLADI. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Wolfgang Ren-nert, ki bo v uvodu predstavil drugo suito za orkester Ravelove DAPHNE IN CLOE. Mala dvorana gledališča Verdi V ponedeljek, 15. t. m., ob 18. uri bodo v Mali dvorani gledališča Verdi v Ul. S. Carlo 2, v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost, deželnim sedežem RAI, Cappello Underground in Koncertnim društvom, predvajali video »KA-RAJAN V SALZBURGU«, ki je bil posnet pred tremi leti. Vabila za vstop lahko dvignete pri blagajni gledališča Verdi. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (red prva sobota) bo gledališka skupina Teatro delle Arti predstavila Wilderjevo delo PICCOLA CITTA. Režija: Ermanno Olmi. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 30. t. m. do 4. februarja se bosta v gledališču Rossetti predstavila Dario Fo in Franca Rame z delom IL PAPA E LA STREGA Daria Foja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 enodejanki ČRNA VDOVA Carla Terrona in MODRA OBLEKA Sergia Velittija, ki ju izvaja Ariel-la Reggio. Režija Mario Licalsi. Zadnja predstava jutri ob 16.30. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje danes, 13. t. m., ob 20. uri v Izoli s Čukovo predstavo LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI. kino ARISTON - 16.30, 22.15 Scene della lot-ta di classe a Beverly Hills, ZDA 1989, r. Paul Bartel, i. Jacgueline Bis-set, □ EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □□ EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 • Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 16.o0, 22.15 Sorvegliato speciale, i. Sylvester Stallone. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Ho vinto la lotteria di Capodanno, i. Paolo Vil-laggio. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Le ragaz-ze della terra sono facili. NAZIONALE IV - 16.10, 22.15 Sono affa-ri di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman. GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. MIGNON - 16.30, 22.15 Ghostbusters II. EDEN - 15.30, 22.10 Cicciolina e Moana Pozzi supervogliose di maschi, pom., □ d CAPITOL - 16.30, 22.00 Willy signori... e vengo da lontano, i. Francesco Nuti, Isabella Ferrari. LUMIERE - 16.00, 22.15 Senza indizio, i. Michael Caine, Ben Kingsley. ALCIONE - 15.30, 22.00 Vattimo fug-gente, i. Robin Williams. RADIO - 15.30, 21.30 I caldi peccati, porn. □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET FAURE. Glasbena matica Trst - Abonmajska sezona 89/90, v četrtek, 19. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu OLGA GRA-CELJ, sopran, JASNA CORRADO -MERLAK, harfa ter NEVA MERLAK, klavir. Prodaja vstopnic Utat - Pasaža Protti od ponedeljka, 15. t. m. dalje. Ferdinandeo - Koncertna dvorana Jutri, 14. t. m., ob 11. uri bo na sporedu koncert TRIA D'ANCE iz Ljubljane, ki ga sestavljajo Dušan Jovanovič (oboa), Darko Brlek (klarinet) in Zoran Mitev (fagot). Vstop prost. razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 13. t. m., na FILMSKI VEČER. Predvajali bomo film Rain man. Začetek ob 18.30. Danes, 13. t. m., ob 20. uri bo v Mladinskem domu v Boljuncu gostovalo KD Domovina iz Ospa s predstavo Linhartove veseloigre ŽUPANOVA MICKA v domačem narečju. Vabljeni! Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi jutri, 14. t. m„ ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu BOŽIČNI KONCERT, ki obsega kantato BOŽIČNI SIJAJ in priredbe slovenskih božičnih ljudskih pesmi Ubalda Vrabca. Nastopajo: ZCPZ, dekliški zbor Vesela pomlad in instrumentalni solisti pod vodstvom Janka Bana. V Društvu slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu bo v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 predstavitev zbirke novel Zore Tavčar OB KRESU ŽIVLJENJA, ki je izšla v okviru letošnjega knjižnega daru goriške Mohorjeve družbe. O delu bo govorila Ester Sferco, odlomke pa bosta brali Mira Sardoč in Matejka Maver. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 13. januarja 1990 BODIMIR Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 - Dolžina dneva 9.01 - Luna vzide ob 19.32 in zatone ob 9.04. Jutri, NEDELJA, 14. januarja 1990 NEDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1032,3 mb raste, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Manuel Stroppolo, Fe-derico Coverlizza, Lorenzo Patronaggio, Giulia Giovannini, Erik Poscich. UMRLI SO: 64-letni Mario Busan, 95-letna Anna Stipancic vd. Brusini, 81-letni Nair Mosetti, 67-letni Umberto De Dona-to, 89-letna Maria Sardi vd. Manzano, 59-letni Livio Bencina, 86-letna Emilia Le-sick vd. Fatur, 88-letna Albina Fabian, 79-letna Ljuba CerlenizZa vd. Ghersi-nich, 79-letna Crelia Aicholzer vd. Petro-nio, 88-letni Marcello Zennaro, 84-letni Antonio Franza, 76-letni Giovanni Cossi, 89-letna Letizia Crevato, 39-letni Giuseppe Nacci, 91-letna Beatrice Grisoni. OKLICI: uradnik Ruggero Salice in uradnica Serena Desimon, univerzitetni študent Cassiano DalFAntonia in univerzitetna študentka Barbara Fragiacomo, v pričakovanju zaposlitve Massimiliano Cimenti in gospodinja Viviana Vinci, prodajalec Serigne Balla Benussi Thiou-ne in študentka Khady Sidy Diop, geometer Paolo Parlotti in uradnica Lorenza Peressoni, trgovski zastopnik Fiorano Franch in prodajalka Morella Tiziani, delavec Thomas Pitscheider in univerzitetna študentka Anna Zanmarchi, prodajalec Fabio Ravalico in uradnica Cristia-na Covri, šolnik Fabio Prenc in uradnica Adriana Spada, pomorščak Willy Glavi-na in uradnica Alessandra Tagliapietra, misijonar Albino Rosada in misijonarka Monica Grego, podčastnik Giampiero Rizzelli in gospodinja Mariagrazia Gigante. razna obvestila Bar v Kulturnem domu vabi danes, 13. t. m., na PIANO BAR. Sekcija KPI Josip Verginella vabi jutri, 14. t. m., ob 10.30 v Ljudski dom v Križ na javno razpravo na temo "POLITIČNI PREDLOG TAJNIKA OCCHET-TA". Sodeloval bo deželni svetovalec Miloš Budin. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine - v torek, 16. t. m., ob 20.30 srečanje na temo: RAZMERJE MED SLOVENCI IN ITALIJANI V TRSTU: OD LOČENOSTI DO PRIZADEVANJ ZA SKUPNI RAZVOJ. Sodelujejo Luciano Ceschia, Pavle Merku, Franco Panizon in Alojz Rebula. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK. V muzeju Sartorio je do 21. t. m. na ogled razstava o ruskih baletih DIAGHI-LEVA. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi'zanimiva razstava o ČAROBNIH SVETILKAH. V galeriji Barbacan je na ogled razstava KRAS IN BOŽIČ 89 v organizaciji Krožka za kulturo II Carso. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - je do 15. januarja na ogled razstava G. CRAGLIETTA ob 100-letnici rojstva. V Peterlinovi dvorani, Donizettijeva ulica 3, bodo v ponedeljek, 15. t. m., ob 20. uri odprli-razstavo z naslovom OSEM SLIKARJEV OD DUNAJA DO JADRANA. čestitke Včeraj je v Boljuncu praznovala častitljivo starost gospa ANA SANCIN. Da bi bila vedno tako zdrava in vesela ji iz vsega srca voščijo hvaležni otroci z vnuki; vsi, ki jo imajo radi, pa ji kličejo še na mnoga leta. CINZIA in JORDAN vabita prijatelje in znance na OTVORITEV TRGOVINE KOZMETIKA 90 ki bo v ponedeljek, 15. t. m., ob 18. uri na Opčinah, Narodna ul. 118. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA ki bo v župnijski dvorani v Miljah danes, 13. t. m., ob 20.30. Vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje SNG DRAMA Ljubljana Dušan Jovanovič ZID, JEZERO Režija Dušan Jovanovič Danes, 13. t. m., ob 20.30 -abonma RED B, E in F jutri, 14. t. m., ob 16. uri - abonma RED C in G ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. mali oglasi DRUŽINA išče varuško s Tržaškega z vozniškim dovoljenjem za dveletnega otroka. Tel. 575198 ob večernih urah. OSMICO je odprla Sonja Štrajn v Mač-koljah - Križpot št. 84. IŠČEM v najem skladišče oz. trgovino, 80 kv. m, v Sežani, Divači ali Senožečah in okolici. Tel. (003867) 72069. IŠČEM hišno pomočnico, enkrat tedensko v jutranjih urah, po možnosti iz okolice Sesljana. Klicati ob urah kosila na št. 291270. SLOVENSKA študentka s pasivnim znanjem italijanskega jezika išče resno delo v Gorici. Tel. (003865) 25968. ODKAR ima Društvena gostilna v Dolini novo vodstvo so vedno številnejši gosti zelo zadovoljni nad izbiro vedno novih zelo okusnih specialitet. Seveda so gostom na voljo tudi izbrana domača in buteljčna vina. _ TRGOVINA jestvin zaposli prodajalca/ko, od 20 do 25 let. Priporoča se za resnost ter dobro voljo do dela. Tel. 822103. ZAPOSLITEV tudi part time z možnostjo dobrega zaslužka nudimo osebam z lastnim avtomobilom. Starost vsaj 25 let. Interesenti naj se javijo, v Ronkah v Ul. Roma 76, v ponedeljek, 15. t. m., od 18. do 19. ure. SPOSOBNA ženska srednjih let nujno išče zaposlitev kot gospodinja, hišna pomočnica ali podobno. Tel. na št. (0481) 78180 od 16. do 18. ure. TAKOJ ZAPOSLIMO izkušenega slaščičarja. Tel. 213055. SLAŠČIČARNA na Krasu išče prodajalko s prakso. Tel. 213055. PRODAM trgovino sadja in zelenjave v mestnem središču, dober zaslužek. Tel. 228390. PRODAM 1500 m2 nezazidljivega zemljišča v Boljuncu. Tel. 228390. PRODAM 10 kubičnih metrov konjskega gnoja. Tel. v popoldanskih urah na št. 814212. PRODAM fiat 126 bis, letnik 1988, bele barve. Tel. 226752. NEPOSREDNO prodam skladiščni prostor, 80 kv. m, z notranjo ogrevano pisarno. Tel. 393624. PRODAM renault super 5 GTL 1100, letnik '85 v odličnem stanju, rdeče barve, 78.000 km prevoženih za 6.000.000 lir. Tel. v jutranjih urah na št. 220367. POČITNIŠKO stanovanje takoj vseljivo v zimsko - športnem središču v Karniji ugodno prodam. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zima/poletje'. PRODAM mladiče, pasme srednji šnav-cer, barve poper sol. Tel. (003861) 213635. TRGOVINA za avtomobilske dele nujno išče prodajalca, po možnosti izkušenega, z znanjem jugoslovanskih jezikov. Tel. 305236. KUPIM stanovanje v okolici Trsta. Tel. 827094. PROFESSIONAL ŠPORT - Ul. Udine 45/a, Trst, tel. 418315 obvešča, da bo sezonska razprodaja zimske opreme od 16. januarja do 27. februarja s popusti do 50 odst. 23-LETNA tajnica išče kakršenkoli službo, tudi kot varuška. Tel. 229402. | menjalnica 12. 1. 1990 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar — . 1254,500 1243,— Japonski jen 8,619 8,50 Nemška marka .... . 745,750 744,— Švicarski frank 836,230 828,— Francoski frank ... . 219,010 217.— Avstrijski šiling 105,968 105,500 Holandski florint . . 661,490 658,— Norveška krona 192,910 190,— Belgijski frank . 35,566 35 — Švedska krona 204,640 202,— Funt šterling . 2086,150 2060,— Portugalski eskudo . 8,450 8. Irski šterling . 1968,700 1955.— Španska peseta 11,448 11,200 Danska krona . 192,370 190.—- Avstralski dolar 993,400 950. Grška drahma 7,987 7,50 Jugoslov. dinar — 102. - Kanadski dolar — . 1085,— 1050,— ECU 1515 — DO 17. FEBRUARJA v OBLAČILA moška, ženska in otroška, dežni plašči »double-face«, moške, ženske in otroške K pletenine in srajce, nočno perilo ter tekstilni izdelki za stanovanje (razen v športnem oddelku) 20 - 30 - 50 • 80% POPUST« za nakup v gotovini JAKNE IN PLAŠČI USNJENI IN PODLOŽENI S KRZNOM od 20 do 50% POPUSTA za nakup v gotovini OBUTVE za moške in ženske POSEBNE PONUDBE S POPUST! 20 - 30 ■ 50% za nakup v gotovini KRZNA lisica; bober, svizec, volk, murmansky, perzijanec, nerc, oposum, murmel, jagnje, s krznom podloženi dežni plašči 20% POPUSTA za nakup v gotovini ZADNJI PRIMERKI SERIJ 30 - 50% POPUSTA za nakup v gotovini Obv. občini In še neresna Zaročenca Več kot 14 milijonov gledalcev za Zaročencal Ne, ne govorimo o Nocltovi ekranizaciji velikega klasičnega dela Italijanske književnosti, temveč o parodistič-ni verziji tria Lopez-Marchesini-Solenghi. Prvi od petih delov je bil na sporedu prejšnjo sredo (ob 20.30 po RAI 1), uspeh pa nikakor ne zaostaja za »resno« verzijo (Nocitovima Zaročencema je sledilo namreč od 15.860.000 do 12.741.000 gledalcev), čeprav so bili stroški odločno skromnejši: manj kot poldruga milijarda lir. Odgovorni voditelji prve mreže RAI so seveda navdušeni, člani tria pa prav tako. »Morda je res malce prezgodaj za veselje, saj je marsikdo prvemu delu sledil le iz radovednosti,« priznava Anna Marchesini (na sliki v vlogi Lucie skupaj z Massimom Lopezom, ki pooseblja redovnico iz Monze), »vendar v bodočnost zremo z zaupanjem. V prvem delu smo le nakazali glavne junake in okolje, v katerem se premikajo. Naslednja nadaljevanja so še boljša, saj nam omogočajo več igračkanja in zabave, pa tudi večjo angažiranost.« Anna Marchesini, Massimo Lopez in Tulilo Solenghi igrajo skoraj vse Manzonijeve junake, ki so se jim pridružile še razne osebnosti iz našega časa. Seveda so se tudi našli nekateri gledalci, ki se zmrdujejo nad »neresnostjo« te neobičajne postavitve. film sobota 18.00 Odeon TV II cavaliere solitario (vestern) sobota 20.30 RAI 2 Quo vadiš ? (zgod.) nedelja 16.30 Rete 4 La gente mormora (kom.) nedelja 21.30 TMC Furia selvaggia (dram.) ponedeljek 21.40 RAI 2 Senza un attimo di tregua (dram.) torek 20.30 RAI 2 Sfida all OK Corral (vestern) torek 23.15 RAI 3 L occhio del diavolo (kom.) sreda 20.30 RAI 3 Platoon (vojni) četrtek 20.30 TMC Un tocco di classe (kom.) četrtek 22.40 RAI 1 Monsieur Verdoux (dram.) petek 20.30 Italia 1 Piramide di paura (krim.) glasba_____________________ sobota 10.05 RAI 3 Koncert Schubertovih skladb nedelja 23.25 Rete 4 Giulini dirigira Beethovna ponedeljek 0.40 Italia 1 Jethro Tuli - Rock Island petek 23.15 RAI 1 Zucchero - Un uomo in blues šport________________________ sobota 16.55 TV-Lj 1 Košarka: CZ-Partizan sobota 20.30 Italia 1 Nogomet: Italija-Nizozemska sobota 11.50 in 12.50 TMC Moški in ženski smuk nedelja 9.25 in 12.10 TV-Lj 1 Ženski slalom nedelja 10.25 in 12.55 TV-Lj 1 10.25 TMC irt RAI 3 Moški slalom ponedeljek 22.00 TV Kp Tenis: Australian Open torek 12.25 RAI 3 Ženski veleslalom četrtek 23.00 RAI 2 Košarka: Philips-Barcelona ali * nedelja 13.45 Rete 4 Cavalleria rusticana (opera) 7.00 Film: Fiori nel fango (dram., ZDA 1949, r. Douglas Sirk, i. Cornel Wilde, Patricia Knight) 8.30 Dokumentarec (v angl.) 9.30 Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti 11.00 Sobotni sejem 11.55 Vreme in dnevnik 12.30 Rubrika: Check-up 13.30 Dnevnik, nato Prizma 14.45 Sobotni šport: rugby in boks 16.30 Sodobni umetniki: Mario Mar-cucci in Venturirto Venturi 17.00 Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pallone - Belgija 18.15 Vesti in žrebanje lota 18.20 Nabožna oddaja 18.30 Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Glasbena komedija: Rinaldo in campo (r. Pietro Garinei, i. Mas-simo Ranieri, Laura Saraceni) 0.30 Dnevnik in vreme 0.10 Film: Tulsa (dram., ZDA 1949, r. Stuard Heisler, i. Susan Flay-ward, Robert Preston) RAI 2__________________________| 7.00 Otroški variete: Patratac, nato risanke 7.55 Aktualno: Mattino 2 10.00 Kratke vesti 10.05 Izobraž. oddaja: Stara in nova bazilika sv. Petra 11.00 Variete: Spremenljivo jasno (vodi Osvaldo Bevilacgua) 12.00 Variete: Ricomincio da due (vodi Raffaella Carra) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Ob nogometnih prvenstvih 13.50 Variete: La rete 16.15 Žrebanje lota 16.20 Variete: Caramella 16.50 Rotosport: vaterpolo, odbojka in košarka 18.55 Športna rubrika: Dribbling 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Quo vadiš ? (zgod., ZDA 1951, r. Mervyn Le Roy, i. Robert Taylor, Deborah Kerr) 23.25 Dnevnik nocoj in vreme 23.55 Nočni šport 0.30 Film: California Express (kom., ZDA 1946, r. Mervyn Le Roy, i. Claudette Colbert, John Wayne) RAI 3________________________ 10.05 Koncert: Franco Caracciolo dirigira skladbo Renderin (Schu-bert-Berio), Carl Melles dirigira Schubertovo Simfonijo št. 4 v c-molu D 417 »Tragica« 13.00 Aktualno:, Magazine 3 14.00 Deželne vesti 14.25 Italijanske dežele 15.05 Šport: Speedway (iz Madonne di Campiglio) 15.45 Mednarodni plavalni miting 16.30 Film: L'orma del gigante (dram., ZDA 1958, r. Philip Leacock, i. Johnny Nash, Ruby Dee) 17.50 Drobci 18.10 yariete: Dancemania 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Volta pagina 20.30 Dokumentarna oddaja: Alla ri-cerca delLarca (vodi Mino Da-mato) 23.20 Filmske novosti 23.30 Nočni dnevnik 23.45 Aktualno: Magazine 3 Tudi letos po svetu z Damatovo barko Po nekajmesečnem premoru se vrača na RAI 3 (ob 20.30) oddaja Alla ricerca deU'arca, ki jo vodi Mino Damato (na sliki) in ki je v preteklih dveh sezonah doživela velik uspeh. Kot v preteklosti bo oddaja ponujala vsakovrstne dokumentarce zlasti o ekoloških problemih in o znanstvenih odkritjih, letos pa bo Damato posvetil več pozornosti tudi prireditvam. Vrhunec nocojšnje oddaje pa bo vsekakor intervju z Janom Palachom v bolnišnici, kjer je umrl. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5___________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Aktualno: Čara TV 12.40 Kvizi: 11 pranzo e servi- to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e trovo 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Nanizanka: Love Boat 18.00 Kvizi: O.K. il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Variete: Sobotni cirkus 23.00 Srečanje prvakov umetnostnega drsanja (iz Moskve) 0.55 Nanizanki: Lou Grant, 1.55 Bonanza 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio,15.25 La valle dei pini, 16.00 Veronica il volto dell'-amore, 17.00 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nan.: Mai dire si - La saga degli Asburgo 20.30 Film: Bello, onesto, emigrato Australia sposerebbe compaesa-na illibata (kom., It. 1971, r. Luigi Zampa, i. Alberto Sordi, Claudia Cardinale) 22.40 Nanizanka: Helena -Mamma cercasi 23.10 Vesti iz parlamenta 23.55 Rubrika: Regione 4 0.05 Film: Riprendiamoci Forte Alamo (kom., ZDA 1969, r. Jerry Pariš, i. Peter Ustinov, PamelaTiffin) 1.55 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVic-ky, 9.00 Mork & Min-dy, 9.30 Agente Pep-per, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Dok.: Jonathan 13.20 Rubrika: Calciomania 14.25 Variete: Musiča e 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja Bim Bum Bam in risanke. 18.00 Filmske nvosti 18.35 Glasbena oddaja: Be Bop a Lula 19.30 Nanizanka: Genitori in bluejeans 20.00 Risanke: Denver 20.30 Nogomet: pokal Žico, Italija-Nizozemska 22.30 Rubrika: Veliki boks 23.00 Rally Pariz-Dakar 0.10 Noč amaterskih filmov in videov ODEON________________ 7.00 Risanke 8.30 Zdravniška rubrika 10.30 Nan.: Good Times 13.00 Rubriki: Top motori, Forzaltalia 15.30 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Maria-na, il diritto di nascere 18.00 Film: Il cavaliere soli-tario (vestern, ZDA 1936, r. Joseph Kane, i. John Wayne) 19.00 Filmske novosti 19.30 Šport: I;xcalibur 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: Lora della furia (vestern, ZDA 1968, i. James Stewart, Henry Fonda) 22.30 Rubrika: Top Motori, Pariz-Dakar 23.00 Film: Colpo letale (dram., ZDA 1987, r. Bert Deling, i. Scott Burgess) TMC_________________ 8.30 Risanke: Snack 9.50 Nanizanki: Ai confini deli'Arizona, 10.50 Pet-rocelli 11.50 Šport: SP v smučanju -moški smuk (iz Gar-mischa), (12.50) ženski smuk (iz Hausa), nogometni pokal VB 17.15 Film: Il ventaglio bianco (pust., ZDA 1980, r-i. Jackie Chan) 19.00 Nanizanka: Navy 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Combattenti nella notte (vojni. ZDA 1967, r. Melville Sha-velson, i. Kirk Douglas, Frank Sinatra, John Wayne) 23.00 Glasbena oddaja: Pia Zadora 24.00 Film: Corruzione a Hollywood (krim., ZDA 1987, r. Walter Grauman, i. Perry King) TELEFRIULI__________ 12.00 Nanizanka: Sguadra segreta 12.30 Želja po glasbi: Mozart in Haydn 13.00 Vesti 13.30 Rubrika: Šport Club 14.30 Rubrika o zdravstvu 15.00 Musič box 18.00 Rubrika: Ouark 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Ekonomija in politika 20.30 Film: Lettera dal Salvador (dram., It.