dekorativna glasilo delovne skupnosti dekorativne ljubljana leto XVIII 3 marec 1976 »Dekorativna«, glasilo delovne skupnosti Dekorativne, tovarne dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška 280, tel. 54-241. Odgovorni urednik: Vladimir Kočevar, tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS 121-1/72) oproščeni davka na promet. Tržišče, prodaja, nabava . Na podlagi osvojene komercialne politike smo v letu 1975 ^ušali in tudi uspeli voditi politiko na tak način, da se manj-sa uvoz; surovin, barv in kemi-Ka-lij ter ostalih pomožnih sred-stev, da se na domačem tržišču doseže čimboljša realizacija, in da se skuša čimveč izvoziti, zlasti na konvertibilna področja. To zadnje je bilo zlasti vezano z velikimi težavami, ki so nastale v • 2?ni svetovni gospodarski kri-.• Tekstil je bil izredno prizadet m ravno zato smo z doseženimi uspehi resnično lahko zadovoljni. Na domačem tržišču so nagajale težave zlasti v letnih meri6?1^. ker je bil povečan polog Pri jemanju potrošniških kredi-ov. To je imelo za posledico, d_a je na tržišču s pohištvom nastala velika stagnacija. Kopičile o se zaloge pohištva zaradi če-ar so tovarne blazinjenega po-uistva proizvajale zelo okrnjeno, uekatere tudi z polovičnimi ka-hacitetami. Tudi naše zaloge so . dcelc naraščati in ker nismo uieli dovolj skladiščnega pro-R':°nra smo morali približno u-u00 metrov tkanin skladiščiti Javnih skladiščih. Predvidevali fuo, da se mora ta nevzdržna uuacija rešiti, se je to tudi v rP®enskih mesecih uredilo. manjšana je bila participacija uoioga potrošniških kreditov. n “vpraševanj e po naših tkani-an j6 postalo večje tako, da mo ze v mesecu novembru pri-jp ua normalno stanje zalog. To 1 1311 tudi vzrok, da smo z letel rfralizacijo naših izdelkov za-rj-Vp.hni in da smo na tem po-°cju prebrodili vse težave. d gubava surovin je potekala snTaj. urejeno kljub temu, da n™lmeli določene probleme, ki Dri P°-do tudi v nadalje prisotni t A tako širokem asortimaju poštev-1/1 surovin, pomožnih sred-knV ltc*' za normalno oskrbo ta-nn Pestre proizvodnje. Praksa ran ]e Pokazala, da bomo mo-uvoi-V P°d°če bolj sistematično navijati asortima proizvod-; ker nam dosedanji način sroYep obremenjuje obratna bnx^Stva' Na vseh Področjih na-dnii6 ?e P°do morali tudi v na-truditi, da ne bo preširoka, d n ii1 ?a P°mo morali še v na-kerriu Sl?rbeti< da bi čimveč barv, tpPp-kfhj in pomožnih sredstev doL -pPP surovin dobavljali od domačih proizvajalcev. izvni8^6^1’ PJ J6 Pd dosežen pri mora h narekuje, da bomo intpvn .tudi v bodoče z enako trsih tet° delovati na zunanjih tudi ’nUVajaJ'J..Pa Pomo morali tem ,o3Va tržišča, da bomo s kakn^01^ našim potrebam, Kak°r tudi potrebam družbe. terhnf1 ™ed večjih težav s ka-čavah vsakodnevno sre- je že nrohbl il nelikvidnost, kar prehajalo v vsejugoslovan- ski kaos. Ker je bil ta problem zveznega značaja, je bilo nujno poseči po zakonskih ukrepih, ki se ravno sedaj v zadnjem času uveljavljajo. Mislili smo, da bo multilateralna kompenzacija vsaj do neke mere sanirala situacijo, vendar je bila ta neuspela in sedaj pričakujemo uveljavitev zakona o zavarovanju plačil, s katerimi nam bodo plačila naših izdelkov zagotovljena in bo verjetno posledica tega padec prometa zlasti pri tistih dosedanjih kupcih, ki delajo bodisi z izgubo ali jim primanjkuje obratnih sredstev tako, da predvidevamo, da je leto 1976 prehodno, z velikimi spremembami na področju relacije prodajalec — kupec, menim pa, da je to edini izhod, ki bo zagotavljal rentabilnim OZD normalno obratovanje. Novi medsebojni odnosi na relaciji prodajalec — kupec bodo zahtevali intenzivnega medsebojnega sodelovanja, zlasti računovodstva in komerciale, ker bodo samo tako lahko usklajena stališča in akcije kvalitetno opravljene. Janez Nebec Partijska šola — program A Poročilo s partijske politične šole s teoretičnim A programom v času od 9.2.