St. 191 fi-tEiaa jMm i ftifttt (Mu carrgaie m la ista) V Trstu, v torek 15. avgusta 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVil jih«!«, irvttoii joodeljek. r«k dan zjutrif, Uredništvo: nMcc «r. PAeBfea Asi&ega St 20, I. nadstropje. — uaj te pofiljajo ureimlhV NeMUranft pisma te ne »prejemajo, rokovi wt M vračajo. ladajatdj fn edgevaril urednik Jtefan OodiD«. —LMNk Uka««EdkK»t Tto 'karo*Bdio«t Smatmm znafa u mesec L 7. —. 3 L .950. pol kl .-»kl»L«0 — Za r--hr mcecčno 4 Uie v Tekla« t*^ ifl opera & 11-51 EDINO Posamezne številke v Trsta In oUolid po 20 stodnk. — Oglasi se računalo % Brokosti ene kolone (72 mm.) — Ogiaaf trgovcev to ofcrttikov run po 40 cent eea tnlce, Ia zahvale, poslanice ln vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mati oglasi po 30 sL besed* majnanj pa L 2 — Oglas* naročnina in reklamacije se pottljajo izklučno upravi v Trstu, ulica sv* Franfiika Aaiftega štev. 2& L aadriropie. — telefon uredništva u uprave 11-6J. Kako se vzdržuje „črnogorsko vprašanje" Pred par dnevi smo prinesli iz članka Hermana Wendela v «Prager Presse* nekoliko posnetkov o « črnogorskem vpra-šaniu», ki so kazali, kako je zadnji «gospo-dar* Črne gore — gospodaril in ki so označiH črnogorsko vprašanje v glavnem kot socialno- Kruha, prilike za zaslužek je treba dati ubogemu črnogorskemu ljudstvu, pa bo to vprašanja kmalu odstranjeno z dnevnega reda. Iz posebnega razloga se danes še enkrat vračamo k Wendelevemu članku. Će so latinski narodi slabi geografi, pa so vsi tisti mogočni gospodje, ki — kakor vedno prisegajo — vzpostavljajo mir in red v Evropi — slabi poznavalci vprašanj, ki jih se dane«; rešujejo. Wendel dokazuje na Črnogorskem zgledu, kako so vsi tisti mogočni gospodje, ki hočejo krojiti usode evropskim narodom, za tako veliko nalogo popolnoma nedorastli. Če i*iia povprečni čitatelj časopisov v srednji in zapadni Evropi povsem meglene domneve o Črni gori in njenem vprašanju, mu na vse zadnje ni toliko zameriti, ko celo diplomatje in politiki, ki bi morali vendar to bolje vedeti, aJi tavajo v temi, ali pa še celo hotoma širijo temo. Da ie na pr. gospod čičerin v Genovi uvrstil Črnogorce m*ed »narodne manj Šine » jugo-slovenske države, ni pripisovati tega nepoznavanju stvari, kajti mož je sicer pameten in spreten- Saj celo tisti presejevalci prahu in dlakocepci, ki se sicer prepirajo o tem, ali so Hrvatje, Srbi in Slovenci en narod, priznavajo brez drugega, da so prebivalci Črne gore po plemenu, jeziku in veri — čistokrvni Srbi. In kdor brblja o cčrnogorski narodnosti*, bi mogel dosledno temu govoriti o kaki li.ppe - detmoldski, ali \rpo slovensko prevedeno) kaki fcra-^evoki, ali vipavski narodnosti. Skozi stoletja. ko ie maso srbskega naroda pritiskal turski jarem, so sokoli tega nedostopnega skalovitega gnezda, od koder so Turki odnašali krvave glave, ali jih celo izgubljali, tvorili predstražo vsega arbstva in vršeč Lovčena je slavila pesem kot « nasip srbske svobode*. Da pa je to malo število teh hrabrih gorskih prebivalcev, ločenih od narodne skupnosti južnega Slovenstva, tako dolgo tvorilo samostojno državo — ni bilo to nić drugega, nego zgodovinska kurioziteta. V svoji «Istoria o Črni gori», je Vasilje Petrovič leta 1759. bahato slavil Črno goro kot veliko deželo s številnim naprednim imovitim prebivalstvom. V resnici pa je bila Črna gora še po berlinskem kongresu v letu 1878- le mala državica kakih 9000 četvornih kilometrov z 200.000 prebivalci, ki jim je vsem gledalo siromaštvo iz oči. Toda zla usoda balkanskega Slovanstva ie hotela, da se je ta deželica zaplela v imperialistično vrvenje velesil. Velesile so tisto imaginarno politično samostojnost tega koščka zemlje hotele izrabljati kot vzvod za svoje sebične načrte. Če je