-Fr. 1987, r. Florestano Vancini, i. Bruno Cre-mer) 22.00 Nanizanka: Kodjak 22.30 Opera: Cenerentola (G. Rossini) 1.00 Nočne vesti in News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1 8.50 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 9.05 Mali povi-rek, 9.10 ZBIS Začarane uganke, 9.25 Ciciban dober dan, 9.40 Zgodbe, 10.00 Pojdi nekam, ne ve se kam: Vražji palici 10.20 Nadaljevanka: Mladi Sherlock 10.50 Periskop: Triglavski park 13.55 Pesem je... New Swing Ouartet 14.25 Film: Pogumen kot Lassie (pust, ZDA 1946, r. Fred M. Wilcox, i. Liz Taylor, Frank Morgan) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Risanka 16.55 Košarka: CZ-partizank 18.30 Iz tropskega deževnega gozda: Življenjski krogi 19.00 Risanka, TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 in Križkraž 22.05 Dnevnik, šport in vreme 22.25 Nad.: Jack Razparač (4. del) 23.10 Film: Sloviti primer (dram., VB 1987, r. John Gorrie, i. Helen Mirren, Harry Andrews) TV Koper______________________ 9.30 Golden Juke Box (pon.) 11.00 Rubrika: Fish Eye (pon.) 11.30 Dokumentarec: Čampo base 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.45 Rubrika: Sottocanestro (pon.) 14.30 Košarka NCAA (posnetki) 15.30 Dokumentarec: Čampo base 16.00 Nogomet - angleško prvenstvo 17.45 Americanball 18.15 Rubrika: Fish Eye (pon.) 18.45 TVD Novice 19.00 Dokumentarec: Čampo base 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Nogomet - špansko prvenstvo 22.00 Nogomet - angleško prvenstvo 23.45 Rubrika: Fish Eye (pon.) 0.25 Dok.: Čampo base (pon.) TV Ljubljana 2_______________ 18.30 Danes skupaj 19.00 Skupščinska kronika 19.30 Dnevnik in TV okno 20.15 Film: Smaragdni gozd (pust., ZDA 1985, r. John Boorman, i. Power Boothe, Meg Poster) RADIO ■ RADIO ■ RADIO ‘ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Evergreeni; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.11 Valčki in polke; 9.40 Sreča je kakor sonce: kadar je naj lepše, zatone; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert organista Milka Bizjaka; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.20 Melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro; 16.00 Sobotno popoldne, vmes (17.00) Kulturna kronika; 18.00 Roman: Alamut (1. del); 18.35 Orkestri; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.15 Sobotna matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Beležke o kranjskem tepežu; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.45 Orkestralna glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, ' 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.10 Plesna glasba; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Sozvočje; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Su-perpass; 10.30 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Oddaja za mlade; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Discoteca sound; 19.00 Grandi firme; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 15.00 Glasba po željah; 21.00 Prenos košarkarske tekme Ozzano-Jadranj 23.30 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU RADIJSKI VAL Pisatelj Vladimir Bartol pričenja roman Alamut z izrekom izmailcev »nič ni resnično, vse je dovoljeno«. Ta moto je ohranil pesnik Miroslav Košuta, ki je Bartolovo delo dramatiziral za tržaško radijsko postajo. Zamisel za roman se je porodila pripovedniku, dramatiku, kritiku Vla-dimiru Bartolu v mladosti, sredi prve svetovne vojne, ko se je z bratrancem vračal čez Razklani hrib in je v daljavi odmevalo s soške fronte. Kasneje ga je življenjska pot zanesla v Pariz, njegovo srečanje z Josipom Vidmarjem je obudilo in razširilo zanimanje za romaneskno obdelavo snovi. Tako je po desetih letih (1938) izšel roman Alamut. Pod vplivom in ob proučevanju filozofskih, zgodovinskih in literarnih virov obravnava Bartol za slovensko literaturo nenavadno problematiko - Iran vil. stoletju. Alamut je prikaz početka izmailcev v letu 1092 v luči glavnega junaka Hasana Ibn Sabe. Grad Alamut (orlovsko gnezdo) je središče versko-političnega režima, ki mu je osnova slepa pokorščina do avtoritete. Bartolovo pisanje sovpada z dobo totalitaristične diktature v Evropi. Zgodovinski okvir uporablja le, da spregovori o univerzalnosti življenja in smrti, o človeku in času. Dramska trikotna zasnova romana omogoča učinkovito radijsko posredovanje, ki jo je v šestih zaokroženih nadaljevanjih ubesedil Miroslav Košuta. Ob režiserju Marku Sosiču in tonskem mojstru Paolu Angioliniju oblikujejo posamezne oddaje igralci Tone Gogala, Primož Ekart, Anton Petje, Vladimir Jurc, Livij Bogateč, Stojan Colja, Drago Gorup, Silvij Kobal, Franko Korošec, Alojz Milič, Adrijan Rustja, Lučka Počkaj, Maja Bla-govič, Alda Sosič, Mira Sardoč, Tanja Pečar in Miranda Caharija. V uvodnem delu prvega nadaljevanja romana Alamut, ki bo na sporedu nocoj, 13. L, ob 18. uri, bo Miran Košuta, najboljši poznavalec Bartolovega ustvarjanja, spregovoril o tržaškem pisatelju in o romanu, ki si v zadnjem času uspešno utira pot v izvenslovenskem prostoru. BELLO, ONESTO, EMIČlRATO AUSTRALIA SPOSEREBBE COMPAESANA IL-LIBATA — Lep pošten, izseljenec v Avstraliji poročil bi »nedolžno« sorojaki-njo, It. 1971. V soboto, 13. januarja, ob 20.30, na Rete 4. Filmska komedija. Čudaški Amedeo (Alberto Sordi), ki živi že dvajset let v Avstraliji, bi se rad oženil z dekletom iz domače vasi. Zato prosi za pomoč župnika, ki mu priskrbi primerno nevesto. Punci Amedeo pošlje fotografijo lepšega prijatelja in ji tudi zamolči "malenkostno" podrobnost, da živi in dela sredi puščave ob osamljeni železniški progi. Ko dekle (razborita Claudia odkrije sleparijo, se primerno maščuje... Sordi je ob izkušeni režiserski taktirki Luigija Zampe podal neposgrešljiv lik iz svoje galerije poprečnih Italijanov. Isti par Sordi-Zam-pa srečamo jutri, ob 22.10, na RAI 2 ob prav tako tragikomično naravnani satiri 11 medico della mutua iz leta 1967. VIDEO NOTES Oddaja: —....._ . Postaja: ... V .■ ...L ■ : |f Ura:__________________■ V________________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 7.00 Film: La signora della neve (fant., r. Juraj Jakubisko, i. Giu-lietta Mašina) 8.30 Risanke: Čebelica Maja in Psammed 9.15 Dok. oddaja: Kvarkov svet 10.00 Zelena linija 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV 14.00 Variete: Domenica in...(vodita Edwige Fenech in Pupo) 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 18.15 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 TV film: Passi d'amore (dram., It. 1989, r. Sergio Sollima, i. Ales-sandra Martinez, Laura Saraceni, 1. del) 22.05 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 SP v smučanju: moški in ženski slalom (povzetki) RAI 2_________________________| 7.00 Otroški variete: Patatrac, nato risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.05 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Variete: Ricomincio da due 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete (2. del) 14.15 Nadaljevanka: Ouando si ama 15.00 Variete (3. del) 16.35 Film: Amori in Tirolo (kom., Avs. 1956, r. Willy Forst, i. Adrian Hoven, Judith Holzmeister) 18.20 Šport: ciklokros in speedway 18.50 It. nogomet A lige 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Dudu Dudii (vodita Cla-udia Mori in Pino Caruso) 22.00 Dnevnik - nocoj in vreme 22.10 Film: II medico della mutua (kom., It. 1968, r. Luigi Zampa, i. Alberto Sordi, Biče Valori) 23.40 Nočni dnevnik 23.50 Rubrika o židovski kulturi 0.20 Oddaja o kulturi: Laguilone 1.20 Umbria Jazz '89 RAI 3________________________ 9.00 Nanizanka: Professione pericolo 9.50 Nedeljski dnevnik 10.25 SP v smučanju: moški slalom (1. tek, iz Bad VViessea) 11.30 Film: II matrimonio di Bulldog Drummond (krim., ZDA 1939, r. James Hogan, i. John Howard) 12.30 Videofragmenti: Black & Blue 12.55 Moški slalom (2. tek) 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Drobci 14.15 Variete: Prove tecniche di tras-missione 16.30 Blob Cartoon 16.50 Film: Rue Cases Negres (dram., Fr. 1984, r. Euzhan Palcy, i. Gar-ry Cadenat) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport 20.00 It. nogomet B lige 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto (vodita Donatella Raffai in Luigi di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Dnevnik 23.25 Deželni nogomet Nedeljski Dudu Dudu z Morijevo in Carusom Nedeljski večer na RAI 2 nam z novim koledarskim letom ponuja tudi novo zabavno oddajo. Gre za nekakšno mešanico med TV igro in varietejem s Claudio Mori in Pinom Carusom (na sliki). V devetih srečanjih z naslovom Dudii Dudu bosta v poldrugi uri glasbe, kvizov in obujanja spominov obravnavala sedem desetletij zgodovinskih dogodkov in zanimivosti, od 30. do sodobnih 90. let. V studiu kot gosta-očividca sodelujeta Indro Montanelli in Mario Soldati. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE 5____________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Film: La favorita (dram., It. 1952, i. Sofia Loren) 11.00 Rubrika: Block-Noteš 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Popoldanski variete, vmes film: Mafioso (dram,, It. 1962, r. Alberto Lattuada, i. Alberto Sordi) 16.30 Aktualnosti: Nonsolo-moda, nato Novosti 18.00 Kviza: O.K. il prezzo e giusto, 19.45 La mota della fortuna 20.30 Film: La setta del sa-crificio (krim., It. 1989, r. Fosco gasperi, i. Gigi Sammarchi, Andrea Roncato) 22.20 Nanizanka: Baby Boom 22.50 Aktualnosti: Nonsolo-moda 23.20 Italija sprašuje 0.20 Nanizanke: Sguadra speciale, 1.20 Lou Grant, 2.20 Bonanza 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: La grande vallata 10.00 Nad.:Topazio 11.00 Rubrika: Ciak 11.50 Rubrika: Regione 4 12.00 Iz parlamenta 12.45 Nanizanka: Fox 13.45 Opera: Cavalleria rus-ticana (Mascagni, or- ' kester Scale, dir. Herbert Von Karajan) 15.00 Nanizanka: Sceriffo a New York 16.30 Film: La gente mormo-ra (kom., ZDA 1951, r. Joseph Mankiewicz, i. Cary Grant) 18.30 Film: Tutto pub acca-dere (kom., ZDA 1952, r. George Seaton, i. Jose Ferrer) 20.30 Film: Gli amanti dei cingue mari (pust., ZDA 1955, r. John Far-row, i. John Wayne, Lana Turner) 22.40 Dok.:BigBang 23.25 Koncert v Scali z dirigentom Carlom M.Gi-ulinijem (Beethoven) 0.15 Film: La figlia di Zorro (pust., ZDA 1950, r. William Berke, i. Barbara Britton) 1.35 Nanizanki: Dragnet, 2.05 Adam 12 ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Mednarodni nogomet 12.00 Športna oddaja: Viva il mondiale 12.30 Ob nog. prvenstvu 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Film: Teseo contro il mintauro (pust., It. 1960, r. Silvio Amadio, i. Rosanna Schiaffino, Alberto Lupo) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, risanke 18.00 Nanizanka: 0'Hara 19.00 Risanke 20.30 Variete: Emilio 22.15 Variete: I grandi sce-neggiati (vodi Gianni Ippoliti) 23.00 Nanizanka: Colletti bianchi 0.20 Rally Pariz-Dakar 0.55 Nan.: Crime Story, 1.55 Gli intoccabili ODEON______________ 7.00 Risanke 8.00 Nanizanki: Le spie, 9.30 Ouattro in amore 13.00 Guinnessovi primati 13.30 Nanizanka: Galactica 14.30 Variete: Sugar 15.30 Obnova nad.: Anche i ricchi piangono, Pasi-ones, Čuore di pietra 18.00 TV film: Strano inter-ludio (dram., r. Herbert Wise, i. Glenda Jackson) 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Sportacus 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: Soldato Giulia agli ordini (kom., ZDA 1980, r. Hovvard Zieff, i. Goldie Hawn, Aileen Brennan) 23.00 Film: Delitto all undi-cesimo parallelo (dram., VB 1977, r. Don Boyd, i. Judy Bowker) TMC_________________ 9.25 SP v smučanju: ženski in moški slalom 11.15 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Variete: Domenica Monte -Carlo, vmes ženski in moški slalom 13.45 Glas.oddaja: Famous For Fifteen Minutes 14.00 Film: Zorro mezzo e mezzo (om., ZDA 1981, r. P. Medak, i. G. Hamilton) 16.00 Glasbena oddaja: One Night With You 17.00 Odbojka 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Doppio delitto (krim., ZDA 1985, r. Jud Taylor, i. Richard Crenna) 21.30 Film: Furia selvaggia (dram., ZDA 1958, r. A. Penn, i. Paul Newman) 23.20 Dokumentarec: Segreti e misteri 24.00 TV film: Le donne pre-feriscono il vedovo (kom.) TELEFRIULI_________ 10.20 Nanizanka: Sguadra segreta 11.00 Zelena dežela 12.00 Nanizanka: La fami-glia Smith 12.30 Velike razstave: Degas in Italia 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul (pon.) 16.30 Musič box IS.dO Nanizanka: Family 19.00 Dnevnik - šport 20.30 TV film: Julien Fonta-nes magistralo (2. del) 22.30 Nanizanka: Kodjak 23.00 Športne vesti 1.40 Vesti: News TELE 4______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport ■ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1________________| 8.55 Otroška matineja: Živ žav, 9.45 nan. Pika Nogavička (17. del) 9.25 SP v smučanju: ženski slalom (1. tek, iz Hausa) 10.10 Šopek domačih 10.25 SP v smučanju: moški veleslalom (1. tek, iz Val Badie) 11.15 Nad.: Jack Razparač (pon.) 12.10 SP v smučanju: ženski slalom (2. tek, iz Hausa), 12.55 moški veleslalom (2. tek, iz Val Badie) 13.10 Nadaljevanka: Dediščina Gul-denburgovih (Michael Bayer, r. Jiirgen Goslar in Gero Erhardt, i. Brigitte Horney, 2. del) 14.55 Kolo sreče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Film: Superman II (pust., ZDA 1980, r. Richard Lester, i. Chris-topher Reeve, Gene Hackman) 18.50 Risanka, TV Mernik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Glembajevi (Miroslav Krleža, 2. del) 21.20 TV Okno in Zdravo 22.45 Dnevnik, šport,- vreme 23.05 Video strani TV Koper______________________ 9.30 Športna oddaja: Juke box 10.00 Nedeljska rubrika o nogometu: Calciomania 11.00 Rubrika: Veliki tenis (pon.) 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.45 Športna oddaja: Noi la domeni-ca, vmes (14.15) košarka NBA, (17.45) avtomobilizem - Formula Indy, (18.45) Dnevnik, (20.00) Ral-ly Pariz-Dakar (povzetki) 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.00 Dok.: Campo base (pon.) 23.30 Rubrika: A tutto campo (pon.) 1.00 Športna oddaja: Juke Box TV Ljubljana 2_________________ 10.00 Oddaja za JLA in film Most (voj, Ju. 1969, r. Hajrudin Krvavac) 15.00 Športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo: Mama, boli me 19.30 Dnevnik in TV Okno 20.00 Dokumentarec: Kartoteka zemlje 20.25 Dok.: Brata Gorišek, 21.35 Športni pregled 22.05 Poskusni satelitski prenosi ■ RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled slovanskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Pet prijateljev na otoku zakladov; 10.30 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 V studiu z vami: Sergej Verč, vmes (14.10) Yesterday ali ,Od jutri ne kadim več, kabaret Verča in Kobala, (15.30) Šport in glasba z izidi in komentarji; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Igra za otroke: Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Pojo amterski zbori; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Priljubljene operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program - glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Polje kdo bo tebe ljudil; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Nedeljska zabavna ^ddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vse-radio; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Dragi Luciane; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejše LP plošče; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU OSEBNOST TEDNA Emina Coriandoli Kdo je resnična zvezda letošnje oddaje Domenica in: šarmantna Francozinja Edvige Fenech ali pevec sladkobnih melodij Pupo? Sploh ne, gledalci se pozorno ozrejo na TV ekran šele, ko se na njem prikaže malce nerodna, debelušna in ne več rosno mlada gospodinja Emma Coriandoli ali z drugimi besedami komik Maurizio Ferrini, ki je zaslovel v Arborejevem varieteju Ouelli della notte. Kdo je pravzaprav Emma Coriandoli, ki v svojih klepetih z Giannijem Boncompagni-jem trosi kot iz rokava »zdrave pameti« in konformizma polne trditve? Maurizio Ferrini jo opisuje kot optimistko, ki vedno vidi le lepšo plat življenja. V resnici je nekakšna mešanica raznih ženskih likov, ki jih lahko srečamo, denimo, na vlaku in ki ti takoj povejo, da so nekaj postale, čeprav so bile skromnega stanu, in ki so že petnajst let vdove, vendar govorijo o možu, kakor da je še živ. Poleg Emme Maurizio Ferrini pooseblja med oddajo Domenica in še en ženski lik - japonsko televizijsko zvezdnico, ki spominja na našo Raffaelo Carra, v duši pa je enaka gospe Coriandoli. S tem likom se je Maurizio Ferrini dokončno uveljavil kot komik in je bil celo gost letošnjega Fantastica (gospa Coriadoli je bila tako vznemirjena, da se je celo onesvestila), navdušil pa ni samo občinstva, marveč tudi stroge televizijske kritike. AMORI IN TIROLO — Kaiserjaeger, Avstrija 1956. V nedeljo, 14. januarja, ob 16.30, na RAI 2. Filmska komedija. Na drugi državni mreži se nadaljuje nedeljski popoldanski ciklus Film v taktu valčka, ki predstavlja prvič v Italiji pet avstrijskih komedij pretežno iz petdesetih let. Izbor obnavlja srečne čase Austrie Felix, ko je še vladal Franc Jožef. Film režiserja Willija Forsta uprizarja klasičen dvorsko-vojaški zaplet. Na graščini Hardberg se graščakova vnukinja Antonia predstavi, ob prihodu polka cesarjevih Kaiserjagrov, v moškem oblačilu kot kadet Hardberg, da bi rešila ugled graščine. Med raznimi oficirji Kaiserjaegrov je tudi poročnik Pazar, ki dvori Antonijini materi, in Antonia ne ve, kako bi se prikazala s svojim pravim videzom in se prikupila oficirju. Na orožnih vajah pa se ji priložnost ponudi. VIDEO NOTES Oddaja: ______'........ Postaja: '■.________ Ura: __1__,_____________ \________________________J ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1 ____________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo (vodita Eu-genia Monti in Claudio Lippi) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Dokumentarec: Umetniki danes 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja: Parola e vita 18.00 Kratke vesti in loto 18.10 Aktualnosti: Italia ore 6 18.45 Nanizanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: Passi d'amore (dram., It. 1989, r. Sergio Sollima, 2. del) 22.05 Dnevnik 22.25 Aktualno: Dentro la giustizia 23.05 Variete: Gardland e natura (vodita Gabriella Carlucci in Ovi-dio Martucci) 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 10.00 Oddaja o protestantizmu 10.30 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nanizanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: Uamore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Vesti, loto in Videocomic 17.25 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Šport nocoj 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: Llspettore Derrick 21.40 Film: Senza unattimo di tregua (dram., ZDA 1967, r. John Boor-man, r. Lee Marvin, Angie Dic-kinson) 23.15 Dnevnik, vreme, horoskop 23.30 Film: La moglie piu bella (dram., It. 1970, r. Damiano Damiani, i. Ornella Muti) RAI 3________________________ 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Ros-sellini, l officina della storia 14.00 Deželne vesti 14.30 Otroški laboratorij: Otroci, šola, zvoki in glasba 15.00 Otroški laboratorij: Govorica sporazumevanja - filmi 15.30 Šport: Ice Mountain Bike in plavanje 16.15 Dokumentarec: Popotovanje po Italiji 17.15 Nanizanka: I mostri - Operazio-ne vendetta 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo (ured. Gigi Grillo in Claudio Pa-sanisi) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi (ured. Nini Perpo, Roberta Petrelluzzi) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Ponedeljkov šport 24.00 Nočni dnevnik Vse, kar si želite, vsak dan na RAI 2 Novosti nam ponuja tudi tedenski razpored aktualnih TV oddaj na RAI 2. Odslej se bodo vsak popoldan, od ponedeljka do petka, pod skupnim naslovom Tutto sul Due pojavljale razne rubrike, v katerih bo govor o aktualnih temah, kot so, denimo, sporočanje, zdravje in lepota, politika in gospodarstvo. Danes, ob 17.25, je na vrsti prva izmed novih rubrik, II paese delle meraviglie: v njej bo Carlo Sartori (na sliki) spregovoril o »čudežnem« vesolju sporočanja. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5____________ 7.00 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: Rocky III. (dram., ZDA 1982, r-i. Sylves-ter Stallone, i. Talia Shire) 22.35 Dokumentarec: I re delhavventura 23.30 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.20 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.35 Nanizanka: Lou Grant 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mon-do 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Veronica il volto dell'-amore, 17.00 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: El Cid (zgod., It-ZDA 1961, r. Anthony Mann, i. Charlton Hes-ton, Sofia Loren) 0.05 Film: Niente e impos-sibile (kom., r. Bernard Manez, i. Laurie Risch) 1.25 Nanizanki: Dragnet, 1.55 Adam 12 ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVic-ky, 9.00 Mork & Min-dy, 9.30 Agente Pep-per, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanke: Denver 20.30 Film: Una donna — una storia vera (dram., ZDA 1986, r. Roger Do-naldson, i. Sissy Spaček, Jeff Daniels) 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Rally Pariz-Dakar 23.40 Glasbena oddaja: Be BopaLula 0.40 Rock opolnoči: Jethro Tuli - Rock Island 1.50 Nanizanka: Crime Story ODEON______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Passiones, 17.00 Mari-ana, il diritto di nasce-re 18.00 Nan.; Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dokumentarec: Človek in zemlja 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Stupro (dram., ZDA 1976, r. Lamont Johnson, i. Margaux Hemingway, Chris Sa-randon) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Film: Il serpente alato (srh., ZDA 1982, r. Lar-ry Cohen, i. David Carradine) TMC_________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nadaljevanka: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Risanke: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: I ragazzi di An Lac (dram., ZDA 1980, r. John L. Mpxey) 18.00 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il mascalzone (krim., VB 1971, r. M. Tuchner, i. Richard Burton) 22.15 Variete: Ladies & Gen-tlemen 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Concorso per Miss America (kom., ZDA 1976, r. Robert Day) TELEFRIULI__________ 12.00 Nanizanka: La squa-dra segreta 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: Vida de mi vida 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Cerco Tamore, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Ponedeljkov šport: košarka Fantoni-Braga 23.00 Nanizanka: Kodjak 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE TV Ljubljana 1 8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški spored. Risanke, 9.35 Periskop, 10.30 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.40 Sokoli (1. del), 11.05 dok. Potovanje na severni tečaj, 11.35 risanka, 11.45 film Vrni se, Snoopy (ris., ZDA 1972) 13.15 Video strani 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.04 TV Okno 18.10 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 18.25 Zgodbe (zadnji del) 19.00 Risanka in TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 TV drama: Navzkrižja (K. Apostolova, r. Milen Getov, i. Ilija Karajvanov, Georgi Georgijev) 21.30 TV okno 21.35 Osmi dan 22.20 Dnevnik, šport in vreme 22.40 Človek in glasba (7. del) 23.40 Video strani TV Koper______________________ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Športna rubrika: A tutto campo 15.30 Rubrika: Veliki tenis (pon.) 17.30 Košarka NCAA (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 Dnevnik 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Sedem dni 20.30 Golden Juke Box 22.00 Teniški turnir Australian Open (povzetki) 23.15 Košarka NBA 0.45 Nogomet - arg. prvenstvo TV Ljubljana 2__________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Nad.: S poti po Indiji (2. del) 19.30 Dnevnik, premor in žarišče 20.30 Znanstvena oddaja: Super prevodnost (zadnji del) 20.55 Sedma steza 21.10 Koncert Tomislava Ivčiča 22.00 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja: In exilium (pon.); 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Kantavtor-ji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.00 Medigra; 15.10 Oddaja o ekologiji: Ta dom je naš; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna In mir (10. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30; 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Glasbena lepljenka, 8.25 Ringaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih revijah; 14.40 Merkurček; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 15.00 Na valu Radia Koper; 15.15 Od enih do treh; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 1'7.30 Primorski dnevnik' in Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega-sveta; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 Razglednica; 8.20 Matineja; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.32 Revival; 10.10 Su-perpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Radijsko popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Mi-xage; 18.40 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU EL CID, ZDA-It. 1961. V ponedeljek, 15. januarja, ob 20.30, na Rete 4. Filmski kolosal. V Španiji leta tisoč vitez Rodrigo v dvoboju ubije Don Gormaza, očeta svoje neveste Jimene. Zaradi tega se dekle zapre v samostan, Rodrigo pa postane slavni vojščak El Cid. Ob sentimentalni uverturi ameriški režiser Anthony Mann izpostavi zlasti epske prizore velikih spopadov legendarnega španskega junaka z Arabci, njegovo poznejše zavezništvo z njimi ter Gidov poslednji boj.' Preizkušeni avtor vesternov ni torej posnel zgolj ameriškega kolo-sala na evropskih tleh (italijanska koprodukcija, posnetki v Španiji), temveč slikovito in širokopotezno zgodovinsko fresko, v kateri pooseblja Čida atletski in razigrani Charlton Heston. Drugi znani zvezdniki so: Sophia Loren (v vlogi Jimene), Raf Vallone, Genevieve Page in drugi. 1 ŠPORTNI PORTRET Monika Seleš Še lani je bila na svetovni teniških lestvicah na 88. mestu, nato si je po polfinalu v Washingtonu prislužila 52. mesto, trenutno pa je kar šesta na svetu. Stara je komaj 16 let (dopolnila jih je decembra lani) in v glavnem živi v Floridi v ZDA skupaj s starši. Govor je seveda o »Mali Mo« ali Moniki Seleš, ki je z odličnimi igrami na raznih turnirjih presenetila ves teniški svet, tako da ji večina strokovnjakov že napoveduje sijajno bodočnost. Nekateri celo menijo, da ne bo minilo dosti časa, ko bo mlada jugoslovanska teniška igralka celo prva na svetu. Trenutno je močnejša od nje le Steffi Graf... Sicer ji spet drugi teniški strokovnjaki napovedujejo kratko kariero, ker naj bi izhajala iz Bollettierijeve šole, to je znane teniške akademije na Floridi. Nick Bollet-tieri naj bi vzgajal mlade talente s »skoraj živalskimi metodami«. Baje so to nekakšni »športni meteori«, ki v nekaj letih pogorijo. Taka usoda, pravijo »zlobneži«, naj bi doletela tudi Moniko Seleš. Toda »Mala Mo« trdi, da ni Bollettieri-jev produkt in da gre po svoji poti. Pot ji v resnici načrtuje oče Karolj, ki je tudi njen trener in duhovni vodja. Monika ima torej jasne pojme glede teniške kariere. Zelo si seveda želi uspehov, da bi postala suženj' tenisa - pa ne! Pozabila je, pravijo nekateri, da je Jugoslovanka. Tem odgovarja, da je ponosna na svoje poreklo, ni pa ponosna na jugoslovansko teniško zvezo. Izjavila je tudi, da se bo po koncu svoje teniške kariere vrnila v rojstni Novi Sad. K K VIDEO NOTES Oddaja:'....t-.tč....".............:|| Postaja: ____________________....:. ITALIJANSKE TV MREŽE , ^ RAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Italijanska kronika 15.30 Italijanske dežele 16.00 SP v smučanju: ženski veleslalom (povzetki) 16.15 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nanizanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Tednik: TG 1 - Sette 21.30 Film: II cassetto segreto (dram., Fr. 1985, r. Danielle Thompson, i. Michele Morgan, Daniel Gelin), vmes (22.20) dnevnik 23.30 Rubrika: Effetto notte 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Dokumentarec: Alliens RAI 2_________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Tečaja angleščine in francoščine 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiomo e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti 17.10 Rubrika: Tutto sul due 17.05 Videocomic 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Sfida alPOK Corral (vestern, ZDA 1957, r. John Sturges, i. Burt Lancaster, Kirk Douglas) 22.40 Dnevnik nocoj in Aktualnosti 23.40 Dnevnik, vreme, horoskop 24.00 Film: L'uomo di Alcatraz (kom., ZDA 1962, r. John Frankenhei-mer, i. Burt Lancaster) RAI 3 ____________________ 12.00 Dokumentarec: Meridiana 12.25 SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Kitzbiihla) 13.30 Dokumentarec: Meridiana - Pojdimo v hribe' 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Minivolley 15.00 Dokumentarec: Ambiente vivo 15.30 Rokoment in hokej na travi 16.30 Drobci in BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Rubrika: Cartolina di Barbato 20.30 Aktualno: Telefono giallo 22.00 Dnevnik - nocoj 22.05 Telefono giallo (2. del) 23.00 Nočni dnevnik 23.15 Film: L'occhio del diavolo (kom., Šve. 1960, r. Ingmar Bergman, i. Bibi Andersson, Jal Kulle) 0.35 Dnevnik - v kiosku Tedensko srečanje s časnikarji RAI 1 Torkov tednik novinarskega uredništva RAI 1 nam tudi nocoj (ob 20.30) ponuja vrsto aktualnih dogodkov. Naj med temi v prvi vrsti opozorimo na prispevek o primeru posiljenega handikapirane-ga dekleta in obtoženih storilcih na predvečer sodne obravnave. Uredniki Paolo Giuntella, Mario Foglietti in Franco Porcarelli (na sliki) nam posredujejo tudi izjemen intervju s Fabriziom Cianom, sinom Galeazza in Edde Mussolini, ki so ga posneli v Južni Ameriki. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE 5____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 Gioco del-le coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 OK il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: II colofe viola (dram., ZDA 1985, r. Števen Spielberg, i. Danny Glover, Whoo-pi Goldberg) 23.30 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.20 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.35 Nanizanka: Lou Grant 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Veronica il volto dell'-amore, 17.00 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Venti chili di guai... e una tonella-ta di gioia (kom., ZDA 1063, r. Norman Jewi-son, i. Tony Curtis, Su-zanne Pleshette) 22.30 Boks: Foreman-Coo-ney 23.30 Film: Hey Babe (r. Rafael Zieliuski) 1.25 Nanizanki: Dragnet, 1.55 Adam 12 ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVic-ky, 9.00 Mork & Min-dy, 9.30 Agente Pep-per, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke 20.30 Film: Mia moglie e una strega (kom,, It. 1980, r. Castellano-Pi-polo, i. Renato Pozzet-to, Eleonora Giorgi) 22.20 Nanizanka: I-Taliani 22.50 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Rally Pariz-Dakar 23.40 Šport: Settimana gol 0.50 Nanizanki: Crime Sto-ry, 1.50 Gli intoccabili ODEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Maria-na, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke in smešnice 21.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: I delitti della pa- lude (krim., ZDA 1987, r. Bill Condon, i. Erič Stoltz, Jennifer Jason Leigh) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Rally Pariz-Dakar 23.15 Film: Si salvi chi pub (kom., Fr. 1968, r. Robert Dhery, i. Louis de Funes) TMC _______________ 10.15 Nanizanka: 11 giudice 10.45 Nadaljevanka: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Glasbena oddaja: Clip clip 15.00 Risanka: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: Fiamme a Cres-tridge (dram., ZDA 1981) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Igre in kvizi: La coppia del mondo 21.30 Mednarodni prenosi 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport, vmes ženski veleslalom 24.00 Film: Compagni di giochi (kom., ZDA 1972, r. Theodore Flic-ker, i. Alan Alda) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Sguadra segreta 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: Vida de mi vida 15.00 Glasbena oddaja: Musič box 17.15 Nadaljevanki: Cerco Lamore, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Variete: Buinesere Fri-ul (vodi Dario Zampa) 22.30 Šport in šport 23.30 Nočne vesti in News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE s! PLOŠČA TEDNA TV Ljubljana 1_________________ 9.00 Zimski počitniški spored. Zgodbe iz Školjke, 10.05 Zbirajmo star papir, 10.35 Formula BMX, 11.05 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.30 Sokoli (2. del), 10.55 dok. Težave z ledenimi gorami, 11.30 film Na zahod (kom., ZDA 1940), vmes risanke 13.00 Mozaik. Sedma steza (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Kitzbiihla) 17.15 Spored za otroke in mlade. Zgodbe iz školjke, 17.50 dok. Po sledi ptice Dodo, 18.50 Igrače so znorele 19.00 Risanka in TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 Nad.: Vedno popoldne (Gwen Kelly-David Stevens, r. David Stevens, i. Lisa Harrow, 2. del) 21.05 Aktualno: Zakaj jemo tako drago hrano 22.10 Dnevnik, šport, vreme 22.30 Video strani TV Koper 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.45 Nogomet - arg. prvenstvo 15.30 Teniški turnir Australian Open (pon.) 16.45 Košarka NBA (pon.) IS.IS'Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.30 Rubrika: Obiettivo Sci 21.30 Oddaja o košarki: Supervolley 22.00 Teniški turnir Australian Open (povzetki) 23.15 Rubrika: Eurogolf 0.15 Nogomet - špansko prvenstvo TV Ljubljana 2 16.30 Poskusni satelitski prenosi 18.25 Dok.: Teleski '90 19.00 Folklorni ansambel Pirin 19.30 Dnevnik, premor, Žarišče, Loto 20.35 Umetniški večer: Veliki nemi film - Zlomljeni cvetovi (ZDA 1919, r. D. W. Griffith) • RADIO • RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Dramatizirana glosa; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Deželna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (11. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli lahke glasbe; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za...; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI N A MALEM EKRANU New Swing Quartet A HEART FULL OF SWING Po izrednem uspehu, ki so ga člani New Swing Guarteta pred kratkim doživeli v nabrežinski cerkvi z mojstrsko izvedenim božičnim koncertom, je v veliko veselje njihovih oboževalcev izšla tudi nova plošča A Heart Full Of Swing. Album predstavlja novost predvsem zato, ker s kvartetom prvič sodeluje kot efektivni član Tomaž Kozlevčar, stari znanec slovenske glasbene scene. S prihodom klaviaturista, aranžerja in komponista Kozlevčarja se je stil New Swing Guarteta spremenil: ne gre več samo za tipični swing v klasični zasedbi bas, bobni, klaviature, temveč so se skupini tokrat pridružila tudi pihala in nekatera modernejša glasbila. Sicer sta Oto Pestner in Tomaž Kozlevčar že večkrat sodelovala, nikoli pa kot soizvajalca na nastopih. Stil je postal tako bolj svež, pomlajen in v skladu s sodobnimi tokovi. Producenta in aražerja vseh pesmi sta Oto Pestner in Tomaž Kozlevčar, album pa je izšel pri založbi Jugoton. Po božičnih koncertih, ki so jih fantje imeli po Sloveniji, se sedaj pripravljajo na mini turnejo, da bi predstavili svoje nove posnetke. Postava bo malce spremenjena, kajti običajnemu triu se bo pridružila pihalna sekcija Big Banda RTV Ljubljana. Upajmo, da bomo lahko tudi mi prisluhnili tej novi zasedbi New Swing Guarteta. Pesmi v albumu so: A Heart Full Of Swing, Deep River Woman, Don't Worry Be Happy, People Get Feady, When The Party's On, We'll Understand It Better By And By, Sixteen Tons, Glory Hallelujah, Let The Church Roli On, Operator, The Lords Prayer (Out Father). IL COLORE VIOLA — The Color Purple, ZDA 1985. TV premiera, v torek, 16. januarja, ob 20.35, na Canale 5. Dramatični film. Amerikanec Števen Spielberg je eden najbolj uspešnih avtorjev svetovnega filmskega "box officea". Njegove uspešnice, od Žrela in Bližnji! srečanj tretje vrste do E.T. in raznih nadaljevank iz sage o Indiani Jonesu, so vsakič beležile rekorde po številu gledalcev in inkasih. Spielbergov ' angažirani'' film The Color Purple pa je bil sprejet brez navdušenja in navzlic 11 predlogom ni prejel niti enega Oskarja. To je verjetno odvisno delno od teme (pristno črnska zgodba s samimi temnopoltimi protagonisti) in delno od nelahkega, sladkobnega in pretirano stiliziranega vizualnega pristopa. Nesrečna črnska mati (izredna Whoopi Goldberg) je žrtev vsakovrstnega nasilja, surovosti in grobosti, odvzamejo ji otroka in druge drage, a ona trdovratno vztraja. / VIDEO NOTES Oddaja: _ Postaja: " a L-.'. ■' L ■ . - Ura:___________________ v________________________J /TALIJANSKE TV MREŽE RAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.30 Oddaja o kulturi: Novecento - It. literatura od leta 1945 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Šport: 90. minuta 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nanizanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: I promessi sposi -(kom., It. 1989, r.-i. Solenghi-Marchesi-ni-Lopez, 2. del) 21.30 Film: Laggiu nella giungla (pust., It. 1988, r. Stefario Reali, i. Robert Powell, Van Johnson), vmes (22.45) dnevnik 23.25 Šport v sredo 0.35 Nočni dnevnik in vreme 0.50 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2________________________ 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Dok. oddaja: Lepote zemlje 10.00 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogepes 14.00 Nadaljevanka: Quando si anaa 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Enfrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Videocomic 17.30 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Rubrika: Rosso di sera 18.50 Nogomet A lige 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Aktualnosti: La notte della Re-pubblica (6. del) 22.45 Dnevnik, vreme, horoskop 23.00 Film: Marlowe poliziotto privato (krim., ZDA 1975, r. Dick Ric-hards, i. Robert Mitchum) 0.35 Film: Lo scrigno orientale (krim., ZDA 1948, r. William Beaudine, i. Roland Winters) RAI 3_________________________ 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Tavo-lozza italiana - Napoli stagione delLanima, Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Razgovor o dveh največjih sistemih na svetu in Izbrane rime Francesca Petrarce 15.30 Hokej na ledu in biljard 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Film: Platoon (vojni, ZDA 1986, r. Oliver Stone, i. Charlie Sheen, Tom Berenger), vmes (21.35) dnevnik 22.40 Oddaja o aktualnostih: Fluff (vodi Andrea Barbato) 0.10 Nočni dnevnik Dogodki in pričevanja polpreteklosti Iz polpreteklega obdobja temačnih dogodkov italijanske republike nam Sergio Zavoli (na sliki) nocoj v prvi vrsti izpostavlja leta črnega terorizma. Tokrat bo v oddaji La notte della Repubblica (ob 20.30 na RAI 2) spregovoril o »golpeju« Edgarda Sogna - predvsem na podlagi dramatičnega filmskega pričevanja - in p pokolu pri Petovljah. Poleg posnetih intervjujev bodo v nocojšnjo razpravo med drugim posegli Salvo Ando, Mariano Rumor in Claudio Vitalone. ZASEBNE TV POSTAJE 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: I magnifici 7 ca-valcano ancora (vestern, ZDA 1972, r. George McCowan, i. Lee Van Cleef, Stefanih Powers) 22.30 Rubrika: Forum 23.15 Variete: Maurizio Co- stanzo Show 1.05 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.20 Nanizanki: Lou Grant, 2.20 Bonanza RETE 4______________ 8.00 Nan.: II Viriginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando ddmani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nan.:Strega per amore 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Veronica, il volto delL-amore, 17.00 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.00 Variete: Star 90 . 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film; L'erba del vicino e sempre piu verde (kom., ZDA 1960, r. Stanley Donen, i. Cary Grant, Deborah Kerr) 22.45 Film: L angelo azzurro (dram., ZRN 1930, r. J. Von Sternberg, i. Mar-lene Dietrich) 0.25 Film: Frecce avvele-nate (pust., ZDA 1950, r. Joseph Kane, i. For-rest Tucker) 2.10 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1___________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVic-ky, 9.00 Mork & Min-dy, 9.30 Agente Pep-per, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14,35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanka: Denver 20.30 Nanizanka: I ragazzi della 3. C 21.30 Aktualno: Pronto poli-zia 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Dok.: Johnatan 0.05 Nanizanke: Crime Story, 1.05 Gli intocca-bili, 2.05 Ai confini della realta ODEON_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Maria-na, il diritto di nascere 17.