ruski car Aleksander II. imenoval nekdaj kneza Črne gore svojega « edinega prijatelja«-, pa je tudi dunajski Ballplatz (ministrstvo za zunanje stvari) rožljal v deželi s svoinm goldinarji, -da je s tem preprečal neljubo mu združitev Črne gore s srbskim kraljestvom. Zadnji gospodar Črne gore, od leta 1860. na krmilu, a od leta 1910. kralj, je le prerad šel na roko vsem spletka'm mogotcev, če je le pri ttm kazal kak dobiček za njega samega! In nobena država, ki je imela kake interese na Jadranu, se ni mogla izogniti, da ne bi «gospodarju» nudila darežljive roke. On, ki ie nekdaj kot pesnik ubiral strune za slovansko edin-stvo, je mogel tem bolj neovirano igrati svojo čudno vlogo na škodo ujedinjenja južnih Slovanov, ker je nad svojimi podaniki vihtel palico neomejenega samodržca. Ker je ozemlje neplodno in zaprto vsemu svetu, se je pri Črnogorcih ohranilo življenje iz prastarih časov, stara plemenska ustava, tako, da so še na volitvah v jugo-slovensko konstituanto v letu 1920. prihajali na volišče posamezni Črnogorci, da bi oddali svoj glas za vse pleme. Če pa so že predniki Nikolaja začeli rušiti to plemensko ustavo na korist knežjega saanodrštva, je pa Nikola s kruto ostrostjo dopolnil to delo ter uvedel nekalc prosvitljen despoti-zem, ki pa je bil bolj despotičen, nego pro-svitljen. To je bila koncentrirana kislina sebičnosti, ki io je narinjal vsem- Tako je postal eden najbogatejših knezov Evrope. Dne 26. novembra 1918. pa ga je velika skupščina v Podgorici proglasila za odstavljenega in je s tem izvedla združitev črne gore z novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem je izvedla stvar, ki je bila sama ob sebi umljiva: izpolnilo se je hrepenenje najboljših glav v deželi. Razsrdili pa so se odstavljena dinastija in nieni pristaši, ki so se redili na hrbtu izstradanega hjudstva. Toda ta srd bi bil ostal brez posle»dic, če ne bi bili drugi posegli vmes z odbori in kongresi, ki so se začeli razvnemati za « svet ost črnogorske samostojnosti* kot izvrstno sredstvo za njihove namene. Tako sta se ustanovila v inozemstvu posebna « črnogorska vlada* in parti-bus infedelhan in posebna «črnogorska legija*. Dobili sta pri Črnogorcih dobrodošlega zaveznika, pa ne morda v udanosti do vladarja, marveč v — lakoti. Tako prihaja pisec do že znanega zaključka, da je črnogorsko vprašanje v prvi vrsti socialno vpra|anje. Italija Razprava o Fsctorik izjavah pred sematom —- ministrskemu prćOsedniku Facti in njegovemu patriotizmu. Glede finančnega vprašanja ni ve-. lik pesimist, kajti primankliaj, ki je znašal pred Srcuišče vsega vprašanja je finančni položaj. par iet£ 23 miljard, je padel na 4 miljarde. V — Nekateri branilci fašizma j zadnjem času so znaino pomnožili svoje do- RIM. 14. Medtem ko je zbornica že par dni | hodke kmetje, trgovet in delavci. Tj sloji, ki na dopustu, ima senat svoje zadnjo seje se- predstavljajo tri četrtino prebivalstva, morajo danjega zasedanja, nakar pojdejo tudi častiti?- j prispevati v večji meri za kritje državnih stro-vi senatorji na dopust, kar se lahko zgodi še škov, kajti vsi drugi sloji so občutno obubo-tekom jutrišnjega dne. Včerajšnja seja senata, Italija pa ima premalo lastnega kapitala, 1 • • Lil. _ ■____ *____ L 1 C 1_ 1 * 1; Z _ ____1- a. 7Q f n oa Otil* fw\lrahi nn niATOma ir «m folii ki je bila otvor jena ob 15 in ki ji je predse doval podpredsednik Melodia, je bila posvečena izključno razpravi o nastopnih izjavah nove Factove vlade. Pri razpravi se je jasno videlo, da so tudi senatorji v skrbeh največ radi žalostnega finančnega in gospodarskega položaja, v katerem se nahaja dežela. Fašizma zato se čuti potreba po inozemskem kapitalu. Vsled tega priporoča zopet vladi, naj usmeri svojo zunanjo politiko tako, da se