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Rally Pariz-Dakar 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Insieme a Parigi (kom., ZDA 1964, r. Richard Ouine, i. Wil-liam Holden, Audrey Hepburn) 22.45 Šport: Excalibur 23.30 Variete: Sportacus 23.45 Nanizanki: Una salto nel buio, 0.30 I classici delVerotismo TMC_________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasa: Clip clip 15.00 Risanke in nan.Segni particolari - genio 16.00 Film: La scelta (kom., ZDA 1979, r. Glenn Jordan, i. Edward As-ner) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: L uomo della luna (dram., ZDA 1976, r. Jud Taylor, i. Cliff Robertson, Shirley Knight) 21.55 Dok.: Galileo 22.45 Vesti in šport 24.00 Film: Nashiville de-tective (dram., ZDA 1979, r, Burt Kennedy, i. Jerry Reed) TELEFRIULI__________ 12.30 Nanizanka: Sguadra segreta 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: I diamanti della morte 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-t anni, Versiglia 1966 (1. del), 18.00 Čristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appunta-mento '90 20.30 Rubrika z županom 22.00 Nanizanki: Kodjak, 22.30 MattHelm 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE • TV Ljubljana 1__________________| 9.00 Zimski počitniški spored. Risanke, 10.05 Kam, kje, kako med počitnicami, 11.10 Sokoli (3. del), 10.35 dok. Zapisi na skalah, 11.00 risanka 11.10 Mozaik. TV drama: Navzkrižja (K. Apostolova, pon.), 14.05 nad. Vedno popoldne (2. del) 15.20 Teleski '89 (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.25 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik: dokumentarca: Brata Gorišek in Super prevodnost 18.05 Spored za otroke in mlade. ZBIS - Storžkovo popoldne, 18.20 Hiša s petelinom 19.00 Risanka in TV Okno 10.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 Film tedna: Ime rože (dram., ZRN-It.-Fr. 1986, r. Jean Jacques Annaud, i. Sean Connery) 21.35 TV Okno 21.45 Dnevnik, šport in vreme 22.05 Glasbena odd.: Zvezdni prah 22.55 Video strani TV Koper______________________ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.45 Odd. o nogometu: Settimana gol 14.45 Tenis: Australian Open (pon.) 16.00 Dok.: Speciale Čampo Base 17.45 Rubrika: Obiettivo Sci 18.15 Wrestling spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika Rally 20.30 Košarka NBA 22.00 Teniški turnir Australian Open (povzetki) 23.15 Golden Juke Box 0.15 Nogomet - prvenstvo VB TV Ljubljana 2_________________ 16.30 Poskusni satelitski prenosi 17.40 Svet športa 18.30 Mostovi 19.00 Dok.: Skrivnostni svet (11. del) 19.30 Dnevnik, premor, žarišče 20.30 Opera: Gorenjski slavček (A. Foerster) 21.45 Koračev pokal: Bosna-CSK ■ RADIO • RADIO • RADIO ■ RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Vojna in mir (12. del); 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Glasbeni portret; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki iz opere Deseti brat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored in Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 14.45 Edig Gal-letti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU V ŽARIŠČU Rock še straši Tragična usoda hollywoodskih zvezdnikov, ki jih je umoril aids, je bogat vir navdihov za scenariste ameriških TV mrež. V lanski sezoni je CBS predstavila občinstvu film Copsticks O smrti pri nas manj znanega pianista Liberaceja, prejšnji ponedeljek pa je ABC predvajala dveurni televizijski film o življenju Rocka Hudsona, o igralcu, ki je v ameriških komedijah petdesetih let in tudi pozneje zelo uspešno upodabljal lik idealnega moškega in ljubimca. Sicer pa, katera ženska se ne bi počutila presrečna in na varnem v objemu 190 cm visokega plečatega moškega z milim obrazom in dobrim pogledom? Prav zaradi tega je bila javnost izredno presenečena, ko je zvedela za igralčeva homoseksualna nagnjenja šele, ko je izgubil bitko proti zahrbtni bolezni našega stoletja. Tudi tretji ameriški televizijski kolos, NBC, ima v načrtu film o življenju ameriškega zvezdnika. Scenarij sloni na igralčevem življenjepisu izpod peresa Sarah Da-vidson Rock Hudson: His Story, po vsej verjetnosti pa je odločitev glede uresničitve načrta odvisna od uspeha filma ABC, ki je vsekakor že sprožil val polemik. Hudsonov ljubimec Marc Christian, ki je poleg zvezdnikove ločene žene Phyllis Gates ena izmed najpomembnejših oseb v filmu, je že izjavil, da »film širi lažnive in njegovemu dobremu imenu škodljive vesti«. Poleg tega je veliko podjetij sklenilo, da svojih reklamnih spotov ne bo predvajalo med filmom, kar predstavlja seveda precejšnjo škodo za televizijsko mrežo. Ni kaj, Rock Hudson (na sliki s stalno partnerko Doris Day le nekaj mesecev pred smrtjo) straši še po smrti. PLATOON — Vod smrti, ZDA 1986. V sredo, 17. januarja, ob 20.30, na RAI 3. Vojni film. Številni ameriški režiserji so se v zadnjem desetletju lotili »težke« teme umazane vietnamske vojne: vizionarni Coppola z Apokalipso zdaj, cinično-odmaknjeni Kubrick s Fali Metal Jacket, ironični Levinson z Good Mor-ning Vietnam. Od vseh je verjetno najbolj celostno in doživeto, hkrati spektakularno in uničujočo podobo izdelal režiser in scenarist Oliver Stone. V Platoonu -Vodu smrti podaja dramatično doživljanje vojne prostovoljca Chrisa (Charlie Sheen), ki iz naivnega in velikodušnega mladeniča postane učinkovit in brezosebni stroj za ubijanje. Zločini in grozote se dogajajo na obeh straneh - to je lapidarni moto Olivera Stonea, ki je bil sam prostovoljec v Vietnamu in je svoj pretežno avtobiografski film pripravljal dolgih deset let. Platoon je prejel štiri oskarje: za najboljši film, režijo, montažo in zvok. K ^ VIDEO NOTES Oddaja: l. : : Postaja: _____' ii« ■ITAL 1 J A N S K E TV M R E E Ž E ■ RAI 1 RAI 2 RAI 3 II f 1 P 9 N 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - 40 let med živalmi 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Italijanske kronike 16.00 SP v smučanju: biatlon 20 km 16.15 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nanizanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: II vigile Urbano -Love story in Saro famoso 22.30 Dnevnik 22.40 Film: Monsieur Verdoux (dram., ZDA 1947, r.-i. Charlie Chaplin) 0.40 Nočni dnevnik 0.55 Rubrika: Mezzanotte e dintorni (vodi Gigi Marzullo) 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Renesančna Italija 10.00 Variete: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija 17.35 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: Hunter 21.40 Dnevnik - politična tribuna 22.20 Aktualno: Mode 1990 23.00 Košarka: za pokal prvakov, Phi-lips-Barcelona 23.50 Dnevnik, vreme, horoskop 0.20 Film: 003 contro Intelligence Service (krim., VB 1963, r. Robert Tronson, i. Bernard Lee) 10.30 SP v smučanju: biatlon 20 km _ 11.30 Videofragmenti: Black & Blue 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - II fattore tempo, Vita degli animali, Italian Style, II nuovo processo penale 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Telestoria - O Sredozemlju 15.30 Turnir v biljardu in rokomet 17.00 BlobCartoon 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Dokumentarna oddaja: Samar-canda, vmes (22.30) dnevnik 23.00 Variete: Euori orario - Cose (mai) viste 23.50 Filmske novosti 24.00 Dnevnik - v kiosku Simfonični orkester z dirigentom v krilu Če si ob jutranji kavi lahko privoščite tudi utrinek s televizijskega ekrana, boste od 7. ure do 9.40 na prvi mreži RAI srečali neutrudne voditelje vsakdanje aktualne oddaje Uno mattina. Najzanimivejši prispevek današnjega srečanja je morda prav intervju z enim redkih - ce ne sploh edinim - dirigentov v krilu: predstavila se vam bo namreč Anna Vilhelm (na sliki), mlada in nadebudna glasbenica, ki je prebila začarani krog »moškega« dirigentskega prizorišča. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALES_____________ 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 Canale 5 za vas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Kviz: Telemike 23.05 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.55 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.10 Nanizanke: Lou Grant, 2.10Bonanza RETE 4______________ 8.00 Nan.: H Virginiario 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.25 La valle dei pini, 16.00 Veronica, il volto dell-amore, 17.00 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Uno sparo nel buio (kom., ZDA 1965, r. Blake Edwards, i. Peter Seller, E:lke Som-mer) 22.30 Film: Rough Cut (kom., ZDA 1980, r. Don Siegel, i. Burt Raynolds, David Ni-ven) 0.40 Film: Una notte di pa-ura (dram., ZDA 1972, r. Jeannot Szwarc, i. Martin Balsam, i. Cat-harine Burns) 2.10 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1____________ 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVic-ky, 9.00 Mork & Min-dy, 9.30 Agente Pep-per, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke 20.30 Film: L implacabile (fant., ZDA 1987, r. Paul Michael Glaser, i. Arnold Schwarzeneg-ger, Richard Dawson) 22!25-Nanizanka: I-Taliani 22.55 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.05 Nogomet: Viva il mon-diale 23.35 Šport: Grand Prix 0.55 Nanizanki: Crime Sto-ry, 1.55 Gli intoccabili OPEON______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Maria-na, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dokumentarna oddaja: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: A faccia nuda (krim., ZDA 1984, r. Bryan Forbes, i. Roger Moore, Rod Steiger) 22.45 Variete: Sportacus 23.00 Reportaža 24.00 Nanizanka: Night Heat TMC_________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terresconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio 16.00 Film: Tre ragazze in volo (dram., ZDA 1978, r. Peter Hunt, i. Kat-hryn Witt) 18.00 Alktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Un tocco di clas-se (kom., VB 1973, r. Melvin Frank, i. George Segal, Glenda Jackson) 22.25 Šport: Snežni planet 22.55 Vesti in šport 24.00 Film: La lunga fuga di Sara (pust, ŽDA 1971, r. Allen Miner, i. M. Witney) TELEFRIULI_________ 12.30 Medicinska rubrika 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: I diamanti della morte 15.00 Glasbena oddaja: Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-t anni, Versiglia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 Nad.: Lo scialo 22.00 Nanizanki: Vida de mi vida, 23.00 Kodjak 23.30 Dnevnik in News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE PROTAGONISTI TV Ljubljana 1________________ 9.00, Zimski počitniški spored. Risanke, 9.35 Periskop, 10.25. Kam, kje, kako med počitnicami, 10.30 Sokoli (4. del), 11.55 dok. Od obale do obale, 12.55 risanka, 13.05 film Moj brat ima čudovitega brata (kom., ČS 1974, r. Stanislav Struad, i. Jan Hrušinsky) 15.25 Mozaik. Mostovi (pon.) 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik, nato TV okno 18.00 Spored za otroke in mlade. Nadaljevanka Mladi Sherlock (2. del), 18.25 Ciciban, dober dan 19.00 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, šport in vreme 20.05 Nadaljevanka: Paracelsus (D. Baker, r. Douglas Baker, i. Jeffrey Daunton, William Roache.l. del) 20.55 TV okno, nato Tednik 22.10 Dnevnik, šport in vreme 22.30 Komedija na slovenskem odru: Važno je imenovati se Ernesf (Oscar Wilde) 0.15 Video strani | TV Koper__________________________ 13.30 TVD Novice 13.45 Nogomet - angleško prvenstvo 15.15 Tenis: Australian Open (pon.) 16.30 Nogomet - špansko prvenstvo 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30Rubrika: Mon-gol-fiera 21.45 Teniški turnir Australian Open (povzetki) 23.15 Košarka - prvenstvo NBA 0.30 Rubrika o ribolovu: Fish Eye TV Ljubljana 2________________ 17.25 Dok.: Teleski '90 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Nanizanka: A16, A16 19.30 Dnevnik in Žarišče 20.30 Košarka: Jugoplastika-Maccabi 21.30 V hribih se dela dan 22.00 Mali koncert: La Rosetta (M. Sti-bilj-S. Hren) 21.15 Dok.: Summerzeit-Winterzeit 21.45 Večerni gost ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (13. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Su-perpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Proza; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie; 18.00 Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Reggae v Italiji Letošnja glasbena ppnudba v Italiji je že od samega začetka res raznolika. Ob takšnih in drugačnih pop in rock zvezdah bodo pri nas v gosteh tudi umetniki, ki s svojo glasbo predstavljajo veliko več kot samo umetniško zvrst. Reggae glasba je namreč bistvena komponenta narodne, politične in kulturne istovetnosti temnopoltih prebivalcev karibskih otokov. V ponedeljek bodo v klubu Norman e il presidente v Perugii nastopili trije glasbeniki, ki so po smrti karizmatičnih vodij Marleya (na sliki) in Tosha vodilne osebnosti na svetovnem, ali bolje jamajskem reggae prizorišču. S svojimi skupinami bodo prisotnim pričarali jamajski večer Dennis Brovra, Marcia Griffiths in Freddie McGregor, ki so si idealno porazdelili dediščino dveh pokojnih velikanov. Nastop v Normanu, lokalu, ki je vedno pozorno sledil najaktualnejšim glasbenim težnjam, bo pravcati festival reggaeja, ki se bo nato ponovil še v Modeni in v Milanu v okviru prireditve Milanosuono. Dennis Brown, ki so ga oboževalci v prejšnjem desetletju počastili z zvenečim naslovom The Crown Prince Of Reggae, bo po splošnem mnenju najverjetnejši naslednik nepozabnega Marleya. Marcia Griffiths je s pokojnim kraljem reggaeja nastopala kot vokalistka, sedaj pa je še sama postala zvezda svetovnega slovesa. Znan je tudi Freddie McGregor, (umetnik, ki je sestavil veliko uspešnic, pred kratkim pa je predstavil svojstveno verzijo Guantanamere. MONSIEUR VERDOUX — Gospod Verdoux, ZDA 1947. V četrtek, 18. januarja, ob 22.40, na RAI 1. Dramatični film. Chaplinova obenem nežna in vzburljiva »komedija o morilcu« spada v njegovo zadnje in najbolj zrelo obdobje. V njej Chaplin pooseblja navidezno normalnega gospoda Verdouxa, poštenega delavca, očeta in moža, ki se čez noč prelevi v morilca osamljenih žensk. Verdoux je le spačena varianta imena zloglasnega ubijalca Landruja. Skozi ta paradoksalni lik je hotel Chaplin razgaliti vso dvoumnost in neprepričljivost nekaterih stališč uveljavljene družbene morale v razmerju do posameznika. Ko Charlota-Verdouxa odkrijejo kot nežno-krutega ubijalca žensk in mu sodijo, se brani z znano argumentacijo: »Vse vojne so v bistvu kupčije. Če ubijete enega človeka, ste zločinec. Če jih ubijete milijon, postanete heroj. Število res posvečuje.« K A VIDEO NOTES Oddaja: ,. ____ - Postaja: 1 ■ / TALIJ A N S K E TV MREŽE RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al biglietto 14.10 Variete: Tam Tam Village 15.00 Oddaja o kulturi: L'Aquilone 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Variete: Un Po d azzurro 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Per vincere domani (pust., ZDA 1984, r. John Avindsen, i. Raplh Macchio, Pat Morita) 22.35 Dnevnik 22.45 Aktualno: Za kulisami filma Te-soro, mi si sono ristretti i ragazzi 23.15 Glasbena oddaja: Zucchero - Un uomo in blues 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Odprta šola: Aliens - Ameriška šola in etnične manjšine 7.00 8.30 9.30 10.00 13.00 13.15 14.00 14.45 17.00 17.10 18.20 18.35 19.30 19.45 20.30 22.40 22.50 23.40 0.10 Otroški variete: Patatrac, nanizanka in risanke Nadaljevanka : Capitol Tečaj angleščine in francoščine Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, 12.00 Mezzogiorno e Dnevnik Diogenes in Gospodarstvo Nadaljevanka: Ouando si ama TV igri: L amore e una cosa me-ravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf Kratke vesti in Iz parlamenta Rubrika: Tutto sul due Šport nocoj Nanizanka: Miami Vice Rubrika: Rosso di sera Dnevnik, šport, vreme Variete: ...e saranno famosi (vodi Raffaella Carra) Dnevnik - nocoj Oddaja o aktualnostih: Diogenes Dnevnik, vreme, horoskop Film: II testamente del dottor Mabuse (krim., ZRN 1933, r. Fritz Lang, i. R. Klein-Rogge) 12.00 Gledališka predstava: Giuditta (Carlo Terron, r. Davide Monte-murri, v parterju s kritiki in protagonisti Laura Lattuada) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Aladino-va svetilka 15.30 Evropsko prvenstvo v biljardu 17.15 Nanizanki: I mostri - Ciak si gira, 17.45 Vita da strega 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barbato 20.30 Film: La valle delle bambole (dram., ZDA 1967, r. Mark Rob-son, i. Barbara Parkins, Patty Duke), vmes (21.35) Dnevnik -nocoj 22.45 Oddaja o ženskah: Harem (2. niz, vodi Catherine Spaak) 23.45 Nočni dnevnik 24.00 Pred 20 leti o m LU Q_ Diogenes najbolj gledana oddaja RAI 2 Antonio Lubrano (na sliki) je zares lahko ponosen, saj je njegova oddaja Diogenes najbolj gledana »serijska« oddaja RAI 2, tj. razen nogometnih tekem, filmov in drugih izrednih oddaj. Diogenes, ki je na sporedu vsak dan od ponedeljka do jietka ob 13.15 in v petek zvečer ob 22.50, se ukvarja z nespoštovanimi pravicami državljanov in vsakič prikliče pred ekrane več kot šest milijonov gledalcev. Nocoj bo oddaja poglobila temo tega tedna: sezonske razprodaje. • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5 7.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualna oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 16.30 CanaleSzavas 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.25 Variete: Striscia la no-tizia 20.35 Film: I picari (pust., It. 1987, r. Mario Moni-celli, i. Giancarlo Gi-annini, Enrico Monte-sano) 23.00 Rubrika: Rivediamoli 23.30 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.20 Variete: Striscia la no-tizia (pon.) 1.40 Nanizanki: Lou Grant RETE 4 8.00 Nan.: II Virginiano 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.35 Topazio, 15.25 18.30 19.00 19.30 20.30 22.30 23.20 1.20 2.10 La valle dei pini, 16.00 Veronica, il volto dell'-amore, 17.00 General Hospital, 17.35 Febbre d'amore Variete: Star 90 Aktualno: Ceravamo tanto amati Nanizanka: Mai dire si Film: Lucy Gallant (dram., ZDA 1955, r. Robert Parrish, i. Jane Wyman, Charlton Heston) Filmski tednik: Ciak Rubrika: Veliki golf Film: Goto, l isola del-1'amore (erot, Fr. 1986, r. Walerian Borowc-zyk, i. Pierre Brassur) Film: Morte sul Tami-gi (krim., ZRN 1972, r, Herald Philipp, i. Ushi Glas, VVerner Peters) ITALIA 1 7.00 8.30 14.30 14.35 15.20 15.30 16.00 18.00 20.00 20.30 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. Variete: Smile DeeJay Television Italijanske smešnice Nanizanka: Batman Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 I Robinson Risanka: Denver Film: Piramide di pau-ra (pust., ZDA 1985, r. Barry Levinson, i. Nic-holas Rowe, Alan Cox) 22.25 Športna rubrika: Cal-ciomania 23.25 Variete: Playboy Show 0.25 Košarka NBA 2.10 Nan.: Crime Story ODEON 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 ‘Variete: Sportacus 20.35 Film: Vigilante (dram., ZDA 1982, r. William Lustig, i. Robert For-ster, Fred Williamson) 22.30 Rubrika: Forza Italia 24.00 Variete: Sportacus 0.30 Glasbena oddaja: SOS planeta Terra TMC 9.30 10.15 10.45 11.30 13.30 14.30 15.00 16.30 1958, r. L Kershner, i. Yale Wexler) 18.00 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Il magnifico cor-nuto (kom.,. It. 1964, r. Antonio Pietrangeli, i. Ugo Tognazzi, Clau-dia Cardinale) TELEFRIULI Nadaljevanka: Adamo contro Eva Nanizanka: Il giudice Nad.: Terre sconfinate Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja Vesti in šport Glasba: Clip clip Risanke: Snack, nato nanizanka Segni parti-colari - genio Film: G-men della V. sguadra (dram., ZDA 11.30 Nanizanka: Sguadra segreta 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Kodjak 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: I diamanti della morte 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Diciot-fanni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.00 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nad.: Lo scialo 22.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nan.: Orson Welles 23.30 Dnevnik 0,10 Rubrika: Il salotto di Franca 1.15 Vesti: News TELE 4 SLOVENSKE MREŽE FILM TEDNA TV Ljubljana t_________________ 9.00 Zimski počitniški spored. 