omogoči trozveza med Italijo, Francijo in Nemčijo, ne da bi se pri tem morala Italija zameriti Angliji- Chimienti je tudi naglašal v svojem govoru, ti stari gospodje ne jemljejo tragično, temveč; da je središče vse krize finančno vprašanje. so nekako prepričani, da si bo znal postaviti sam meje, preko katerih se ne bo skušal uveljavljati Zato se je našlo med senatorji par vnetih zagovornikov fašistovskega gibanja in torej tudi fašistovskega nasilja. • • • Prvi je dobil besedo senator Campello, ki je Glede fašizma je rekel, da je otrok časa. Edina uspešna borba proti njemu bi bila v tem, da se odpravijo razc^re, ki so povzročile njegov postanek in njegov razvoj. Senator Tomassia je reicel v svojem govoru, da je fašizem nastal vsled protidomovinske gonje socialistov m slabosti vlad. Fašizmu so se pridružili tisti, ki vedo, kaj je domovina in posvetU ves svoj govor vprašanju preuredbe - . ^^ iz^bUL CUf faSiziDr, • obra_ armade m preavojaski vzgoji. Kritizira! je po- ' ' - stopanje vlade pri dovoljevanju skrajšanja vojaške službe in njeno politiko pri skrbi za častniški naraščaj. Častnik ima težke dolžnosti — je rekel — in le kdor je dober patriot, more biti tudi dober častnik. Kdor rrima te lastnosti, je slab častnik. Vsled tega ni treba jiliti ljudi, da bi postali častniki, temveč se mora častniški zbor očistiti tistih, ki ne vršijo radi te službe. Govorni odobrava predlog, naj bi armada postala narod v orožju, toda pri tem se ne sme iti predaleč, ker bi sicer bila nevarnost, da zavlada tudi v armadi isti nered kot po drugih državnih napravah. Senator Albertini je rekel, govoreč o sodelovanju socialistov, da ni prišlo do njega vsled tega, ker se je dežela pomeknila na desno v nasprotju s poslansko zbornico, ki se napinje niti domovino in preko tega cilja ne bo šeL Fašisti zahtevajo razpust zbornice in nove voHtve MILAN, 14. Včeraj se je sestal k seji osrednii odbor fašistovsike stranke. Prisotni so bili vsi člani odbora in več faši-stovskih poslancev, med njimi tudi Musso-lini, kateremu so priredili zborovalci burne ovacije, dalje glavni tajnik fašistov-ske stranke Bianchi in dr. Seji je predsedoval poslanec Mussolini, ki je v kratkem govoru obrazložil pomen sestanka. Seja je enoglasno sprejela resolucijo v kateri se pobožno spominja vseh fašistov, ki so padli povodom zadnje splošne stavke. na levo. Naglaša, da so doživele stranke, ki: Dalie se odobrava v resoluciji postopanje 3o izzvale krizo, občuten poraz in ponižanje. Vzroji nasilnemu nastopu fašizma so globoki in oddaljeni. Priznava, da je ugled države padel na ničlo. Kljub temu pa ne odobrava faši-slovskih nasilij. Naglaša potrebo, da spoštujejo vodstva fašistovske stranke in ob koncu se prisega neomejena zvestoba stranke italijanskemu narodu. Seja je sklenila nadalje, da se ustanovi zakon -si brez izjeme. Tudi zahteva fašistov, l^istovsko vojaško poveljstvo, naj se razpusti roornica, ni nikakor upravi- ^eijstvo bo sestavI|eno iz treh oseb, ki žena. Zraven tega bi bile nove volitve pri se- >lh. imenovalo vedstro stranke. Ob za-tić:nj'h razmerah velika nevarnost za notranji ključku je bila sklenjena resolucija, v soir v drŽavi. Najglavnejše med vsemi vpra- kateri se zahteva razpust sedanie zbornice šanji pa je finančno vprašanje. Po poročilu mi- in razpis novih volitev-nistra Peana ziaša primankljaj v državnem proračunu 8 miljard, po manju Paratorea pa 10 ma*ard in k tej svoti je treba dodati 600 miljosiov na leto za obresti. Kaj bo ukrenila1 ££ vtdT.uT^t^^7 SS P-'—'—a stopina sejo pod p^fced- Socialistična parL skupina za sklicanje občnega zbora RIM, 14. Te dni je imela socialistična bo tu napravila v'ada red? Ako nima poguma ni*t.vam poslanca ModigHanija. Na tej seji odpustiti železničarje, ki so