9.35 Sladoled za plesalce, 10.25 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.30 Sokoli (5. del), 11.55 dok. Dolga in ravna proga, vmes risanke 13.05 Mozaik. Dok.: V hribih se dela dan, 10.30 nadaljevanka Domovina (10. del) 15.25 Dok.: Teleski '90 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik: Tednik, nato TV Okno 18.00 Spored za otroke in mlade: Pojdi nekam, ne ve se kam, 18.15 nan. Pika Nogavička (18. del) 19.00 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, vreme in Zrcalo tedna 20.20 Dok.: Nafta (3. del) 21.20 Nanizanka: Ulice San Francisca (ZDA, i. Michael Douglas, Karl Malden, 12. del) 22.10‘ Dnevnik, šport in vreme 22.30 Oči kritike 23.10 Film: Cesta (dram., It. 1954, r. Fe-derico Fellini, i. Giulietta Mašina, Anthony Quinn) TV Koper______________________ 13.30 TVD Novice 13.45 Rubrika: Mon-gol-fiera (pon:) 15.00 Teniški turnir Australian Open (pon.) 16.15 Americanball (pon.) 16.45 Košarka - prvenstvo NBA 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Ameriški nogomet NFL 22.00 Oddaja o košarki: Sottocanestro 22.45 Teniški turnir Australian Open (povzetki) 24.00 Rubrika: Eurogolf 1.00 Juke Box (pon.) TV Ljubljana 2____________ 16.30 Poskusni satelitski programi 18.00 Studio Maribor 19.00 Ansambel Toneta Kmetca 19.30 Dnevnik, premor, Žarišče 20.30 Pred Mundialom 90 21.00 Koncert za kitaro 21.50 Poskusni satelitski programi RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (14. del); 17.25 Mladi val: Radio za vas - vi in radio; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski- program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Dinar na dinar; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanščini; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puz-zle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operete. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Cesta LA STRADA, Italija 1954 Režija: Federico Fellini □ Scenarij: Fede-rico Fellini, Tulilo Pinelli, Ennio Flaiano □ Fotografija: Otello Martelli □ Scenografija: Mario Ravasco □ Montaža: Leo Cattozzo □ Glasba: Nino Rota □ Igrajo: Giulietta Mašina, Anthony Quinn, Richard Basehart, Aldo Silvani, Marcella Ro-vere V petek, 19. 1., ob 23.10, na TV-Lj 1 Dramatični film. Fellinijevo klasično črno-belo delo iz 50. let otvarja cikel filmov, ki ga TV-Lj 1 posveča velikemu režiserju. Za 10.000 lir grobi in nasilni cirkusant Zam-pano (zelo doživet Anthony Quinn) kupi od brezbrižnih staršev nebogljeno in ne povsem prištevno Gelsomino (prav tako prepričljiva Giulietta Mašina, na sliki), da bi jo uporabil kot pomočnico med svojimi nastopi. Nežna Gelsomina se naveže na gospodarja kljub njegovi surovosti in ga po svoje celo ljubi. Zampano pa vztraja pri svoji robatosti in zadrtosti. Ko pa se pojavi še drugi akrobat, »Norček« Richard Basehart, in Gelsomina izkazuje zanj preveč zanimanja, se Zampano zverinsko maščuje in ga ubije. Tedaj ga Gelsomina zapusti in šele čez leta, ko izve za njeno smrt, se Zampano prvič v življenju zjoče. Fellinijeva žalostna zgodba o potujočih umetnikih, ki izvirno prepleta dvojno razsežnost realističnega odslikavanja bede italijanskega podeželja in širše obče etične parabole, je bila vsepovsod deležna velikega uspeha in predstavlja prvi Fellinijev oskar (ostala dva je dobil za Osem in pol ter za Amarcord). PER VINCERE DOMANI — The Karate Kid, ZDA 1984. V petek, 19. januarja, ob 20.30, na RAI 1. Pustolovski film. Danielu (Ralph Macchio) je umrl oče, zato se z materjo preseli v Kalifornijo, kjer se s težavo vključi v novo okolje, saj se mora braniti pred predrznimi napadi sošolcev in ostalih vrstnikov iz soseske. Še najbolj grobi so mladi huligani tolpe Kobra, ki se izživljajo s karajetem. K sreči priskoči pogumnemu Danielu na pomoč japonski sosed Miyagi (Pad Morita), ki ga uvede v skrivnosti vzhodnih borbenih tehnik in mu posreduje svojo filozofijo življenja. Tako opremljen Karate Kid osvoji črni pas v karateju in brez posebnih težav premaga vse nasprotnike. Režiser uspešnega in spektakularnega mladinskega filma John G. Avildsen (Rocky), je posnel tudi nadaljevanko Karate Kid II., v kateri se prvak z učiteljem napoti v domovino karateja. / \ VIDEO NOTES Oddaja: , _______^___„ Postaja: _0__ '____, ■' Najpomembnejši ameriški dnevniki so prav te dni z velikim poudarkom objavili lestvico desetih najboljših malih plošč prejšnjega desetletja, ki so jo sestavili najbolj znani glasbeni kritiki iz ZDA. Marsikdo je obstal, ko je na absolutnem prvem mestu zagledal rap skladbo The Message skupine Grandmaster Flash & The Furious Five. Pesem se leta 1982 sploh ni prebila do 40. mesta ameriške top lestvice, to pa zato, ker je vnašala veliko novosti, saj je bistveno pogojila razvoj rap glasbe, ki so jo kritiki soglasno označili za »sound« desetletja. Nobenega presenečenja glede drugega mesta: kritiki so mnenja, da so U2 (na sliki) s pesmijo I Stili Haven't Pound What 1'm Looking Por zelo nazorno prikazali razočaranja, ki so jih prinesla 60. in 70. leta našega stoletja. Na tretje mesto se je s skladbo Controversy uvrstil Prince, ki se s svojo glasbo požvižga na vse, kar je običajnega ali poznanega, in dosledno spoštuje samo svoje načelo - spolnost in rešitev. Lestvico dopolnjujejo v naslednjem vrstnem redu še pesmi Billie Jean Michaela Jacksona, Prince-ova When Doves Cry, Brilliant Disguise Brucea Springsteena, Sweet Child 0'Mine skupine Guns And Roses, Walk This Way ansambla RUN-DMC, Radio Free Europe skupine REM in The End Oi Innocence Dona Henleya. Ureja: Nadja Kriščak Filmi: Kinoatelje Šport: Branko Lakovič Radio: Nataša Sosič Glasba: Boris Devetak v sodelovanju z Radiom Trst A Sodelujeta: Damjana Ota in Andrej Sik Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna onvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov. SIMPOZIJ KLEPETULJ V začetku vsakega meseca se pri nas doma zbere šopek sosed in dobrih prijateljic ob kofetku in klepetku, kot same pravijo. Jaz jih sicer imenujem drugače - »krožek osveščenih klepetulj«, a si tega ne upam povedati na glas, ker bi bil v hipu ogenj v strehi. Mirno jim prepustim dnevno sobo, sam pa se odvlečem v kabinet, od koder vlečem na ušesa. »Letošnje leto se je res začelo čudno,« je z izčrpnim referatom začela gospa Novakova. »Z možem sva okrog Silvestra bila na kakšnih desetih obiskihf pa nikjer nisem opazila, da bi bil kdo popolnoma pijan...« »Popolnoma trezen pa tudi ne,« sem jo hotel dopolniti iz kabineta, pa sem se še pravočasno ugriznil v jezik. »To se mi zdi strašno nenavadno,« je nadaljevala Novakova, »saj sva bila na obisku tudi pri Petričevih, Hočevarjevih, Žlebnikovih in Sajevčevih, kjer se zbira prava moška družba tiste vrste, ki pri zauživanju alkohola ne pozna nobene mere, saj jih poznate, mar ne?« »Morda je pa po sredi finančna kriza, pa še za pijačo nimajo,« se je vprašala gospa Klinč-kova. »Marsikdo ima zdaj pol manjšo plačo, kot jo je imel pred letom dni...« »Oooh, in ti najnovejši dinarji,« je zavzdihnila Korenčkova. »Še zdaj ne vem kako se bo imenovala nova valuta, težki dinar, Markovičev dinar, konvertibilni dinar ali kako drugače. Je pa to zares lepa poteza naše zvezne vlade, veste, jaz delam v računovodstvu in ob neznanski množini ničel pri starem dinarju smo kar naprej delale napake. Zato rečem: bravo naša vlada!« Žena je medtem postregla s kavo, za presenečenje pa še s koktejlom. Za novo leto mi je namreč kupila shaker, v katerem se čudovito mešajo razne alkoholne pijače, pa ga je ob srečanju klepetulj preizkusila. Sumim, da ga je kupila izključno v ta namen, saj sam namesto koktejlov veliko rajši srkam kapljico iz stisnjenega grozdja. »Tale koktejlček je pa enkraten,« je za-mlaskala z jezikom gospa Novakova tako močno, da se je slišalo celo skozi priškrnjena vrata v moj kabinet. Ko so dodobra obdelale temo »smisel koktejlov v sodobni prehrani«, so se vrnila na gospodarsko-politična vprašanja. »Jaz šefu vlade zaupam popolnoma«, je rekla gospa Klinčkova, in mislim, da se ji je ,ob tem rahlo kolcnilo, ker je, če sem prav sledil, srknila že štiri koktajlčke. »Tako šar- manten možak je, ste videle na TV, kako lepo se zna nasmehniti. Pa kako lepo je oblečen...« »Res je enkraten, vedno optimistično nasmejan, fant od fare, ne pa namrgoden in jeznega pogleda kot tisti južni politik, saj veste koga mislim, ki je tako žleht, da sploh ne zasluži, da ga omenjamo, tisti M...,« je skozi zobe povedala Korenčkova. »Ja, res je grooozen, z njim še na kavo ne bi šla, če bi me povabil,« se je oglasila moja žena. »Saj moj tudi ni kaj prida, ampak v primerjavi z njim je pravi cukrček!« Že sem hotel glasno zakašljati, pa sem se premislil, saj v takih primerih nežnemu spolu vedno pardoniram podobne izjave, še posebej, če so posledica kakšnih štirih kok-tejlčkov. Potem so se razkokodakale, da je bilo veselje! O volitvah, novih strankah, Romuniji, Berlinskem zidu in o najprimernejših kandidatkah za ženo našega samskega predsednika. Ker je vse kazalo, da se bo srečanje klepetulj, ki običajno traja urico in pol, prevesilo v celonočni simpozij, sem jo prav po tihem pobrisal v bližnji bife, da s sosedi Novakom, Klinčkom, Korenom in ostalimi rečemo kakšno o vladi, volitvah in Romuniji. /Tt Tedenski pregovor: n Ko ti začne brada siveti, pusti ženske in se drži vina! (istrski) Spominski datumi: □ Pred 125 leti: 14. 1. 1865 je začel izhajati politični list Slovenec. Osebnosti: □ 14. 1. 1925 se je v Kalu pri Podbonescu rodil publicist Ettore Speccogna. □ 16. 1. 1975 je v Ajdovščini umrl partizanski komandant, komandant Komande mesta Trst, ljudski poslanec in predsednik Skupščine občine Ajdovščina Martin Greif-Rudi, ki se je rodil v Zgornjem Dupleku pri Mariboru leta 1918. □ 16. 1. 1945 so Nemci ustrelili v Brescii partizanskega komandanta v Franciji in Italiji ter španskega borca Josipa Vergi-nello-Alberta, ki se je rodil v Križu pri Trstu 17. 8. 1908. A LJUBLJANA Opera SNG Danes, 13. 1., ob 19. uri: opera Carmen (Georges Bizet), dir. Lovrenc Arnič. Cankarjev dom V SREDNJI DVORANI v ponedeljek, 15. L, ob 20. uri: Čapov film Vesna v gledališki varianti kot diplomska predstava študentov AGRFT v sodelovanju z Gledališčem Glej in Cankarjevim domom; rež. Polona Sosič, igrajo Urška Hlebec, Robi Valti, Zoran More, Valter Dragan, Alenka Vidrih, Primož Ekart, Mojca Turk, Ludvik Bagari, Iva Zupančič, Danilo Benedičič, Alja Tkačev, Tanja Premk, Mateja Koležnik in Ana Monro. V SREDNJI DVORANI v' četrtek, 18. 1., ob 20. uri: Osvajalec (Andrej Hieng), rež. Vinko Moderndorfer, nastopa SLG Celje. V OKROGLI DVORANI v petek, 19. L, ob 20.30: Ob letu osorej (Bernard Slade), rež. Boris Kobal (ponovitve 22., 24., 26. in 31. L). Drama SNG Nocoj, 13. L, ob 19.30: Komedija zmešnjav (William Shakespeare), rež. Zvone Šedlbauer. V sredo, 17. 1., ob 19.30: Mein Kampf (George Tabori), rež. Žarko Petan, prevod Lado Kralj, scena Karin Košak, kostumi Alenka Bartl, koreografija Lojzka Žerdin, glasba Urban Koder. V četrtek, 18. 1., ob 19.30: Medeja (Dane Zajc), rež. in scena Meta Hočevar, kostumi Marija Vidau, glasba Aldo Kumar, igrajo Milena Zupančičj Matjaž Tribušon, Dare Valič, Barbara Lapajne, Maja Končar, Štefka Drolc, Majda Potokar, Zvone Hribar, Mojca Ribič in drugi (ponovitev 19. 1.). Mala drama V petek, 19. 1., ob 20. uri: Preobrazba (Kafka-Rozman), rež. Lojze Rozman. MGL V ponedeljek, 15. L, ob 19.30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton Tomaž Linhart), rež. Zvone Šedlbauer, izvirna glasba Darijana Božiča (ponovitve 16. 1. ob 15.30, 17. in 18. l.'ob 19.30). V petek, 19. L, ob 19.30: Viktor ali dan mladosti (Dušan Jovanovič), rež. Janez Pipan. Lutkovno gledališče V VELIKI DVORANI danes, 13. L, ob 16.30: Zgodba južnega gozda ali kdo je ubil sonce (Ivo Svetina), rež. Janez Pipan, scena Alenka Vogelnik, glasba Gregor Strniša, koreografija Ksenija Hribar'(ponovitev 19., 1. ob 17. uri). V KULTURNIČI (na Židovski stezi 1) danes 13. 1., ob 15. uri: Radovedni slonček, avtor in rež. Božo Vovk. V KULTURNICI (na Židovski stezi 1) v torek, 16. L, ob 17. uri: Veliki Kikiriki (Nace Simončič), rež. Matjaž Loboda. Mladinsko gledališče V DOMU ŠPANSKIH BORCEV v četrtek, 18. L, ob 17. uri: gledališki musical Skrivnosti (Niko Grafenauer-Gojmir Lešnjak), rež. Janez Pipan. V petek 19. L, ob 20. uri: gledališče Rdeči pilot s predstavo Dramski observatorij Zenit (ponovitev 20. L). NOVA GORICA PDG Nova Gorica V SOLKANU v soboto, 20. L, ob 19.30: Samomorilec (Nikolaj Robertovič Erdman), rež. Vida Ognjenovič. (Predvidoma je ta predstava v dvorani v Solkanu na programu zadnjič.) KOPER Kulturni dom V petek, 19. L, ob 20. uri: Junak z Zahoda (John Millington Synge), rež. Edvard Miller, gostuje MGL Ljubljana. VIDEM Palamostre V sredo, 17. L, ob 20.45: Comparse (Richard Attenboroug), rež. Massimo Somaglino, kor. Fabiana Dallavalle, nastopa gledališka in baletna skupina videmskega Piccolo Teatro (ponovitve 18., 19. in 20. L). LJUBLJANA Cankarjev dom V SLOVENSKI FILHARMONIJI v ponedeljek 15. 1., ob 19.30: v okviru mednarodnega mojstrskega ciklusa - nastopata Miklos Pe-rentyi - violončelo in Imre Rohmann - klavir (Beethoven, Schumann, Schubert). V SREDNJI DVORANI CD v torek, 16. 1., ob 20. uri: El viento canta - koncert perujske glasbe in pesmi izpod Andov z glasbeniki, ki bodo igrali na tradicionalne instrumente. V VELIKI DVORANI CD v četrtek, 18. L, in v petek 19. L, ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Petr Vronsky, solist Miklos Perentyi - violončelo (Haydn, Vivaldi, Bach, Beethoven). Festival Ljubljana V SLOVENSKI FILHARMONIJI v sredo, 31. L, ob 19.30: koncert ameriškega čembalista Marka Krolla (Louis in Francoise Couperin, Rameau, Bach, Handl). Hala Tivoli V ponedeljek, 22. L, ob 19.30: koncert Ansambla Spandau Ballet. (Predprodaja vstopnic v Turistični poslovalnici, Šubičeva 1, in v kiosku Hale Tivoli.) VIDEM Palamostre V ponedeljek, 15. L, ob 21. uri: klavirski koncert Rudolfa Buch-binderja (Beethoven). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU Koncerti V torek, 16. L: koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut (Stravinski, Šostakovič). V CERKVI DELLA MARCELLIANA v petek, 26. L: orgelski koncert Klemensa Schnorra (Muffat, Eberlin, Mozart, Lefebure-Wely, Widor, Dupre). V četrtek, 8. 2.: nastopata violinist Oleg Kagan in pianist Vassili Lobanov (Beethoven, Schubert, Schumann, Grieg). V petek, 23. 2.: koncert skupine Collegium Vocale Kdln, dir. Wolfgang Fromme (Stockhausen - Stimmung za šest glasov). V petek, 9. 3.,: koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut, pianist Francois Joel Thiollier (Liszt, Rahmaninov). V četrtek, 22. 3.: koncert gojencev Mednarodne visoke šole za komorno glasbo v okviru Zavoda združenega sveta. V petek, 6. 4.: klavirski koncert Vladimira Ashkenazyja (Brahms, Schumann). Gledališče V torek, 23., in sredo, 24. L: Piccola citta (Thornton Wilder), rež. Ermanno Olmi, nastopa teatro delle Arti. V ponedeljek, 5., in torek, 6. 2.: Lo zoo di vetro (Tennessee Williams), rež. Furio Bordon, nastopa Stalno gledlišče F-JK. V ponedeljek, 19., in torek, 20. 2.: Svenimenti (tri enodejanke Antona Čehova), rež. Antonio Calenda, nastopata Giorgio Alber-tazzi in Mariangela D’Abbraccio. V četrtek, L, in petek, 2. 3.: La Marchesa d'0 (Renzo Rosso), rež. Egisto Marcussi, nastopa Carla Gravina (Veneto Teatro). V ponedeljek, 12., in torek, 13. 3.: Erano tutti figli miei (Arthur Miller), rež. Mario Missiroli, nastopa Gastone Moschin. • Vse predstave bodo ob 20.30. januarja v gorici________________________________________ GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 15. L, in torek, 16. L, ob 20.30: gledališka predstava Zid, jezero (Dušan Jovanovič), rež. Dušan Jovanovič, gostovanje Drame ŠNG Ljubljana. V četrtek, 18. L, ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '90 - film Jezus iz Montreala, rež. Denys Arcand; prireja Kinoatelje. V nedeljo, 21. L, ob 10. uri: občni zbor goriške sekcije WWF. V torek, 23. 1., ob 18. uri: srečanje z jugoslovansko kajakaško reprezentanco; prirejata KD in ZSŠDI. V četrtek, 25. L, ob 20.30: v okviru Gorica Kinema '90 - film Money, rež. Doris Dorrie; prireja Kinoatelje. V soboto, 27. L, ob 20.30: Planinski ples; prireja Planinsko društvo Gorica. V nedeljo, 28. L, ob 9.30: ZSŠDI prireja posvet o športu. V ponedeljek, 29. L, in v torek, 30. 1., ob 20.30: gledališka predstava SSG - Tetovirana roža (Tennessee Willims), rež. Mario Uršič . • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. 0481 /33288. Koristne telefonske številke NUJNI POSEGI GASILCI Karabinjerji .. 112 Tržič .. 410222 Policija 113 Gasilci 115 KARABINJERJI PRVA POMOČ V BOLNICAH Trst .. 734084 Gorica . . 533991 Gorica .. 82044 Tržič . . . 482000 Tržič . . 410276 Krmin ... 60124 Čedad .. 730405 Čedad ...730000 * RDEČI KRIŽ PROMETNA POLICIJA Trst ...310310 Trst ..422222 Tržič ...482000 Gorica .. 22333 ZELENI KRIŽ Tržič ..410100 Gorica ... 31111 Čedad . . 731142 Horoskop od sobote, 13. januarja, do petka, 19. januarja 1990 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21. 3. - 19. 4.) — VI IN DELO: ™ I * Glede na položaj zvezd bo teden to-* krat po vsej verjetnosti nekoliko napornejši in nepredvidljiv. Večina zvezd vam ni prijazna, pa se prav lahko zgodi, da ne bo šlo vse tako, kot bi si vi želeli. Obstaja nevarnost vsakovrstnih zapletov, težav ali nejasnosti, zato bodite pri delu previdni in v vseh pogledih zmerni. VI IN DRUGI: Do nekoga ste preveč zaupljivi. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. DVOJČKA (21. 5. -20. 6.) VI IN DELO: Pred vami je precej razgiban in nemiren delovni teden. Luna vam bo v drugi polovici tedna precej naklonje na, da boste z lahkoto kos nalogam, ki ste jih zadali. Precej novosti vam bo popestrilo teden. Za rojene od 9. do 14. 6. so možna neprijetna presenečenja. Nedelja in ponedeljek ne bosta prav ugodna. VI IN DRUGI: Ne pozabite na to, za kar ste se dogovorili. Ugodna bosta sreda in četrtek. LEV (22. 7. - 22. 8.) VI IN DELO: Pred vami je prijeten in pester teden. Pozitivni vplivi Marsa bodo spodbudili uresničitev zahtevnih ciljev, ki ste si jih zastavili. Poleg tega lahko pričakujete dobre delovne rezultate. Precejšnja je verjetnost prijetnih presenečenj. To je ugodno obdobje za nove pobude. Petek bo za spoznanje bolj muhast. VI IN DRUGI: Nekdo si želi malo več vaše ozornosti. Ugodna dneva osta sreda in četrtek. TEHTNICA (23. 9. -22. 10.) VI IN DELO: Napoved za m^mmm vas ni ravno ugodna. Glede na to, da vam je večina zvezd nasprotna, je precej verjetno, da bo prišlo do raznih neugodnih okoliščin ter občasnega slabšega počutja in razpoloženja. Neprijazni Merkur vam lahko prekriža načrte. Poskusite se raje izogniti nekaterim dolžnostim. Spočijte se. VI IN DRUGI: Neld pogovor vam bo dal misliti. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. STRELEC (22. 11. -21. 12.) VI IN ^ S* DELO: Teden vam bo sicer pretežno naklonjen, le v nedeljo in ponedeljek bi vam lahko pretile sitnosti in muhasto razpoloženje. Bodite pri delu zbrani in pozorni, pa se boste izognili neljubim napakam. Druga polovica tedna vam bo precej bolj naklonjena. Izkoristite ugodnosti, ki se vam bodo ponudile. VI IN DRUGI: Malo bolj pazite na to, kaj rečete. Ugodna dneva bosta sobota in četrtek. VODNAR (20. 1. -18. 2.) VI IN DELO: Pričakujete lahko zanimiv in uspešen delovnik. Nebo vam je še kar naklonjeno. Ustvarjalni in uspešni boste. Pri delu boste napredovali, možne so ugodne spremembe in novosti. Ponudila se vam bo lepa priložnost, ki jo le skušajte čim bolje izkoristiti. Sobota in petek vam z neprijazno Luno lahko ponagajata. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo spravil v zadrego. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. BIK (20. 4. - 20. 5.) - VI IN DELO: Ta teden so vam zvezde izredno naklonjene, zato je čas ugoden za uresničitev zastavljenih ciljev. Dobra sreča vam bo vseskozi stala ob strani. Naredili boste več kot ste pričakovali. Izkoristite izredno pozitivni vpliv večine zvezd za najdrznejše načrte. Prene-katera želja se vam bo lahko izpolnila. VI IN DRUGI: Priljubljeni boste in povsod dobrodošli. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. RAK (21. 6. - 21. 