stavkali, kako bo se ^ P^f^e^1 položaj v državi in položaj našla pogum za odpustitev 92.000 uslužbencev, socialistične stranke same. Po obširni raz-kakor se predvideva. ' pravi je bila enoglasno sprejeta sledeča Senator Bettoni je Del v svojem govoru slavo! resoluciia: «Zavedaioč se svoie težke od- govornosti v sedanjem hipu, zavedajoč s£. dalje potrebe, da se poskrbi za obramKo stranke in proleterskih organizacij v vsakem oziru, ter potrebe, da se budno zasledujejo morebitni notranji in zunanji za-pletljaji, poziva socialistična parlamentarna skupina vodstvo stranke, naj sprejme skupno s parlamentarno skupino odgovornost, naj organizira skupen nastop ter skliče občni zbor stranke.* Avtomobilska nesreča ▼ Genovi GENOVA, 13. Danes zjutraj je vozil avtomobil poln izletnikov proti TorilK. Iz do sedaj še neznanih vzrokov se je avtomobil prevrnil in pokopal pod seboj kakih 30 oseb. Bilo je 5 mrtvih in 15 ranjenih. D'Asnunzio ponesrečil GARDONE RIVIERA, 14. Sinoči je Gabriele D'Annunzio v vrtu svoje vile v Cargnacco tako nesrečno padel, da i je prizadel precejšnje poškodbe na glavi. Priskočili &o mu takoj na pomoč. Njegovo stanje, ki je v prvem tre-I notku zbudilo precejšnje razburjenje, se je polagoma nekoliko popravilo. A zdravniki si kljub temu pridržujejo prognozo. GARDONE RIVIERA, 14. Danes cb 10.30 je bilo* izdano poročilo, da sta D'Annunzia preiskala veučiliški profesor iz Padove Marij Donati in D'Annunziiev zdravnik dr. Duso. D'Annunzio si je prebil črepinjo in začeli sio se pojavljati znaki pretresa možganov. Ni znamenj o poškodbi možganov, gibljivost in čutljivost tta ' normalni. D'Annunzio se je tudi lahko ranil na desnih prsih. Bitje žile 67, dihanje 25, toplina 37.8. Za sedaj se misli, da operacija ne bo potrebna. Prognozo si zdravniki kljub teonu pridržujejo. Jugoslavija Važen kronski svet ▼ Ljubljani LJUBLJANA, 14. Danes sevrav Ljubljani važen kroiasil svet, na katerem se bo rešilo vprašanje pravic princa Gjorgja, brata kralja Aleksandra. ""O dogodkih, ki so dovedli do tega kronskega sveta, ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Glasom tukajšnjih listov se je sestal pred par dnevi ministrski predsednik Pašič s kraljevičem Cjorgjem, kateremu je pojasnil stališče vlade v zadevi njegovih pravic. Ministrski predsednik je po tem sestanku takoi sklical sejo ministrskega sveta, na kateri je poročal o zadevi kraljeviča Gjorgja- Debata je bila dolgotrajna. Seja je trajala od 21. zvečer do danes pol 1. je trajala od 21. zvečer do pol ene. Ministrsik predsednik je ob tei priliki poročal tudi o kraljevem stailšču-Da se to vprašanje uredi in v svrho važnih sklepov uredi in v svrho važnih sklepov v državnih poslih ie ministrski svet sklenil, da se pozovejo v Ljubljano vsi ministri, kjer se v pondeljek, 14. t. m. ima vršiti kronski svet. V Ljubljano pride celokupna kraljevska vlada in se udeleži tudi prvega jugoslovenskega vsesokolskega zle ta, posebno prireditev v nedeljo. Belgrajski listi obširno komentirajo sklep vlade, da se skliče kronski svet v Ljubljano- Med drugim naglašaio, da pome-nja to za Ljubljano veliko čast, ker postane začasno prestoli ca Jugoslavije in je lahko ponosna, da je učakala tako važen moment preje nego Zagreb, ki ima mnogo pretenzij, da postane začasna prestolica jugoslovenske kraljevine. VSESOKOLSK3 ZLET V LJUBLJANI Liubijana nI Se videla takega dneva Nastop jugoslavenskih, čehoslovaških, francoskih in alžirskih telovadcev t prisostvu kraljeve dvojice (Od našega posebnega odposlanca.) LJUBLJANA, 13. «Kaj takega Ljubljana ni še videla.» To je splošna govorica, a možje, ki so videli sokolske in druge slavnosti pridevljejo: «Ne Ljubljana, ampak sploh malo katero mesto je kaj stičnega doživelo; mogoče edino Praga.* Mesto je seveda v svoji najbolj praznični obleki; vse v zastavah. Na kolodvoru včeraj in danes nepretrgano prihajanje vlakov, med njimi 5 čeških posebnih vlakov- Množica ljudi je neprestano na kolodvoru ter sprejema goste, ki prihajajo od vseh strani Spreiema so prisrčni, južno temperamentni. Po mestnih ulicah se giblje od ranega jutra do pozne noči velikanska množica ljudi, tako da Ljubljana, ki te dni doživlja res gibanje velemesta, vidi celo prikazen, ki je značilna za miljonske metropole: na križiščih glavnih ulic stoji stražar na konju ter skrbi za redno prehajanje ljudi in vozov. To neprestano vak*večo množico oživljajo pestre barve sokokkih krojev in ženskih narodnih noš. Povsod tekmuje jugoslovenska narodna nosa s čehoslo-vaško in gledalec je v večnem dvomu, kateri bi dal prednocL Na prsih (na odznakih) udeležencev čitaš vse mogoče kraje slovanskega sveta, vidiš vse mogoče tipe, bahatega širolooplečnega Slovenca, ponosnega Hrvata, zagorelega Bosanca, koščenega Srba in kršne ga, živega Dalmatinca, povsod srečaš Čehe; prišlo jih je nad 5000. Slišijo se najrazličnejše govorice, pozornost vzbujajo srbski sefiaki v narodnih nošah in črnopolti Alžirci, kadar se pokažejo na ulici. Povsod pa prev laduje in absolutno vlada rudeča srajca; na ulici, v javnih lokalih, na promenadah, povsod jo vidiš. Organizacija je dobra. Posebno kar se tiče stanovanja, delajo čudeže. Ljubljana, ki je zidana za 40.000 ljudi in ki jih ima danes normalno 80.000, vendar z lahkoto nudi prenočišča 5e nadaljnim 40000 ljudem. Manj dobrot organizirani so gostilničarji in restavraterji. Množice preplavljajo njihove lokale, in mnogobrojni natakarji in natakarice no morejo vseh zadovoljiti, posebno tudi radi tega, ker je vsakdo nervozen in se mu mudi na različne prireditve. Teb ie mnogo. Glavne so seveda prireditve na telovadišću, ki izpolnjujejo jutro in popoldan, poleg tega so matineji, gledališke predstave, opera, koncerti itd. Telovadišče je velikanski štirioglat am£i-teater; ukusno izdelani vogali, kralje-va loža in dve veliki loži za godbe preprečajo, da ne dela enoličnega utiša. Pri današnjem nastopu so bile tribune nabito polne. Bilo je gotovo nad 50.000 ljudi. Točno ob treh so pridrdrali trije veliki avtomobili, ljudstvo jim ie hitelo nasproti, naenkrat se je nabralo teliko ljudi, da so se avtomobili morali ustaviti in zaoril je klic «Živio kralj, živela kraljica!* Kmalu nato sta se kralj in kraljica prikazala v kraljevski loži in po vseh ogromnih tribunah je zabučalo, ljudstvo je vsklikalo in pozdravljalo kralja in kraljico- Začele so sse vaje. Prvi so nastopili člani JSS v prostih vajah. Nastopilo je 2880 mož. Vaje so bile zelo točno izvajane in žele burno priznanje. Sledile so članice JSS v številu 2368, ki so izvajale proste vaje s točnostjo, ki bi deslale čast moškemu spolu. Pestra slika, ki so jo nudile v svojih telovadnih krojih, je nepozabliiva. Nato so izvajali proste vaje Francozi in Alžirci, prvi umerjeno, drugi z veliko živahnostjo. Bili so burno pozdravljeni, posebno Francozi, kz rak! Mi smo naglasili * da ^ | ravmj ^ Qne£>kraju in sicer; takoj, da prtde neizogibno do sporov, ce bo * ' ]u meJ ženskim Hcejeni in škofijsko jiotel g. Facta res biti ta, kakor se je pred- ' žasko okolico in sicer okoli stare cerkve Ma boratorij mestne bolnice, kjer sta ga preiskala. Njuno mnenj« je, da gre tu za okostnjak mladega človeka, morda pod 10. letom, in 4a ni dolgo, kar je bil zakopan. Nadaljna natančna preiskava kostenjaka se bo vršila tekom prihodnjih dni. ptavi} s svojim govorom. Le par |n že smo imeli v Gorici pravi šolski primer kako resnična ie bila naša trditev takoj, dapride neizogibno do sporov, če bo dniCjeiem^nu?o Palačo* nahajalo nekdanje pokopališče za' tr- šolski orimer