7.) VI IN DELO: Glede na neugoden položaj Merkurja, Saturna in Venere bo teden verjetno nekoliko muhast in nagajiv. Obstaja možnost nepričakovanih ovir ali zastojev. V sredo ali četrtek vam pretita slabše počutje in razpoloženja. Bodite v odločitvah karseda modri in preudarni. Čas ni naklonjen zahtevnejšim načrtom. VI IN DRUGI: Prisluhnite nasvetom izkušene osebe. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. DEVICA (23. 8. -22. 9.) VI IN DELO: Obeta se vam zanimiv in precej uspešen teden. Večina zvezd bo pozitivno vplivala na uresničevanje vaših želja in načrtov. Marsikaj se bo obrnilo na bolje. Prišlo bo do ugodnih sprememb, ki vas bodo razveselile in spodbudile pri delu. Bodite pozorni in ne zamudite ugodnih priložnosti. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo v pomoč in oporo. Ugodna bosta ponedeljek in petek. ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) VI IN DELO: Obeta se vam prijeten in ustvarjalen delovni teden. Precej bo ugodnih novosti ter zanimivih priložnosti. Zvezde so vam prijazne, zato čim prej uredite to, kar bi že bili morali. Delo vam bo šlo od rok in večjih težav ne pričakujte. Sobota vam bo z neprijazno Luno nekoliko manj po godu. VI IN DRUGI: Svojih namenov raje ne zaupajte nikomur. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek. KOZOROG (22. 12. -19. 1.) — VI IN DELO: Začenja se delovno razgiban in precej ustvarjalen teden. Merkur in Venera bosta poskrbela za uspeh pri delu in izpeljavi načrtov. Sreča se vam lahko nasmehne na poslovnem in denarnem področju. Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila ob koncu tedna. Sreda in četrtek ne bosta prav ugodna. VI IN DRUGI: Do partnerja ne bodite pretirano kritični. Ugodna bosta ponedeljek in petek. RIBI (19. 2. - 20. 3.) ^ f —VI IN DELO: Teden vam bo si-J cer dokaj naklo-^ ^ njen, vendar obsta- jajo možnosti raznih sitnosti in slabšega počutja predvsem v prvi polovici. Od srede dalje vam bodo zvezde zasijale precej bolj prijazno. Ugodni Merkur in Venera bosta spodbudila uspešen potek dela in uresničitev vaših pričakovanj. Bolj kritičen bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Do nekoga ste preveč brezbrižni. Ugodna dneva bosta sobota in petek. w Težave in delovanje sodnih organov na Goriškem Število hudih kaznivih dejanj se v lanskem letu ni povečalo Srečanja na Pokrajini glede varstva okolja Namenjena so javnosti, predvsem pa dijakom Predolga čakalna doba za sodne obravnave, velike težave zaradi kroničnega pomanjkanja osebja. To sta osnovni ugotovitvi, ki ju je državni pravdnik dr. Raffaele Mancuso navedel v letnem poročilu o dejavnosti sodstva na Goriškem, v obdobju od 1. julija 1988 do 30. junija 1989. Poročilo je bilo namenjeno državnemu prav-dništvu pri prizivnem sodišču v Trstu, kjer je bila včeraj, tako kakor v številnih drugih krajih v državi, slovesnost ob začetku sodnega leta. Mimo zgoraj omenjenih ugotovitev o težavah sodnih organov, velja vsekakor opozoriti na sicer ugodno splošno oceno glede stopnje kriminalne dejavnosti. Dr. Mancuso navaja, da ni bilo v letu dni bistvenih sprememb glede števila hudih ali izredno hudih kaznivih dejanj. Niti niso bili ugotovljeni novi primeri organizirane kriminalne dejavnosti mafijskega tipa. Ni bilo nobenega slučaja ugrabitve oseb. V obdobju od junija leta 1988 do junija lanskega leta so na območju, ki sodi v pristojnost goriškega okrožnega kazenskega sodišča zabeležili en uboj (primer Ostromann, avgusta leta 1988). Storilci so žal ostali neodkriti in nekaznovani. Nespremenjeno je nadalje ostalo Število ropov. Porast števila kaznivih dejanj namerne povzročitve telesnih poškodb lahko tolmačimo, da postajamo tudi na Goriškem zmeraj bolj agresivna družba. Zaskrbljujoče je tudi naraščanje goljufij. Najbolj neugodni so podatki glede števila tatvin. Nadaljuje se sicer že nekaj let prisoten trend_ stalnega in skokovitega naraščanja. Število tatvin se je v obdobju za katerega velja poročilo podvojilo. Velika večina storilcev nekaznovana. Pojav uživanja mamil je vsekakor prisoten, vendar omejen na lažja mamila. Prokurator je tu posebej opozoril na uspešnost prevencijske dejavnosti različnih policijskih organov. Številke, ki jih je v poročilu navedel državni pravdnik dokazujejo, da predstavljajo veliko breme sodnih organov kazenski postopki zaradi davčnih ali finančnih prekrškov. In prav tu bi se dalo v mnogočem stvari izboljšati, re- cimo z uvedbo denarnih sankcij za manjše prekrške. V uradu državnega pravdnika so v obdobju, ki ga navaja poročilo, obravnavali 2365 kazenskih postopkov (skoraj osemsto več kakor leto poprej) in jih 1423 rešili. Na preturi so imeli opravka z 2653 kazenskimi postopki (642 več kakor leto poprej), dokončali pa šo jih 1560. Še nekaj podatkov glede najtežjih V ponedeljek, 15. t.m., se bodo pričeli predvpisi v otroške vrtce in v šole vseh stopenj za šolsko leto 1990/91. Ministrstvo za šolstvo je tudi letos podaljšalo rok za vpis do 15. februarja, kar bodo seveda starši in dijaki lahko izkoristili za čimtreznejšo izbiro. Pred-vpis morajo opraviti osnovnošolci in dijaki, ki bodo v naslednjem letu obiskovali prve razrede posameznih šol. Drugi dijaki bodo formalnost vpisa lahko opravili do konca šolskega leta, saj za prestop v višji razred ni potreben predvpis. Izbira študija ni lahka stvar. Današnji ritem življenja, ko se iz leta v leto pojavljajo nova delovna mesta za katera je treba imeti specifično izobrazbo, spravlja starše v upravičeno zagato. Kam vpisati otroka ? Problem nastane že ob vpisu v vrtec oziroma osnovno šolo, ko nastane dilema, če je primernejši vpis v slovensko ali italijansko šolo. Ne bi želeli biti prisiljeno retorični ko rečemo, da je vpis v slovensko šolo najzrelejša izbira. Pregovor pravi, da kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Če fant ali dekle obiskujeta slovensko šolo, bosta imela možnost znanja in obvladanja dveh jezikov. To se jima bo še kako obrestovalo, ko bosta zaključila šolo in si začela utirati pot v svojem poklicu. Na našem področju je namreč vseveč podjetij in trgovskih obratov, ki zahte- kaznivih dejanj: namerni umori 1 (leto poprej 1), poskusi uboja 1 (1), nenamerni umori — zlasti v prometnih nesrečah in nezgodah na delu 14 (14), namerne povzročitve telesnih poškodb 26 (17), primeri izsiljevanja 4 (3), ropi 13 (13), goljufije 11 (9). V obdobju enega leta so na preturi obravnavali 844 primerov tatvin (dvakrat več kakor leto poprej). Krivce so ugotovili le v 106 primerih. vajo znanje slovenščine. Naši kraji bodo v naslednjih letih predvidoma postali eden važnejših veznih členov, če ne najpomembnejši, med državami, ki so članice Evropske skupnosti in vzhodnimi državami, ki se vsebolj odpirajo demokratizaciji in tehnološkemu napredku. Dijakom tretjih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko, ki nameravajo nadaljevati študij, so na razpolago različne možnosti: gimnazija-licej "Trubar", učiteljišče "Gregorčič", trgovski zavod "Cankar", industrijski zavod "Galilei" in trgovski industrijski zavod "Zois" nudijo dovolj široko paleto. Ob vsem tem moramo dodati še spodbuden podatek, da se bodo slovenske višje srednje šole že na jesen preselile v novi šolski center v Ul. Puccini. Tu bodo dijaki, učno in neučno osebje razpolagali z novimi modernimi prostori, ki so nedvomno pomemben element uspešnega in kvalitetnega šolanja. V zadnjih nekaj letih ugotavljamo, da se velika večina nižješolcev odloči za nadaljevanje študija. Tudi letos bomo najverjetneje priča omenjenemu trendu. Profesorji, ki koordinirajo tretje razrede slovenske nižje srednje šole, skušajo že nekaj let s primernim poukom in specifičnimi vprašalniki izdelati čimbolj zgovorno sliko nagnjenj Pokrajinsko odborništvo za šolstvo in goriško šolsko okrožje štev. 14 prirejata štiri zanimiva srečanja na temo "Naše okolje: zaklad, ki ga moramo čuvati". Prvo srečanje bo na sporedu v četrtek, 18. januarja, ob 18. uri v sejni dvorani pokrajinske uprave. Profesor Antonio Vecchia, ki poučuje na goriš-kem italijanskem znanstvenem liceju, bo predaval o ekološki problematiki in o razmerju med človekom in oko- posameznika. Dijakovo nadaljevanje študija je profesorjem na nižji srednji šoli zelo pri srcu. Zato vsako leto ob času predvpisa skušajo staršem malih maturantov svetovati, kam naj bi sina ali hčer naslednje leto vpisali/ Profesorji bodo na srečanju za usmerjanje, ki bo 24. t.m., na razpolago vsem staršem za primeren klepet o najustreznejši izbiri nadaljevanja šolanja. Iz raznih anket, ki so jih izpolnili dijaki tretjih razredov nižje srednje šole lahko že sedaj sklepamo, da se bo tudi v naslednjem šolskem letu največ dijakov odločilo za trgovsko in industrijsko šolo, torej za poklicne zavode, medtem ko se bo le manjše število dijakov odločilo za druge šole. Center za delo sindikata CISL Teritorialno sindikalno združenje CISL za Goriško sporoča, da je zainteresiranim na voljo Center za delo. Tu je moč prejeti zanimive podatke in informacije o delovnih potrebah, o razpoložljivih delovnih mestih, o javnih natečajih itd. Združenje med drugim prireja tudi posebne pripravljalne tečaje. Center v Ul. Roma 20 posluje ob ponedeljkih, torkih in sredah od 15. do 17. ure in ob petkih od 10. do 12. ure. Čas za premišljene odločitve Od ponedeljka predvpisi v šole Ijem. Po uvodnem posegu bo na vrsti predvajanje diapozitivov. Predvajanje bo dopolnil izvedenec inž. Pier Rai-mondo Cappella, ki bo ob sodelovanju članov goriške sekcije WWF skušal prikazati pomembnost pravilne ureditve vodnega toka. Srečanje, namenjeno vsem občanom in predvsem dijakom, bo vodil pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Spazzapan. V četrtek, 25. t. m., bo govor o pticah in njihovem življenjskem okolju. Gosta večera bosta podtajnik na pokrajini dr. Pazzagli in področni ravnatelj gozdne uprave dr. Giancarlo Ber-toldo. Srečanje bo vodil prof. Antonio Vecchia. Tretje predavanje bo na sporedu 8. februarja, ko bo odgovorni za okolje in ekologijo pri goriški Krajevni zdravstveni enoti inž. Franco Sturzi spregovoril na temo "Okolje in njegovi onesnaževalni faktorji". Sledila mu bo dr. Giovanna Munafo, ki bo predavala o tesni povezavi med okoljem in zdravjem. Zaključno srečanje bo v četrtek, 15. februarja. Na njem bodo razčlenili zapleteno problematiko pobiranja, predelave in uničevanja odpadkov. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Orchidea selvag-gia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 18.00-22.00 »Ritorno al futuro II«. VITTORIA 17.00-22.00 »Oliver & C.«. Risanka. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »L amico ritro-vato«. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Oliver & C.«. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 16.00-20.00 »Zob za zob«, 22.00 Nočni kino: »V slast«. SVOBODA - Šempeter 20.00 »Grešna zadovoljstva«. DESKLE 19.30 »U - 2 veliki rock koncert«. Prvi cvetovi poganjajo sredi koledarske zime Koledarska zima se je pravzaprav šele pričela, prijetno sonce pa je že prebudilo prvo zgodnje cvetje. V zavetnih legah je opaziti prijetno dišeči halikantus, živorumene svetove pa odpirajo tudi nekatere druge grmovnice. V prisojnih legah poganjajo zvončki. Gornji posnetek je iz Sovodenj, star pa je samo dan, saj smo ga naredili včeraj, (foto Pavšič) Obnavlja se sodelovanje sindikatov in obrtnikov Vse kaže, da bo sodelovanje med združenji obrtnikov in sindikalnimi zvezami CGIL/CISL/UIL postopoma ponovno oživelo. Vest izhaja iz tiskovnega poročila pokrajinske sindikalne federacije. Poročilo prinaša ugotovitev, da se stvari počasi pomikajo v pravo smer. Sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL na Goriškem so namreč novembra lani prekinile vsakršno sodelovanje s strokovnimi združenji obrtnikov. Kasneje so se za tak korak odločili tudi v drugih pokrajinah Furlanije Julijske krajine. Po ocenah sindikatov je bil to edini možni način, da se zavarujejo interesi zlasti mlajših oseb, ki so našle zaposlitev na podlagi pogodb o poklicnem usposabljanju. Konec lanskega leta so se ponovno sestali predstavniki sindikatov in združenj obrtnikov na deželni ravni. Srečanje je sicer obrodilo prve sadove, vendar za dosego dokončnega sporazuma, menijo v poročilu sindikalni predstavniki, bodo potrebni še nekateri sestanki glede reševanja posameznih vprašanj, zlasti kar zadeva dosledno izvajanje sporazuma, ki je bil sklenjen pred dvema letoma. Sindikati na Goriškem smatrajo pred kratkim doseženi načelni dogovor kot izraz dobre volje in pripravljenosti za reševanje celotne problematike in so medtem že pozvali predsednike obrtniških združenj k srečanju. Na ta način bodo med drugim v razmeroma kratkem roku omogočili redno delovanje bilateralnih komisij. Korejci v Gorici Nejasnosti kar zadeva izbiro krajev, kjer naj bi potekale priprave na svetovno nogometno prvenstvo, so se vsaj delno razpršile. To zadeva državno reprezentanco Južne Koreje, ki bo ob Španiji, Urugvaju in Belgiji sodelovala na kvali- fikacijskih srečanjih v Veroni in Vidmu. Iz tiskovnega sporočila goriške Turistične ustanove smo namreč izvedeli, da je vodstvo južnokorej-ske ekipe izbralo Gorico kot sedež priprav. Štiridesetčlanska reprezentanca, ki jo bo vodil Kirn Woo-Choong, bo namreč med 13. in 22. junijem bivala v Gorici v Palače hptelu. S tega sledi, da so nogometaši iz te azijske države za treninge izbrali nogometno igrišče na Rojcah, kjer pa bodo imeli na razpolago tudi ostale športne objekte. Prisotnost ene od štiriindvajsetih reprezentanc bo vsekakor prispevala, da se bo tudi naše mesto, predvsem s turističnega vidika, vključilo v širšo reklamno kampanjo, ki se bo, če bodo vanjo vložene zadostne in primerne sile, lahko bogato obrestovala. Ob tem ko je Južna Koreja potrdila kraj bivanja za Mundial, obstajata nejasnosti kar zadeva Španijo in Urugvaj. Predvsem v zvezi s Španci je na Videmskem že prišlo do živčnih in nepotrebnih polemik, saj zgleda, da organizacijski odbor misli eno, družba »Udine 90« pa drugo. Srečanje s prof. Paternujem V organizaciji Slovenskega kluba iz Trsta in Slavističnega društva Trst—Gorica, bo na srečanju, v torek, 16. t.m., prof. dr. Boris Paternu predstavil svojo najnovejšo knjigo "Obdobja in slogi v slovenski književnosti" — z uvodno besedo prof. Jana Zoltana. V drugem delu srečanja pa bo gost iz Ljubljane osvetlil problematiko in estetsko zgradbo "Alamauta” Vladimirja Bartola. Srečanje s prof. Paternujem bo v torek, 16. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Na srečanje so seveda vabljeni tudi slavisti goriškega področja. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani — Korzo Italia 10 — Tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio •— Ul. Romana 147 — Tel. 40497. pogrebi Danes ob 9.30 Luigia Peric vd. Zubin iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 10. uri Eraldo Vinci iz splošne bolnišnice v Ronke, ob 10.10 Paolo Ver-tovese iz splošne bolnišnice v Tržič, ob 10.50 Edgardo Tonel iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče, ob 11. uri Mario Gabrieli! iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Branko Mozetič iz Vidma v cerkev in na pokopališče v Štandrežu, ob 12.30 Berta Luc-hesi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.15 Ofelia Doria vd. Bres-san iz splošne bolnišnice v Gradišče. -4- Dne 11. t. m. nas je zapustila naša draga mama, sestra in nona Slavica Cotič (Cotti) vd. Sustič stara 83 let Žalostno vest sporočajo sin Iko in brat Vilko z družinama. Ljubljana, Sovodnje, 13. 1. 1990 Ob smrti starega očeta Lorenza Panaritija izrekajo Enzu in družinskim članom iskreno sožalje člani KD Danica in Gospodarske zadruge Vrh. IZREDNA RAZPRODAJA OB KONCU SEZONE S POPUSTI OD 20% DO 60% obv. občini 2. 1. 1990 Pomisleki glede smotrnosti obrtne cone pri Kazermetah Obvestilo Goriške pokrajinske uprave Do 31. t. m. vložiti prošnje za prispevke Vprašanje novih parkirišč in zelenih površin ob novonastalih stanovanjskih zgradbah ter obrtniška cona v severnem delu mesta, pri Kazermetah: to je bila tema seje rajonske konzulte za Svetogorsko četrt in Placuto in katere so se udeležili tudi občinski odbornik za urbanistiko Nicolo Fornasir ter arhitekta Agostini in Rocco, ki sta na Občini zadolžena za urejevanje obrtniške cone oziroma vprašanj, ki zadevajo površine namenjene ljudskim gradnjam. Prisotnost odbornika Fornasira, kot je uvodoma podčrtal predsednik rajonske konzulte Giovanni Podbersig, je bila potrebna, saj je moral ta posvetovalni organizem izreči mnenje glede dveh sprememb v regulacijskem načrtu, ki zadevata območje v severnem delu mesta. Prva se nanaša na manjši del občinskega zemljišča ob zadružnih stanovanjskih zgradbah v Ul. Čampi, kjer so zgradili dvanajst novih stanovanj. V zvezi s tem se je rajonska konzulta morala izreči, ali bodo na tem kraju zgradili manjše parkirišče ali pa bodo zemljišče prodali lastnikom novih stanovanj. Večina se je izrekla za drugo rešitev, čeravno so nekateri svetovalci v svojih posegih ugotovili, da je treba taka in podobna vprašanja reševati v širšem kontekstu, saj ta problematika zadeva še marsikateri drugi mestni predel. Vzporedno z vprašanjem ljudskih gradenj, ki so v zadnjih letih zabeležile določen zastoj zaradi česar je na voljo še precej zemljišča, so na seji izostrili vprašanje težav v prometu, ki nastajajo prav ob novih naselitvah. Ta zadeva pa je uvedla drugo točko dnevnega reda, ki je zadevala obrtniško cono vzdolž jugoslovanske meje, pri Kazermetah, kot pač domačini poznajo tamkajšnji kraj. Vprašanje je, tako so se spraševali tudi na seji konzulte, ali je obrtniška cona še pomembna in potrebna, potem ko se je o njej začela razprava pred več kot desetimi leti. Sicer mimo tega je odbornik Fornasir seznanil člane konzulte, da so že uvedli spremembo začetnega načrta in sicer črtali so tisti del, ki je predvideval cestno povezavo vzdolž Soče, kjer naj bi zgradili tako imenovano obvoznico, ki bi se povezala z južnim delom mesta oziroma z avtocestnim krakom. S strani občinskih tehnikov pa je bilo predlagano, da bi razširili cesto, ki teče ob zidovih Kazermet, tako da bi promet z obrtniške cone usmerili na Svetogorsko ulico. Sprememba tega dela regulacijskega načrta pa je bila povod za razgovor o obrtniški coni sami. Obstaja namreč nevarnost, in to so opozorili, da bi že spet zgradili katedralo v puščavi. V zadnjih letih se je namreč precej znižalo število novih obrtniških delavnic in vsi tisti, ki bi pred desetimi in več leti lahko reflektirali na to možnost, so si danes že uredili delavnice drugje. Mimo tega pa ostaja še druga ovira finančnega značaja, saj bi moral posamezni obrtnik za kvadratni meter zemljišča odšteti kakih 20 tisoč lir, kar je že visoka cena, če pomislimo, da za nekatere obrtniške delavnice so potrebne precejšnje površine. Na sliki pogled na Kazermete v severnem delu mesta, (foto Pavšič) Med poplavo zakonov, državnih in deželnih, zlasti tistih, ki zadevajo finančne prispevke za dejavnosti na kulturnem, športnem in drugih področjih, se je pač težko znajti. Največ težav je glede rokov in glede načina sestave prošenj društev in ustanov. Pokrajinska uprava je letos upoštevala že nekajkrat, zlasti iz vrst opozicije izrečena priporočila, da javnost pravočasno seznani z možnostmi dodelitve subvencij in tudi z roki za predložitev prošenj. Prva zapadlost je že 31. januarja in sicer za prošnje za prispevke, predvidene po deželnih zakonih št. 68/81, 15/87, 60/78 in 43/80. Deželni zakon št. 68/81 - 3. naslov -predvideva finančne prispevke v podporo dejavnosti na humanističnem, znanstvenem, umetniškem in družboslovnem področju. Deželni zakon št. 68/81 - 6. naslov -predvideva finančne prispevke v korist dejavnosti usmerjene v' ohranjevanje in vrednotenje furlanskega jezika in kulture ter drugih lokalnih jezikov in kultur. V okviru deželnega zakona št. 15/87 (na ta zakon se sklicuje tudi člen št. 29 - točka št. 3 - dež. zakona 10/88) je mogoče zaprositi za finančni prispevek za pobude usmerjene v utrjevanje politike miru in sodelovanja med narodi. Deželni zakon št. 60 iz leta 1976 -nanj se sklicuje člen št. 22 - točka št. 3 dež. zakona št. 10/88 - predvideva finančne prispevke za muzejsko dejavnost. V okviru zgoraj omenjenega zakona - in člena št. 31 dež. zakona 10/88 - je mogoče zaprositi za finančni prispevek za nakup, preureditev, posodobitev knjižnic in drugih prostorov za bibliofilsko in muzejsko dejavnost. KPI podpira novo