ža5*ko okolico m sicer okoli stare cerkve Ma- , F 4 -i/ tere Božje -ob morju; odtod si je ohranila ta Jo. kako resnična je bila nasa trditev. V tudi s e imc> Xo pokopališče je služilo Gorici e dala poetična oblast aretirati g,so- 17g3 4 n^ovi rJgistri baje leže še v j petra Umberta Uhvienja, ker je obdolzen da , j|2uitov8 Cerkev M. B. ob Je tudi aretiranima Mangiiu .n G^d zro^l P biIa jako stara stavba, stala jo razstrelpve snovi. Razburjenifaš^pasood- ^ £ £ ^ ^ ^ sic€r na goverh na to s pozivam na, ^^JS? ^ morskem bregu; po verodostojnih virih zpu:tijc iz zaporov! In ker e m zgodi £ vzdrfevala je to c£rfUv starodavna okoličan- - izdal povelp^ fašistov povel,e s katerim bratov^ina kmCtoValcev, težakov (bri- E■ nalrfa - V?.^?, neG7 drJJobe" ghenti)in mornarjev že leta 1298, ki jo je po fcmzacsjo -seh fasistovskih čet — Z drugo be- |n }t; po*arju 'v noči od na 2. prosinca sodo: fašist naoovedujejo nasilen odpor proti £ ilt " * V __Z_____Pndimn « a dr,,,; vnr^nie, 1663 tekom treh let zopet j. novo sezidala. Jožef II. je ]_ to okciičansko bratovščino in zapreti pokopa akrav nekemu Cur t».< 1-1 Ca c nrom otiiI mv tts.invnn nns!ooi(>» držajmi avtoriteti! Pustimo na strani vprašanje, ^ j £ f n ukazal razpustiti jH bo groziloi besedi tudi res sledile> cboro- ^^^ bratovšJnoPin 2apr€ti pokopalo dejanje. Važno pa jed^stvodase fa- ^^ &q ^ ^^ nakcmu Cur, cisti nočejo uKioniu OGreaoam g. rdcie. tu- , . . ____:______»_______ i-i flrtpl Af\10« fliktov. Eno in drugo bi bila žalostna znaka za ^ kip domQv y Pifan p- zapreliu poko?a- raeta i— —i-------i; __ —: ^m-m^o,]^ na v koli-! •aseh. ; Po rečenem se nam terej ne zdi izključena bodočnost javnega življenja v Halin. G. r aeta vali so okoličani "preminoie .rejo videti seda,, koliko 0£0]i sv. justa dc lcta 1825, v k, pravočasno izvajali dr- J , gc k aIišč v svo-^h vaseh, zavne avtoritete enakomerno na vse strani! p, ______r___*__■ i-n;,.*, in njegovi predniki morejo so grešili, ker niso Prokletstvo slabe politike je vsekdar v da vedno poraja nova zla! . , * u recenem «—------ — — -----,----- * možnost, da so najdene kosti pod tlakom ulice Madonna del Mare ostanki pokojnikov iz pred- te kosti da so se _____ ____________kameni- M jasni kov svoie «Teze». Naglašamo, da je "tlakom celo 150 let. Ir, to je 'tembolj ver-Mja»ikov dolgoleten in zvest član komuni- jetno,* ker je znano, da mlade kesti navadno stične stranke v Rusiji, ki si je pridobil neven- strohnijo predno noteče 25 let. A pri prekc-Jjivih zaslug za revolucijo. Do leta 1917. je pre- pavan;u temeljev zgorele cerkve Matere Božje žive! 7 in pol let v ječah: na prisilnem delu, ^ morju leta 1668 poročajo pisatelji one dobe, ltU>r *n Ifiifn mtirili Miflfinilinv io Kil m P d j. ____iir i__1. _: „„„ ntncl^tniS stari- kjer so ga kruto mučili. Mjasnikov je bil med da go nJ,£jj tamkaj res med rimskimi najpožrtvovalne:5imi revolucionarji v komuni- narii (mozaiki, napisi, m nami) tudi še okosija stični stranki. Ker pa je v stranki sami pro- davnih časov. Torej bi trebalo pri preiskavi stopil k opoziciji, ga je osrednji odbor leta terfa'zagonetnega dogodka jemati tudi v po- 1920. codkomandiral* iz Moskve v Petrograd gjuja^ <$a so najdena okostja oirranjeni lišaf! O svojih doživljajih v Petro- I-*«,-!