usmeritev v Sloveniji Komunisti na Goriškem so solidarni s komunisti v Sloveniji in na Hrvaškem, ki so odločno stopili na pot demokratične preosnove in pluralizma, kljub drugačnim, konservativnim in centralističnim težnjam, ki so še zmeraj prisotne na ravni federacije. Komunisti na Goriškem izražajo že-ijo, da se bo tak proces razširil in utrdil na območju celotne Jugoslavije ter upanje, da bo združena in demokratična Jugoslavija lahko polnopravno pristopila v Evropsko gospodarsko skupnost v okviru procesa evropskega združevanja. Komunisti na Goriškem nadalje obsojajo politični proces proti Azemu Vllasiju, ki je odraz političnega ozračja, ki ne sodi v današnji. čas, ki ga označuje demokratična zavest in težnja po svobodi evropskih narodov. Komunisti bodo z vsemi močmi -tako piše v krajšem poročilu za tisk -podpirali novo usmeritev v Sloveniji. Skoraj 14 tisoč pacientov je bilo lani na zdravljenju v splošni bolnišnici Pravijo, da je zdravstvo tisto področje, ki zahteva največ družbenega denarja. Jama brez dna, trdijo zagovorniki varčevanja, ki opozarjajo, kako so obračuni redno znatno višji od predvidenih stroškov. Odtod odločitve, upravičene ali ne, o zmanjševanju števila ležišč v bolnišnicah, odločitve o racionalizaciji, kar vse naj bi' vplivalo na zmanjševanje stroška. Žal so rezultati zategovanja pasu bolj skromni, stanje pa lahko privede tudi do drugačnih posledic. Zgovoren primer je ravno te dni splošna bolnišnica v Gorici, kjer so na nekaterih oddelkih v taki prostorski stiski, da novih pacientov ne morejo sprejeti, razen v nujnih primerih. Potem je tu vprašanje osebja, posebej določenih profilov. Sicer ni naš namen, da bi razglabljali o pomanjkljivostih javne zdravstvene službe, saj je le ta na zatožni klopi pravzaprav 365 dni na leto. Bolnišnice so ustanove, ki v okviru javne zdravstvene službe "zapravijo" največ denarja. Sicer tudi pri teh ustanovah niso pogoji povsod enaki. Lahko bi rekli, da so najbolj skromne, s finančnega vidika namreč, male, tako imenovane osnovne bolnišnice, bolnišnice druge kategorije, ali pokrajinskega značaja, kakor je recimo splošna bolnišnica v Gorici, so že precej dražje. Največji strošek pa pomagajo soustvarjati tako imenovane regionalne bolnišnice. V goriški splošni bolnišnici je strošek enodnevne oskrbe - vse vključeno, kakor bi temu rekli - med 245 in 250 tisoč lirami. Lani so vsak mesec poprečno sprejeli od 1100 do 1200 pacientov, poprečna doba zdravljenja je bila okrog deset dni. V celem letu se je tako nabralo nekaj nad 137 tisoč dni zdravljenja, oziroma bivanja v bolnišnici. Preračunano to v denar, pomeni precej nad 34 milijard lir. Najbolj zahteven, po številu dni bo-lovanja, je bil lanski januar, ko so sprejeli 1210 pacientov in našteli 12.069 oskrbovalnih dni. Sicer pa so bili podatki, po posameznih mesecih, naslednji: februar 1142 pacientov, 11.745 dni zdravljenja, marec, 1137, 11995, april 1123, 11622, maj 1277, 12036, junij 1123, 11375, julij 1125, 11521, avgust 1089, 10401, september 1111, 10542, oktober 1238, 11620, november 1258, 11261, december 1075, 11046. Iz gornjih podatkov izhaja, da ni velikih odklonov glede števila pacientov po posameznih mesecih. Tudi ni razbrati, da bi bil v tako imenovanih počitniških mesecih (julij, avgust) poseben naval. Večina bolnikov se zateče v bolnišnico na zdravljenje. Za kake tri do štiri odstotke pacientov pa je sprejem v bolnišnico tudi njihov zadnji sprejem. Tako je lani v goriški splošni bolnišnici umrlo 474 oseb, poprečno 1,3 vsak dan. Po posameznih mesecih velja navesti podatek za januar, ko so našteli 49 smrtnih primerov, najmanj pa jih je bilo junija (28). Mogoče bo zanimiva tudi primerjava s številom rojstev v isti ustanovi, lansko leto: 412. VELIKI MALAGA FINANSIRANJE • DO 9 MILIJONOV V 18 MESECIH BREZ OBRESTI ALI V 36 OBROKIH PO 298.000 LIR Ponudba velja do 31. januarja 90. TO VAM NUDI: Ul. Trieste 145 34170 GORICA ATICAR AUTOEST Tel.: (0481) 520688-521025 Grupacija Volksvvagen Duo Phillips - Dechorgnat jutri na glasbeni matineji Prva nedeljska glasbena matineja v organizaciji društva Lipizer bo na sporedu jutri ob 11. uri. Gosta goriškega občinstva bosta francoski violinist Jean Marc Phillips in pianist Patrick Dechorgnat. Phillips se je na zadnjem (lanskem) viloinskem natečaju Lipizer uvrstil na drugo mesto, v ocenah publike pa mu je bilo dodeljeno celo prvo mesto. Tudi na lanskem tekmovanju je nastopil skupaj s pianistom Dechorgnatom. Torej povratek dveh kvalitetnih mladih izvajalcev, ki bodo občinstvu tokrat ponudili skladbe štirih znanih skladateljev: Vitalija, Francka, Čajkovskega in de Sarasata, Jutrišnjo glasbeno matinejo, ki bo v deželnem avditoriju, prireja društvo Lipizer v sodelovanju z Občino ter s prispevkom Dežele, Ministrstva za turizem, Goriške hranilnice in državne radiotelevizijske službe. Vstopnice so v predprodaji v turističnem uradu IOT v Gorici, Oberdanova ulica 16, tel. 533838/81114. 9489-387333 NEPOSREDNA ZVEZA presti mm S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO * 4 Carl-Uwe Steeb _ SYDNEY — Pot tako Ivana Lendla (ČSSR) kot Borisa Beckerja (ZRN) se je na teniškem turnirju v Sydneyu nepričakovano končala v četrtfinalu. Lendla je namreč s 6:1, 6:4 premagal Francoz Noah, Beckerja pa s 7:6, 6:3 njegov rojak Steeb. Ostala izida četrtfinala: V/ilander (Šve.) - Sampras (ZDA) 6:7, 7:5, 6:0; Krickstein (ZDA) -Wheaton (ZDA) 6:1, 7:6. V četrtfinalu je bila izločena tudi Italijanka Reggijeva, ki je s 6:3, 7:5 izgubila proti Frazierovi (ZDA). Amaterska nogometna prvenstva se bodo jutri v 1. in 2. kot tudi v 3. amaterski ligi (po enomesečnem premoru) nadaljevala s srečanji 1. povratnega kola. 1. AMATERSKA LIGA JUVENTINA RADENSKA - SANGIORGINA Z jutrišnjim kolom se začenja povratni del prvenstva, v katerem bo štandreška Juventina morala napeti vse sile, da se reši izpada. To mora že od jutri dalje postati moto Orionovih varovancev, ki so prav na zadnjih nastopih pokazali, kako se ne sme igrati. Demotiviranost in pomanjkanje^pravih shem sta glavni značilnosti igre Štandrežcev, ki si zaradi tega tudi zaslužijo nizko mesto na lestvici. Sangiorgina, ki še vedno sodi v krog ekip, ki se borijo proti izpadu, bo verjetno prišla v Gorico z namenom, da iztrži vsaj točko. Če bi igralcem iz San Giorgia di Nogaro delitev točk lahko po godu, pa morajo Štandrežci štartati le na zmago. Neodločeni izidi na domačih tleh proti sebi enakim postavam ne pomagajo veliko v boju za obstanek. 2. AMATERSKA LIGA PRIMORJE - CASTIONESE Prosečanom pride v goste ekipa, ki ima na lestvici le točko manj. Že lansko sezono je Castionese, sicer v skupini D-2 amaterske lige, solidno igral (zasedel je namreč 6. .mesto s 35 točkami). Uvrstitev bi lahko bila še boljša, če bi obramba igrala zanesljiveje, saj je Castionese v 30 tekmah prejel 31 golov. Letos pa je to pomanjkljivost odpravil, saj je v prvih 15 tekmah dobil le 10 golov. To pomeni, da moč ekipe obramba, ki se je posebno izkazala v zadnjih šestih tekmah, ko je dobila le 2 gola proti močni Aguilei. Ti podatki dokazujejo, da Primorje ne bo imelo lahke naloge, tudi zato, ker ima trener Di Benedetto problema s sestavo moštva. Izključena sta Antoni in Livan a tudi gripa in poškodbe sta opravila svoje. Kljub okrnjeni postavi pa v taboru Primorja vseeno računajo vsaj na točko. ZARJA - PIERIS Sodeč po zadnjih izidih je jutrišnji nasprotnik Zarje v dobri formi. Pierisu, ki je startal med favoriti, v začetku ni šlo najbolje, vendar se je postopoma precej popravil in je v zaključnem delu prve polovice prvenstva igral s polno paro. V zadnjih 8 tekmah je klonil le proti vodilni dvojici Mussegana - Aguileia ter iztržil kar 12 točk. V Bazovico prihaja po 4 zaporednih zmagah, kar pomeni, da Zarjo čaka težka preizkušnja. Po porazu s CGS se je položaj Zarje na lestvici nekoliko poslabšal in zato, čeprav Giovannini ne bo imel na razpolago vseh nogometašev, Bazovci tokrat ne smejo odpovedati. Točka bi vsekakor bila dobrošla. GONARS - VESNA Križani gostujejo pri ekipi, ki je bila lani med protagonisti prvenstva 2. amaterske lige (skupina G), saj je s 36 točkami zasedla 5. mesto. Letos pa je Gonars začel res katastrofalno. V prvih 6 tekmah-je zbral le točko, nato si je nekoliko opomogel, vendar je še vedno na spodnjem delu lestvice (9 točk) in se bori za obstanek. Vesno čaka torej težka ovira, saj je razumljivo, da domačini računajo na celotni izkupiček. Križani pa si po seriji 5 zaporednih porazov (če izvzamemo zmago v zaostali tekmi s Terzom) res ne morejo privoščiti spodrsljajev, sicer lahko zaidejo v krizo. V zadnjih nastopih so plavi igrali precej raztreseno in so predvsem odpovedali v napadu, saj so v tej negativni seriji dali le dva gola (oba Ba- rilla), zato navijači upajo, da se bo v Gonarsu negativna serija le končala. 3. AMATERSKA LIGA BREG - GAJA Dolinsko igrišče bo jutri prizorišče 18. prvenstvenega derbija (13 v 3. AL, 4 v 2. AL) med Bregom in Gajo, ki sta se prvič pomerila 21. decembra 1975 na Opčinah, ker je bil dolinski pravokotnik »izključen«. Takrat se je na Opčinah zbralo 100 navijačev, ki so do edinega zadetka morali čakati do poslendje minute, ko je Brežan Kauski z močnim prostim strelom premagal vratarja Gaje Kanteja, ki je še sedaj na rezervni klopi Gaje. Značilnost teh derbijev so tesni izidi. Izjemo predstavlja le 10. derbi (13. 10. 85 na Padri-čah), ko je Gaja zanesljivo zmagala s 3:0 (dva zadetka je dosegel Lenarduzzi, enega Somma). Omeniti moramo, da 16. derbija (26. februarja lani) niso odigrali, ker se ekipi zaradi nesporazuma z nogometno zvezo nista predstavili na igrišču. Zato sta obe izgubili tekmo z 2:0, poleg tega jima je Zveza odvzela še po eno točko. Tudi glede uspehov v teh derbijih je položaj precej izenačen. Gaja je zmagala šestkrat, petkrat so slavili Brežani, pet tekem se je končalo brez zmagovalca. Skupno je v 17 derbijih padlo 37 golov, Gaja jih je dala 19, Brežani 18. V teh podatkih ni vštet 16. odpadli derbi. Napoved, kako bo jutri, je seveda kot za vsak derbi nemogoča. Omenili bi morda, da se je zadnji derbi na Padričah končal v korist Brega in to je bil tudi edini poraz, ki ga je v letošnjem prvenstvu doživela Gaja, ki je trenutno na vrhu lestvice, skupaj z Opicino. PRIMOREC - FINCANTIERI K Trebencem pride v goste ekipa, ki je lani izpadla iz 2. AL (skupina E, 23 točk). Zato so Tržičani letos startali med favoriti, vendar so v začetku dobesedno odpovedali. Po prvih 4 tekmah so bili še brez točke, sedaj pa imajo le točki manj od Primorca. Trebenci, ki letos gotovo niso navdušili, čeprav nimajo več možnosti za napredovanje, kar je bil njihov cilj, bi morali iztržiti vsaj točko. JUNIOR AURISINA - KRAS Proti jutrišnjemu nasprotniku je Kras letos doživel edini poraz. Odtlej se je začela pozitivna serija Krasa, ki traja že 10 tekem zaporedoma. Krasovci upajo, da bodo s to. serijo nadaljevali tudi jutri, čeprav naloga ne bo lahka, saj nasprotnik ima le točko manj, kar pomeni, da oboji lahko še upajo na napredovanje. Prav zato bi neodločen izid morda bolj koristil Krasu kot pa Nabrežincem, ki gotovo računajo na zmago. (B. Rupel) MLADOST - AUDAX Kraševci, ki so v nedeljskem zaostalem srečanju nerodno klonili proti Azzurri, bodo tokrat sprejeli v goste goriški Au-dax, ki je na 2. mestu razpredelnice in neposredni tekmec San Piera za napredovanje. Zaradi kakovosti nasprotnika je težko napovedati, kako se bo srečanje končalo. Po tem, kar so doslej pokazali Doberdobci, lahko rečemo, da je . vsak izid možen, sicer bi zmaga Kraševcev že pomenila lepo presenečenje. POGGIO - SOVODNJE Poggio, ki ni izgubil še vsega upanja na napredovanje, bo sprejel v goste So-vodenjce, ki bodo po novoletnem premoru morali pokazati, da so preboleli krizo, ki se je v zadnjem srečanju pokazala z domačim porazom proti Azzurri. Za Šuli-gojeve varovance naloga ne bo izmed najlažjih, kar ne pomeni, da tudi proti kotirani postavi zmaga ni možna. Solidni novinec Ozzuno je doma izgubil le eno tekmo Jadran TKB na težkem gostovanju _______domači šport____ DANES JUTRI Jadranovi košarkarji, ki so doslej zbrali vsega 8 točk, začenjajo danes drugi del prvenstva s težkim gostovanjem v Ozzano, ki ima točno 10 točk več od naše združene ekipe. Ozzano, novinec v ligi, je prav v uvodnem kolu premagal naše košarkarje v Trstu s točko razlike (75:74) in to v napeti, borbeni ter izenačeni tekmi. Odtlej sta ekipi ubrali povsem drugačno pot. Jadran TKB je v prvem delu prvenstva le štirikrat zmagal, medtem ko so košarkarji Ozzana slavili devet uspehov in so sedaj z 18 točkami 6. na lestvici. Drevišnji Jadranov tekmec je še posebno nevaren na domačem igrišču, saj je doslej izgubil le eno domačo tekmo in še to po podaljšku proti Vi-cenzi. Sicer paje ta ekipa zelo homogena, »trda«. Čeprav ne razpolaga z zelo visokimi igralci, je dokaj nevarna pod košema. Najboljša poameznika sta Sanguettuoli (play-maker) in Paccag-nela (bek). V prvem kolu v Trstu pa se je izkazal tudi center Alfonsi. V prej- Rokometna C liga Kras Trimac upa na zmago V okviru sedmega kola rokometnega prvenstva C lige, bo jutri zjutraj ob 11. uri v Zgoniku Kras Trimac igral proti Fidesu iz San Vita pri Tilmentu. Ta ekipa je še lani nastopala v D ligi in se kot Kras letos bori proti izpadu. Proti jutrišnjim nasprotnikom imajo torej krasovci realne možnosti, da zmagajo, kar je tudi nujno, če želijo ohraniti zdajšnje varrio mesto na lestvici. Velja poudariti, da gostov ne gre podcenjevati, saj je Fides izmed ekip, ki se borijo za obstanek, tista, ki se je po Krasu doslej najbolje izkazala v letošnjem prvenstvu. Fides ima namreč v svojih vrstah nekaj igralcev, ki so v preteklosti nastopali pri številnih ekipah v C in B ligi. Prav na izkušnjah teh igralcev temelji nevarnost nasprotnikov, ki jih bodo skušali krasovci presenetili s hitro igro in boljšo fizično pripravo. (Pjotr) šnjem kolu je Ozzano tesno izgubil v Pordenonu (68:71) in kot je priznal sam trener Pordenončanov Janez Drvarič, je to zelo nevarno moštvo, ki nikakor ne popusti in pametno ter premišljeno izvaja akcije in jih dokončuje malo pred iztekom tridesetih sekund. »V Ozzanu nas gotovo čaka izredno težka naloga. O tem ni dvoma! Vnaprej pa se seveda ne predajamo. Zato pa bomo morali igrati pametno in ne nasesti taktiki domačinov. Prvič: preprečiti bomo morali, da nas centri Ozzana ne preskačejo. Drugič, morali bomo preprečiti, da bi metali z ugodnih položajev in tretjič bomo morali popraviti predvsem odstotek pri metu neposredno pod košem,« je pred dre-višnjem srečanjem v Ozzanu dejal Jadranov trener Valter Vatovec. Jadranovci so se tudi za to srečanje vestno in temeljito pripravili. Vsi se zavedajo, da jih v Ozzanu čaka zelo težka naloga, pa vseeno so resno namenjeni, da se oddolžijo' za minimalni Verjetno ni zgrešena trditev, da so novoletne praznike z največjim olajšanjem pričakali prav v taboru našega ženskega državnega ligaša Bora Elpro. Varovanke mladega trenerja Kalca so namreč po sijajnem začetku sezone, ko je njihove nastope označavala ne le serija zmag proti navsezadnje dostopnim nasprotnikom (spored tekem jim je bil dokaj ugoden), temveč predvsem odlična in samozavestna igra, zašle v precejšnjo krizo in poskrbele za nekaj res bledih tekem, ki so se končale s porazom. Plave je ugoden začetek nemara nekoliko preslepil in jih zavedel glede jakosti nasprotnikov, v nadaljevanju sezone pa se je izkazalo, da so nekatere ekipe, predvsem pa Albatros, Vivil in OMA, res odlično pripravljene, nekatere druge pa »manj slabe«, kot se je sprva mislilo. Med te sodi tudi videmski PAV Udine, ki je štartal v sezono z manjšimi ambicijami, kot lani (ko je računal na napredovanje, nato pa se za las izo- poraz v prvem delu v Trstu in da obenem seveda osvojijo prepotrebni točki v boju za obstanek v ligi. Srečanje Ozzano- Jadran TKB bo drevi v Ozzanu s pričetkom ob 21. uri uri. (bi) Preložena tekma Polet-Bor Zaradi gripe, ki je zdesetkala Borovo moštvo, so današnjo tekmo 1. kola turnirja v minibasketu Zini-Rosenwas-ser med Poletom in Borom, ki bi morala biti v Repnu ob 16.30, preložili na kasnejši datum. Sporting club uspešen Prvaki torballa (to je igra podobna rokometu, namenjena slepcem) Cividi-na Sporting club iz Trsta Hubert Per-fler, Alfonso Di Biasio in Giuseppe Toscano so v 3. kolu državnega prvenstva v gosteh premagali ekipoi iz Mester. Na skiupni lestvici so tretji s 23 točkami za Rimom (26) in Vicenzo (25). gnil izpadu). Skromnost se je Videm-čankam obrestovala, saj delijo peto mesto s plavimi. Njihov učinek je nestalen. Premagale so celo Vivil im OMA, a izgubile z nekaterimi slabšimi ekipami (na primer s tržiškim Peroni-jem). Plave bodo drevi v Vidmu skušale spet ubrati pravo pot in nadoknaditi točki zamude, ki jih ločita od četrtega mesta, na katerem je zdaj ekipa CMC Mestre. Borovke bodo nastopile okrnjene, kajti dokaj resno se je poškodovala Vidalijeva, ki jo bo v začetni postavi najverjetneje nadomestila perspektivna Saška Ažman, ki bo tako pri še nedopolnjenih štirinajstih letih postavljena pred odgovorno nalogo. Odmor pa je omogočil Maverjevi, da je, upajmo dokončno, sanirala poškodobo na rami in tudi ostale igralke kažejo dobro formo. Spodbudna je bila v tem pogledu prijateljski tekma, ki so jo plave odigrale z OMA, katero so premagale s 3:1. SOBOTA, 13. JANUARJA 1990 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 21.00 v Ozzanu, Ul. 2 Giugno: Ozzano -Jadran TKB MOŠKA D LIGA 18.30 na Proseku, dom Ervatti: Bor Radenska - Ardita Gorica PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom G ometal - Isonzo Senators; 20.30 v Repnu: Kontovel Electronic Shop - Lavo-ratori del Porto DEŽELNI KADETI 17.30 v Redipuglii: Itala - Dom; 20.00 v Dolini: Breg - Servolana A NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Kontovel Electronic Shop MINIBASKET 15.00 v Repnu: Polet - SGT; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - San Giusto ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 21.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: Zenit Pav Udine - Bor Elpro MOŠKA C-2 LIGA 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - 01ympia; 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Meblo Imsa - Fincanti-eri ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga Koimpex - Pi-eris; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules -Agorest ŽENSKA D LIGA 18.00 v Čedadu, Ul. Tombe Romane: ASFJR - Breg Agrar; 20.00 v Huminu, Ul. Čampo: Al Fungo - Kontovel Electronic Shop 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.30 v Sovodnjah: Soča - Farra UNDER16 ŽENSKE 18.00 v Miljah, šola Sauro: Zaule Rabu-iese - Breg; 18.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - OMA NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.00 v Messini, Drevored S. Martino: Enigma - Kras ŽENSKA B LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Karneid MOŠKA C LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Recoaro Bočen OLIMPIADA ŠŠT MED DVEMA OGNJEMA 15.00 v Trstu, na 1. maju: nastopajo šole Širok, Finžgar, Bazoviški junaki in Ribičič NEDELJA, 14. JANUARJA 1990 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, na Rojcah: Juventina -Sangiorgina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Pieris; 14.30 na Proseku: Primorje - Castionese; 14.30 v Gonarsu: Gonars - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Audax; 14.30 v Poggiu: Poggio - Sovodnje; 14.30 v Dolini: Breg - Gaja; 14.30 v Trebčah: Primorec - Fincantieri Tržič; 14.30 v Nabrežini: Junior Aurisina - Kras NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Breg; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina -San Michele; 11.45 na Opčinah, Villaggio del fanciullo: Azzurra - Primorje NAJMLAJŠI 9.00 na Proseku: Primorje - Triestina; 10.30 na Proseku, dom Ervatti: Portuale -Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 10.00 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana A -Primorje; 11.00 v Dolini: Breg - Zaule Ra-buiese KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Scoglietto DEŽELNI MLADINCI 9.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Barcolana; 11.