-: noUmi^a n^knnTlišra r>kolu ccr- — da se poboljša!! O svojih doživljaji!: gradu pripoveduje Mjasnikov: «Ko sem prišel v Fetrograd, je bilo tam raz-položrnj*? slavnostno. Vsi listi so poročali, da ostanki iz nekdanjega pokopališča okolu cer kve Matere ,Božje ob morju. j Poslovanje z aakazucaou z Nemčijo se zo-; pet vzpostavi. Poštno-telegrafični komisariat se industrija zopet oživlja in da začenja dihati - Jug.sko Kl..jino javIja: Glasom minister , » polnih prs. V resnici pa so bile to le ?ot,om- ' d] , ^ vzpcstfvi z 15. t. m. pošlo-, kinove vasi. V tovarnah so bili strajki na J :K , , • . ^ jv7cmgij0 dnevnem redu. Krivdo pa so metali boljševik! j V*|vjjz-na monopohie^a blaža Fi-' na menjševike in socialne revolucionarje ter so SžpeSrat'v Trstu ja^ja, da se odda jih zapirali. Stavke pa le niso hotele nehati. " ___________to Svobudo imamo gu. na kolodvoru, j • ji* i ; v najem provizorična razprodaja monopolnega pripoveduje dalje - na tr- > ^^ v XrstUf ul^ca Istituto št. 4< _ K*voru, v pristanišču, ne pa Po to- - , , prevzeti razprodajo, morajo varaah in delavnicah. Čeka (izredna komisija) Odložiti UlAnvnnn orožnio orei nadzoruje delavce najstrožje s pomočjo — ko- - mu ms lov! V stranki sami se zatira svoboda na ________ tozadevno kolekovano prošnjo prej imenovanemu Finančnemu inšpektoratu do 15. . ...... a . i j i i ,30413 ™ sepUmbra 1922. — Prednost imajo vojni inva- ra;sramotnejsi n?cm! če je kdo tako drzen, da ^P £ ^ sirote pa. Gio-jsči pa zaradi takih besed noben kapitalist. < Če; vanni. bi bil jaz — pravi Mjasnikov — kak navaden' Korstenjdk v skladišča ▼ nL Madonna del rokodelski komunist v k^kem rudniku, bi bil Mara. Že v nedeljski številki smo poročali, gotovo že v rokah ^Čcke*, ali pa bi me bili da se je našel v skladišču v ul. Madonna del že da - no ustrelili «ca begu->. Ponavljcm: Za- Mare okostnjak dečka hi da so se o tem raz-•nab'ijete proti buržoaziji, kri pa teče iz mojih nesle vse mogoče tajnostne govorice. Včeraj zob razbite so čeljusti nas delavcev!* — popoldne se je podala zdravniška komisija, Mjasnikov zahteva pol^g drugega, odpravo obstoječa iz zdravnikov Lorenzutti in Xydias. smrtne kazni in svobodo besede in tiska. nrjprej v skladišče, kjer je bilo okostje naj-j Osrednji odbor komunistične stranke je od- deno, in potem v grobnico pri sv. Justu.; govoril na te -Teze* Mjasnikova s sklepom, Zdravnika sta ukazala prenesti okostje v la- Vesti z Notranjske®** Iz Prestroaka. Združena društva občine Slavina priredijo v nedeljo dne 20. t m. veliko vrtno veselico z bogatim sporedom. Svirala bo znana postojnska-godba in nastopijo tudi pevska društva «S!avina» in «Orehek», dalje bo srečelov in šaljiva pošta. — Ker je ves dobiček namenjen za po^nrelce iz vasi Žeje, ki je bila dne 25- m. m. popolnoma opustošena vsled požara, se vabijo društva kakor tudi drugo občinstvo k obilni udeležbi na tej prireditvi v človekoljubni namen. — Preplačiia se hvaležno sprejeaaajo. _ DAHOVI Ker se ni mofcl udeležiti slavnosti v Sežani, daruje g. Ivan Male 5 lir «Šolskemu društvu*. Za I. Jajčiča je daroval g. poslanec Jocip Lavrenčič 10 lir. Kvsla! NAJNOVEJŠE sredstvo za pripravljanje sira se dobi v lekarni v II. Bistrici. 28'7 m ^ to sc pravi po slovensko KRAVA s teletom, prvovrstna, s 12—15 litri mleka, se proda. Na ogled pri Vek. Lokarju, Ajdovščina 28. 1493 Zastopstvo in zakiga R. MHIIIC, Sa. Peter na Krasu. Predno se od očite za kritje streli, vprašajte za vzorce in proračun. (486) PARNI STROJ, dobro ohranjen, s približno 20 HP, kupim. Karel Kofol, Pečine, p. Slap ob Idriji._1507 POZOR! Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, II. levo. 1534 GOSTILNO vzamem v najem, eventuelno na račun. Naslov pri upravništvu. 1528 ŽIVINOREJCI! Dospela sta dva vagona pokvarjenih testenin. Prodaja se tudi na drobno. Via Udine 10. . 1531 BRIVSKI pomočnik star 26 let, priden, soliden in izurjen y vsakem delu, i§če primerne službe. D. H., Ajdovščina št. 36. 1535 GLA90VSRJE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, via Valdirivo *15, L telefon 14-72. 17 Sigbrne Krone 1» zlata plačujem po najDlšjlit cenah ALOJiu mm Trst Piazzs Gnri&sMi št 2 g (prej Barriera) Krone, srebro, zlato, diamante. kupujem po najvišjih cenah. 10 PODLISTEK M. JOKAJ; MEČ IN BLISK <1* Povest Poslovenil Siavomir Josipovič t Daleč na okoli, kolikor sega oko, ni videti na širnem polju ne travice, ne grma, ne drevesa; na vsem vidiku, od enega kra-a do drugega, ni nikjer nikaka senca. Le sredi pustinje se dviga gomila in ob njenem znožju leži človek, naslanjajoč se s komolcem na četverorob kamen, ki je casajen pri gomili. Ta človek se je ravnokar prebudil, ali je pa opravil jutranjo molitev ter kleČć pričakuje dne, držeč v roki dolg, Črn molek. Oblečen je slično vzhodnim prosjakom; priprosta surma*) iz debelega bukovja ie razprostrta pod njim za preprogo; razgaljena srajca brez rokavov mu ne zakriva brazgotin po ogorelih mišicah; bos je a ena noga je bolna, prikrajšana in šepasta. . * Vrsta sukenf * - * Brada in lasje so sivi, a obraz pa zakriva in taji leta, ker je mladosten, rdeč in živahen; čelo je visoko in gladko, oči pa svetle in žarne; obraz je poln in ž njega odseva mir, čvrstost in resnost. Jc - li pobožen popotnik ali sveti umnik ali tužen prosjak? — Na vzhodnem obzorju, nad kamenito ravno pustinio, moli kvišku rdeča piramida, kot da bi hotela preprečiti izhod solncu ter je v meglenem ozračju podobna rdeči senci. Na zapadni strani mirno visi oblak nad obzorjem; črn je oblak in ne-obrobljen ter se niti ne gane; ne more ga premakniti niti jutranja sapica in niti ne pozlatiti zlata jutranja zarja. Povsod po pustinji je vse tiho in ni čuti človeškega glasu, toda skoz mrtvo tišino pa prodira kakor izpod zemeljske površine neprestano nekako tužno ječanje. Daleč, daleč, okoli in okoli, po vsej pustinji jeći ta tužni zvok, pred katerim poka srce in zastaja kri po žilah. Zdi se, da se joka sama zemlja in kakor da higu^ejo in ječć obsojenci pod oboki spodnjega sveta a jih zmanjšujejo in duše zgornje zemeljske plasti; ali kakor da se oglaša neubrano petje prokletih duž in se razlega po zraku, za katero pa nikdo ne ve, odkod prihaja in kam se izgublja. Na licu samotnega potnika ni niti siedu kakega strahu. Strahota pustinje in njena grozna pesem ga ne strašita niti najmanje. Ako je na tef pusti gomili mogel spati celo noč, getovo ga ne* bo strah po dnevu. — Pripognil se ie še enkrat na zemljo in, do~ taknivši se s čelom trdega kamena, je spregovoril s svečanim glasom: «0 modrec nad vsemi modreci, daj, da se navzamem tvoje modrosti in da Ž njo preidecn ves SSrni svet in dovršim, kar si ti nedovršenega pustil!* Potem je vstal m z veJikim dostojanstvom gledal okoli sete. Pustinja ta, je blažena zemlja Iran; do pred včeranjiin četrti raj Azije; danes pa puščava. Gomila je grob Abu- Mozlim-a, kateri je v dolgem vojevanju poklal pol miljona ljudi. Ta modrec, ta potnik, ta prosjak, ki je na gomili počival, je Timur — to je meč s strašnim pridevnikom Timur - Lenk — šepa vec; s prikupnimi, laskavimi nazivi: Gurgan — veliki gospod, Sahil - Kiran — gospodar časa, Dsihangir — vladar sveta; od devetih osvojiteljev zadnii, katerega glavo je krasilo sedem in dvajset kron in pod čigar nogami zddhuje sedem in dvajset zemelj, od Inda do Volge; on je grozni Tamerlan. OglnilKa mmlrn L 55fGmm Rezsros L 5,103.000 Duital, ©patila, TRST, Zadar. o> Afillrani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka. Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibenika in Zagrebu. Afillrani zavod v New-Yorku; Frank Saks ar Stade Bank« n« IzvrSuje vse bančne posle. B0T PKilE^iA VLOGE "M bo branita? knjižica fn na Iskoči račun ter lili oBresiala no 47, ba odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. i Daje v n&£am varnostna predala (safes) ■ ■ ■ ,■ Zavodov! uradi v Trstu: VI« Cassa dl Risparmio itev. 5 — Via $. Nlcol6 Siev. 9. Telefon št 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure. nedeljo vsi o Prestranek k VESELICI