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Inter 1904 DEČKI 9.00 v Dolini: Breg - Ferroviario IGRE POD KOŠEMA 15.00 na Proseku: Kontovel - Sokol; Bor - Polet A; Breg - Polet B ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 9.30 na Opčinah: Sloga - Volley Club Trst UNDER18 ŽENSKE 11.00 v Dolini: Breg Agrar - CUS Trst; 11.00 na Opčinah: Sloga K6impex - Julia UNDER 16 MOŠKI 10.00 v Gorici, Drevored 20. septembra: 01ympia - Pieris; 10.30 v Repnu: Sloga -Corno; 10.30 v goriškem Kulturnem domu: Tekno Progres - Prata UNDER 14 ŽENSKE 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port A - Club Altura; 11.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Sloga NAMINZI TENIS ŽENSKA B LIGA 10.00 v Trstu, Ul. Fratelli Romoli: Fincantieri - Bor Farco ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Fides V ženski odbojkarski C-l ligi Bor Elpro v Vidmu Za uvod v novo leto kar dva slovenska odbojkarska derbija v C-2 ligi V Borovem športnem centru in Nabrežini bo vrelo Počitnice odbojkarjev so bile letos dokaj dolge, saj je odmor trajal tri tedne. V tem obdobju pa večina naših ekip ni mirovala in treningi so potekali skorajda v neokrnjeni obliki (nekatere šesterke so celo odšle na mik-rociklus priprav). Položaj na lestvici domala vseh naših ekip pa takšen napor tudi povsem opravičuje, saj so nekatere v polnem boju za napredovanje, druge pa se otepajo dna, prav nobena ni po devetih kolih brez cilja. Štiri šesterke so se intenzivno pripravljale še za en kratkoročen cilj -derbi! Drevi bosta namreč na sporedu kar dva: med Borom Cunja Avtopre-vozom in Olympio ter med Sokolom Indulesom in Agorestom. V središču pozornosti bo tokrat vsekakor moški derbi, kajti obe naši še-sterki se potegujeta za sam vrh. 01ym-pia je ta čas sama na drugem mestu s točkama prednosti pred četverko ekip, med katerimi sta tudi Bor Cunja Avtoprevoz in Meblo Imsa. Špacapan in tovariši nemara ne bodo hoteli izgubiti stika z vodečim Sacilejem, za borovce, ki so si po katastrofalnem začetku sezone zelo opomogli, pa je to priložnost, da se dokažejo kot polnopravni kandidati za napredovanje. Plavi bi morali drevi nastopiti v popolni postavi in so se na to tekmo dobro pripravili. Pri 01ympii pa je novoletni odmor najbolje izkoristil odlični Simon Ter-pin, ki je dokončno saniral poškodbo in bo naposled natreniran dal lahko svoj pomemben doprinos Jakopičevi šesterki. Za mnenje o tem derbiju smo vprašali tokrat nevtralnega opazovalca, kakršen je pripadnik združene ekipe Meblo Imsa Ivan Plesničar: »Če bi tekma veljala za športno stavo totocal-cio je napoved klasična: 1 - X - 2. Če bodo borovci igrali kot znajo, bi lahko izkoristili dokajšnjo prednost, ki jim jo nudi igranje v »balonu«, še posebej če vemo, da je šibka točka 01ympie spre-, jem servisa, napad pa sloni le dveh igralcih (Špacapan in Terpin op. ur.). 01ympio, ki se lahko ponaša z odlično organizacijo in skoraj profesionalnim pristopom do dela, je vsekakor težko premagati.« Zelo se bodo mogli drevi vsekakor potruditi tudi mladi varovanci Rajka Petejana, ki bodo v telovadnici Kulturnega doma gostili tržiški Crismare. Ta je na začetku sezone sodil med glavne favorite (kljub odhodu močnega Palina), a je krepko razočaral, toda forma Tržičanov se je v zadnjih kolih povečala in lahko se ponašajo s tem, da so doslej edini premagali vodilni sačilski Libertas. Pri ekipi Meblo Imsa so med prazniki trenirali z nezmanjšanim trudom. Drevi je vprašljiv nastop Superge, ki ga že dolgo muči mrzlica, padel pa je tudi dokončni sklep, da bo moral že dajj časa poškodovani Mitja Feri verjetno že februarja na operacijo kolena v Bologno. Ženski derbi v Nabrežini je nemara pomemben predvsem za združeno eki- Simon Terpin po Agorest, to je edino ekipo, ki se še upira vodilni trojici Kennedy, Sloga Koimpex, Fincantieri, toda Sokol Indules ne bo zato nič bolj krotek, čeprav bodo Nabrežinke tudi tokrat nastopile v okrnjeni postavi. Kapetanka Kraljeva in podajačica Pertotova se bosta sicer vrnili na igrišče, še naprej pa je vprašljiv nastop Skerkove in poškodovala se je še napadalka Tamara Ušaj. Goričanke si spodrsljaja nikakor ne morejo privoščiti, sokolovke pa po dveh zaporednih porazih nočejo izgubiti stika z zlato sredino lestvice. Zgolj formalen pa bo nastop Sloge Koimpex, ki bo gostila'zadnjeuvrščeni Pieris. Tej ekipi v dosedanjih devetih tekmah ni uspelo osvojiti niti niza, zato bo lahko trener Peterlin tokrat poslal na igrišče več igralk, saj razpolaga s solidnimi menjavami. Slogašice so premostile serijo težkih nastopov in zdaj računajo, da bodo do konca prvega dela prvenstva ostale nepremagane. Oba naša ženska četrtoligaša, ki se jim do konca sezone obeta hud boj za obstanek v ligi, se bosta odpravila v Benečijo. Kontovel Electronic Shop bo gostoval v Huminu pri ekipi Al Fungo, Breg Agrar pa v Čedadau pri ASFJR. Al Fungo je imel pred pričetkom lige velike apetite, a ni povsem izpolnil pričakovanj in je v devetih tekmah doživel že štiri poraze, a je vsekakor na solidnem četrtem mestu. Novinec ASFJR pa je pravo odkritje prvenstva in je z 12 točkami na odličnem tretjem mestu. Obe naši šesterki nimata tokrat resnično kaj izgubiti in lahko igrata povsem sproščeno, (ak) UNDER 18 ŽENSKE KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -SLOGA KOIMPEX 1:3 (5:15, 15:11, 4:15, 8:15) KONTOVEL EL. SHOP: Pertot, Briščik, Bogateč, Bezin, Grilanc, Černe, Comino, Semec, Regent. SLOGA KOIMPEX: Škerk, Ciocchi, Marucelli, Lupine, D. in K. Bogateč, Bizjak, Brišnik, Mahnič. Obe ekipi sta igrali v okrnjeni postavi, kot je bilo pričakovati pa so prepričljivo zmagale «slogašice, čeprav je treba reči, da so se jim mlade Konto-velke, med katerimi je nekaj igralk under 14 opravilo krstni nastop, zelo dobro in požrtvovalno upirale in so z dobrimi servisi večkrat spravile^ v težave Slogin sprejem servisa. (T. Černe) UNDER16 ŽENSKE CLUB ALTURA - BOR FRIULEX-PORT 0:3 (8:15, 11:15, 7:15) BOR FRIULEXPORT: Ažman, Čok, Gregori, Legovich, Neubauer, M. in P. Krapež, Vitez, Flego. Tudi v posticipirani tekmi 5. kola so borovke stopile na igrišče trdno prepričane, da ohranijo svojo nepremaga-nost v tem prvenstvu. Resnici na ljubo so si pričakovale, da bodo nasprotniki v tej kategoriji nekoliko bolj kakovostni, saj so plave z enimi samim izgubljenim nizom na čelu začasne lestvice v skupini B, čeprav so povprečno dve leti mlajše od nasprotnic. Proti Alturi so borovke lahko odšle z igrišča po pičli uri igre. (Igor) obvestili SPDT - SMUČARSKI ODSEK sporoča, da zaradi pomanjkanja snega odpadejo smučarski tečaji v Ravasclet-tu - Zoncoianu. Nove datume bodo sporočili naknadno. Za pojasnila tel. 742488 - Fachin. SK BRDINA Organizira v nedeljo, 21. t. m., enodnevni smučarski izlet za vse starosti z učitelji na razpolago v Flachau (Avstrija). Vpisovanje in vse informacije na sedežu Proseška 131, v ponedeljek, 15., in 18. t. m. od 19. do 21. ure. alzatupa TRST - ULICA UDINE 3 - TEL. 363452 ^ KOŠARKO ODBOJKO, TENIS IN PROSTI ČAS kfUMS SEZONSKA RAZPRODAJA Danes na Tržaškem Začetek prvenstva under 14 ženske Ta konec tedna se na Tržaškem pričenja tudi žensko odbojkarsko prvenstvo under 14 (letnika 1976 in 1977), ki je od letos dobilo značaj državnega tekmovanja, se pravi, da bo poleg pokrajinske in deželne faze na sporedu tudi še sklepni državni finale. V tržaški pokrajini se je za to tekmovanje prijavilo lepo število trinajstih ekip, kar potrjuje, da je ženska mladinska odbojka na Tržaškem glede na teritorialno omejenost pokrajine vsaj številčno dokaj trdna. Slovenska društva že od nekdaj lepo skrbijo za podmladek, zato nas ne more čuditi podatek, da se je v prvenstvo vpisalo tudi pet naših ekip, kar je več kot tretjina celotne udeležbe. Ekipe je pokrajinska zveze takole vključila v dve skupini: SKUPINA A Bor Friulexport A, Club Altura, Kontovel Electronic Shop, Sloga, Ar-cobaleno, OMA B, Ricreatori Comuna-li. SKUPINA B Bor Friulexport B, OMA A, Ferroviario, Sokol Indules, CUS Trst, Ricrea-torio Melara. Prvi dve uvrščeni ekipi iz vsake skupine se bosta med sabo dvokrožno pomerili v navzkrižnem polfinalu, dvokrožno pa bo tudi finale za 1. mesto. Ne glede na to, da v tej konkurenci nastopajo še zelo mlade igralke, ima ta faza tudi že izrazitega favorita: to je A ekipa Bora Friulexport (vodi jo Eli-sabetta Nacinovi), ki je v isti sestavi zmagala že lani in bi morala tokrat priti do naslova pokrajinskega prvaka še lažje. V skupini A bosta nastopila tudi Sloga (z letnikom 1976 - trener Marko Kralj) in pa Kontovel Electronic Shop (letnika 1976 in 1977 - trener Dragica Hrovatin). V skupini B bosta nastopili dve slovenski ekipi: Bor B (letnik 1976), ki ga vodi prof. Silva Meulja in Sokol. Ogrodje te ekipe sestavljajo dekleta letnika 1977, vodi pa jih Cirila Kralj. Moč italijanskih ekip ni znana, nemara pa se obeta precej zanimiv boj med večjim številom šesterk za uvrstitev v polfinale, čeprav cilj večine udeleženk prvenstva ostaja predvsem nabiranje tekmovalnih izkušenj, (ak) Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000, - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 26 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja in tiska H ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG sobota, 13. januarja 1990 Papež Wojtyla govoril na zasedanju plenuma mednarodnega sveta za kulturo Padec totalitarnih režimov odpira nova velika vprašanja RIM Papež Janez Pavel II. je včeraj sprejel udeležence plenuma vatikanskega sveta za kulturo, ki so v Vatikan pripotovali z vseh petih celin. V svojem uvodnem govoru je papež govoril predvsem o dogajanju na Vzhodu, o ločevanju med Jugom in Severom, ki je krivo za kričeče razlike med razvitimi ih nerazvitimi državami. Leto, ki se je komajda izteklo, bo ostalo zapisano v zgodovini človeštva kot leto velikih sprememb, od odpravljanja mej do krize velikih ideologij, ki so se izkazale za krivične in tiranske. Poleg pozitivnih političnih razpletov pa je v lanskem letu prišlo tudi do krvave represije na Kitajskem, kar bo prav tako ostalo zapisano v zgodovini. »Zatajitev velikih ideologij s strani ljudstva je dokaz, da so slonele na krhki podlagi in da so bile le gola utopija,« je dejal papež Wojtyla. Ljudski upor je dokazal, da so bili taki režimi nazadnjaški, represivni in sploh ne po meri človeki, je še poudaril papež in opozoril na nevarnost, ki jo lahko predstavlja prav ta želja po svobodi. »Medtem ko se rušijo zidovi in ukinjajo meje, se hkrati rojevajo nove rivalitete in zavisti med tistimi, ki bi radi vladali in onimi, ki so tega poslanstva zares sposobni,« je menil papež. »Kljub temu pa je ljudska želja po svobodi nepremagljiva in je preplavila domala ves svet. Te želje ne smemo razočarati in naloga vseh nas je, da jo začnemo uresničevati v luči krščanske vere, ki jo tudi navdihuje.« Drugi del svojega posega je papež Janez Pavel II. posvetil Zahodu, kjer bi se morali znanstveniki in kulturniki bolj posvetiti vprašanju pravice do življenja in smrti, ljubezni in problemom sodobne družbe. Omenil je nevarnost in škodljivost genetskih manipulacij in opozoril, da dvomi v željo državnikov po spodbujanju bratstva in človeške solidarnosti. Pred zaključkom pa je papež omenil še kitajske dogodke, nasprotja, ki so značilna za to ogromno državo in ki izhajajo iz večtisočletne zgodovine. »Ni dvoma, da tudi kitajsko ljudstvo pričakuje novih političnih, kulturnih in verskih sap, ki mu bodo dale novo življenjsko energijo, da se bo lažje dvignilo iz otopelosti,« je poudaril Wojtyla. Ob vseh teh dogodkih se po mnenju papeža ves svet, še zlasti pa Evropa sprašujeta, kakšna bodočnost se obeta človeštvu. Padec totalitarne ideologije kliče predvsem k temeljiti politični prenovi in vabi ljudi k globokemu razmišljanju. »V narodih, ki so ponovno okusili svobodo pa se poraja tudi želja po duhovni prenovi, ki je značilna za slehernega človeka in ki gre mimo sistemov političnih in vojaških zavezništev. Plenum vatikanskega sveta se bo nadaljeval tudi jutri. Iz Vatikana pa je medtem prišla vest, da je delegacija, v kateri so kardinal VVillebrandt, nadškof Edward Cassidy in škof Pierre Duprey, že včeraj zjutraj odpotovala v Moskvo, kjer se bo srečala s predstavniki ruske pravoslavne cerkve. Osrednja tema pogovorov bo položaj ukrajinskih uniatov, ki so pred kakim mesecem prekinili svojo dolgoletno ilegalo. Vsi zdravi mornarji tovorne ladje ki je izginila v Atlantskem oceanu V noči na petek se je v hladnih vodah Atlanstkega oceana srečno zaključila avantura devetnajstih članov posadke bermudske ladje Irving Forest, ki so ji kar sredi razburkanega oceana odpovedali motorji. Ladja je imela težak tovor lesa, zato je obstajala resna nevarnost, da Se zaradi visokih valovov prevrne. Hiter poseg britanskega tankerja Nestor je omogočil rešitev vseh mornarjev, o ladji pa ne vedo še, če se je potopila ali če pluje neznano kam (AP) Zaradi vse večjega nacionalističnega vrenja Kavkazu in Zakavkazju grozi libanonizacija MOSKVA - Po zaslugi Gorbačovove glasnosti prihaja v Sovjetski zvezi do boljšega pretoka vesti, kljub temu pa je ažurnost še vedno pomanjkljiva. To velja predvsem za nacionalistične in verske izpade na Kavkazu, v Zakavkagr in v Aziji. Vseeno pa drobci vesti, ki prihajajo iz province v Moskvo že kažejo obrise skrajno nevarnega mozaika. V treh ka-vkaških republikah Sovjetske , zveze, v Armeniji, Gruziji in Azerbajdžanu je položaj že tako eksploziven, da grozi prava libanonizacija celotne regije. Najbolj »vroče« je še vedno v Gorskem Karaba-hu, armenski enklavi, ki jo je Stalin kot avtonomno oblast leta 1923 priključil Azerbajdžanu. Včeraj se je izvedelo, da so Armenci v glavnem mestu Gorskeg Karabaha Stepanakertu 9. januarja preprečili obisk visoke partijske delegacije, kar je povzročilo živčno reakcijo oboroženega spremstva. Med streljanjem je bilo več oseb ranjenih, vseeno pa član CK KPSZ Girenko, ki je zadolžen za narodnostna vprašanja, predsednik sovjeta narodnosti Nišanov in drugi sekretar azerbajdžanske partije Palianičko niso vstopili v Stepanakert. Narodni svet Gorskega Karabaha, ki ga priznava le Armenska SSR, je zavrnil posredovalno vlogo treh visokih funkcionarjev, češ da njihovega obislra Ar- menija ni pooblastila. 1. decembra je namreč armenski vrhovni sovjet enostransko priključil Gorski Ka-rabah Armeniji. Trditve, da to avtonomno oblast obkroža azerbajdžansko ozemlje in zato mora biti v sklopu Azerbajdžanske SSR, so Armenci odločno zavrnili. Nahičevanska ASSR je namreč v sklopu Azerbajdžana, kljub temu da je vmes Armenija, prav tako bi lahko bil Gorski Karabah armenski. Moskva je take zahteve zavrnila iz strahu, da bi popustljivost povzročila pravi plaz podobnih zahtev. To pa ni pomirilo Azerbajdžancev, ki vztrajajo pri svojih zahtevah in nadaljujejo z blokado Gorskega Karabaha. Položaj se je že tako izrodil, da je bil Stepanakert 7. januarja priča pravemu bejrutskemu prizoru, ko je prišlo ob prisotnosti vojaških oblasti do izmenjave dveh »armenskih in azerbajdžanskih ujetnikov«. Armenska večina v azerbajdžanskem mestu Šaumianu je zahtevala priključitev h Gorskemu Karabahu, v mestu pa zgradila visok betonski zid, ki ločuje Armence od Azerbajdžancev. Ob tem azerbajdžansko-armenskem sporu pa ni mogoče prezreti azerbajdžanskih želja po združitvi z brati, ki živijo v iranskem Azerbajdžanu. Te želje so dosegle svoj višek v rušenju mejnih objektov med nahicevansko ASSR in Iranom. Izbruh azerbajdžan- skega nacionalizma pa je prestrašil tako Moskvo kot Teheran, ki sta že dosegla okvirni sporazum o svobodnem pretoku ljudi preko državne meje. Iranski ajatulahi se po vsem sodeč zelo bojijo tega vrenja, saj njihovi Azerbajdžanci za razliko od sovjetskih ne uživajo nobenih narodnih pravic. Napetost in šovinistični nacionalizem je že povzročil razkol v Azer- bajdžanski narodni fronti. Iz nje so iztopili socialdemokrati, ki se ne strinjajo s skrajnim nacionalizmom in trdijo, da jim je sovjetska oblast zagotovila več pravic kot Turčija in Iran. V vsem tem vrenju pa ne smemo pozabiti, da je položaj prav tako eksploziven v Gruziji. Tudi tu je na pohodu pravi šovinistični nacionalizem, ki hoče nasilno asimilirati vse etnične manjšine. Najhujši zapleti so v Južnoosetinski avtonomni oblasti, ki jo je Stalin ločil od Severnoosetinske ASSR, ki je v sklopu ruske federacije. V nič boljšem položaju niso Ad-žari, Čečeni in Inguši, da drugih manjših narodov sploh ne omenjamo. Vsi ti s strahom gledajo na gruzijske zahteve po neodvisnosti, ker se bojijo, da bi bila v neodvisni Gruziji njihova usoda zapečatena. Kavkaškega nacionalnega gordijskega vozla pa ne morejo rešiti diktati in enostranske odločitve temveč le strpnost in demokracija. Albanesejevi priznali ugrabitev sina TARANTO — Tudi družina Ca-talda Albaneseja, 24-letnega fanta iz Massaire pri Tarantu, je prosila sredstva javnega obveščanja, naj nikar ne poročajo o njegovi ugrabitvi. Fanta so ugrabili 9. oktobra lani, ugrabitelji pa naj bi zahtevali od družine dve milijardi lir odkupnine. Prav to sporočilo družine pa je dejansko prvo potrdilo, da so Catalda res ugrabili. Fant je namreč izginil s svojim mercedesom, avtomobila pa niso nikoli našli. Odvetnik družine Albanese je dejal, da so preiskovalci obljubili staršem ugrabljenega fanta popolnem molk, sicer bi to lahko ogrožalo pogajanja z ugrabitelji, vendar kaže, da so prav preiskovalci bili preveč radodarni z iniormaci-jami, ki bi morale ostati tajne. Starši ugrabljenega Catalda so podjetniki, o katerih pravijo, da vsekakor niso zelo premožni. Zasebni avtomobil je na Poljskem luksuz 1*1* • • VV• i • ki si ga prebivalci ne morejo privoščiti VARŠAVA — Na Poljskem je izbruhnila nova, podtalna kriza, ki jo podoživljajo predvsem avtomobilisti. Prebivalstvo je »prerevno«, da bi si lahko privoščilo posest in vzdrževanje osebnega vozila, zato se mu enostavno odrečejo (na sliki). Računica je dokaj enostavna. Avtomobilska taksa je z letošnjim letom postala petnajstkrat dražja, prav tako zaskrbljujoče pa so poskočile cene zavarovalnin in bencina, ki je zabeležil stoodstotni povišek. V prvih dveh tednih 1990 so izračunali, da je na poljskih cestah vsaj 90 tisoč vozil manj, za 48 odstotkov pa je padel nakup nafte, bencina in drugega goriva.. V sami Varšavi kroži 19 tisoč vozil manj, kar bi lahko morda rešilo Milan, ne pa poljsko glavno mesto, kjer je manj avtomobilov na cesti le pokazatelj težav, ki jih ima država v tem trenutku družbene prenove. Sicilski vulkan Etna se spet nevarno prebuja CATANIA — V sicilskem vulkanu Etni se bržčas spet nekaj »kuha«. Iz vrhnjih žrel vulkana se je namreč predvčerajšnjim zjutraj sprostil gost oblak pepela in dima, seizmološki uradi ob vznožju gore pa so zabeležili številne tudi močnejše tresljaje zemlje. Pepel se je vsul zlasti na področje kraja Piano Bollo, kakih 30 kilometrov daleč od Catanie. Seizmološke naprave pa so tresljaje beležile tudi včeraj skoraj ves dan. Do podobnih izbruhov je prišlo že lani septembra, podzemsko bobnenje pa so prebivalci slišali tudi prejšnji teden. Profesor Giuseppe Pratane, ki vodi seizmološki observatorij zato ne izključuje možnosti izbruha lave iz katerega od številnih žrel, ki se odpirajo tik pod vrhom Etne. Povedal je namreč, da so taki dogodki sicer zelo pogosti, vendar običajno trajajo le nekaj ur. Tokrat pa se tresljaji in bobnenje ponavljajo z vse večjo in sumljivo jakostjo. V krematoriju vrteli pornografske kasete LONDON Londonski policisti so prejšnji dan vdrli v uradniške prostore nekega krematorija in zaplenili veliko količino... pornografskih video kaset. Po prvih preiskavah se je izkazalo, da so veseli grobarji ustvarili pravo pravcato prodajno mrežo tega iskanega proizvoda nemoralnosti. Izkazalo pa se je tudi, da so grobarji in ostali uslužbenci krematorija najraje gledali pornografske posnetke, ko so na bližnjem pokopališču pokopavali pokojne. Video kasete so nadebudneži v glavnem nabavljali na Holandskem in v Združenih državah. Posel jim je že tako dobro stekel, da so začeli grobarji dajati video kasete v najem tudi ljudem »od zunaj«. Policisti, ki so jim stopili na prste, so se za to priložnost preoblekli v »žalujoče ostale« in priredili lažen pogreb. la £§}erlca senior /1 VELIKO OSTANKOV IN IZREDNI POPUSTI TRST pri tekstilu visoke mode, konfekciji in pleteninah UL. MAZZINI 26 ' TEL. 631358 Obv. občini rentni,* MANUFAKTURA PODOBNIK OPČINE Velike modne firme tudi za velike postave velike priložnosti s POPUSTI do 50% obv. občim 9/1/90