—14.2.1976 Iz »Dekorativne« smo se trije člani ZK udeležili tega seminarja na mestni razstavi, katerega namen je bil izpopolnjevanje kadrov, ki bi bili nosilci idejnopolitičnega dela v branži. Partijska politična šola je bila organizirana celodnevno in je obsegala vrsto tem iz dojemanja in spoznanja teorije marksizma, filozofije, etike, religije, odmiranja države, marksistične ekonomske teorije, marksistične miselnosti v Jugoslaviji, kar vse je pripomoglo slušateljem k razumevanju in spoznavanju osnovnih idej marksizma, kot podlage pri praktičnem uveljavljanju pri graditvi samoupravnega socializma. Predavanja so bila spremljana z dojemljivim prikazom tem, ki smo jih slušatelji v celoti dojeli in nam bodo osnova za nadaljnji študij in praktično uveljavljanje marksistične miselnosti v našem vsakdanjem delu pri razvijanju in uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov. Menim, da je taka oblika idejnega usposabljanja nujna in koristna za vse člane ZK, oblika, ki zmanjšuje poglobljen študij sodobne filozofske in družboslovne marksistične misli na kvalitetni ravni z neposredno politično aktivnostjo udeležencev, torej tisto obliko, ki upošteva dojemljivost družbenopolitičnih delavcev, za poglabljanje njihovih teoretičnih spoznanj v določenem problemskem okviru, hkrati pa daje dobro podlago za razumevanje idej in hotenj pri gradnji samoupravne socialistične družbe, katere idejni temelj je marksizem. Kratko poročilo zaključujem z mnenjem, da bi taki seminarji morali biti stalna praksa idejnega usposabljanja vseh članov ZKJ. Roža Bremec DELOVNA AKCIJA — ČIŠČENJE SNEGA PO LJUBLJANI Od sneženja, ki je nenadoma in nepričakovano zajel naše kraje je minilo že nekaj dni, vendar vseeno ne moremo mimo tega, da ne bi pohvalili vseh tistih, ki so te dni prijeli za lopate. Začela se je prava trim akcija čiščenje bele Ljubljane, v kateri so sodelovali vsi, od delavcev komunalnih podjetij, občanov po KS, pa tudi mladina ni stala ob strani. Še posebno se moramo dotakniti oz. pohvaliti mlade iz naše delovne organizacije. Čeprav smo se akcije, ki jo je organiziral OK ZSMS Ljubljana-šiška udeležili le v manjšem številu, smo hrabro prijeli za lopate in delo je steklo, saj ob veselem razpoloženju nihče ni pomislil na utrujenost ali žulj na roki. Vsekakor pa bi bilo delo še popolnejše, če bi se več mladih, saj jih v naši delovni organizaciji ni malo, udeležilo te ali podobnih akcij, saj le v takih trenutkih lahko pokažemo, da smo tudi mladi sposobni narediti nekaj. Sonja Kosec Koliko stane glasilo Spodobi se, da vsaj enkrat na leto pogledamo, koliko nas naše glasilo stane. Zato danes objavljamo podatke s komentarjem: Glasnik 1975 na mesec po izvodu ca. NAKLADA JANUAR 1976 po izvodu ca. NAKLADA din 238,865.00 19.905,41 13,3 1500 8.840 5,8 1500 Ne smemo pozabiti, da smo imeli lani slavnostno barvno številko ob 30-letnici osvoboditve (ta občutno zviša poprečno ceno izvoda), letošnja prva številka pa je bila izredno »suha«. Vsekakor je dejstvo, da smo pristali na spremembo formata našega glasila po nasvetu tiskarne, saj nam njihovi strokovnjaki zagotavljajo, da je delo s takim formatom enostavnejše, lažje za oblikovanje in — preprostejše. Tako upamo in želimo, da bi se letos držali 8-stranskega obsega (če bo le gradivo dopuščalo) novega formata B4. V programu je tudi ena barvna številka (oz. z barvno fotografijo na naslovni strani) — ki bo obeležila eno od treh letošnjih velikih praznikov (o čemer se bomo še dogovorili). V lanskem letu je cena za posamezno številko glasila precej variirala od cen določenih v pogodbi (8,40 din za 8 strani in 11,20 din za 12 strani), to pa zato, ker je bilo pri nekaterih številkah več fotografij kot je bil osnovni domenek ali pa je bila številka vsa odtisnjena v drugi barvi (kot je osnovna — črna). Za ilustracijo le nekaj podatkov: maj—junij izvod po 11,20 din, julij — 11,55 din, avgust 8,40 din, september — 9,60 din, oktober 13,35 din ... B. Ž. J. NA PRIHODNJIH STRANEH: IZIDI VOLITEV V SAMOUPRAVNE ORGANE DO IN TOZD Volitve v samoupravne organe Rezultati volitev so naslednji: Na podlagi poročil volilnih organov vseh 7 volišč, volilne ko- misije ugotavljajo, da so v samoupravne organe na ravni de- lovne organizacije izvoljeni naslednji delegati: DELAVSKI SVET Zap. št. Priimek in ime Delovno mesto Delegat samoupravne organizacijske enote 1. Ajdinovič Hašim transportni delavec TOZD — surova tkanina 2. Bajc Alojzija tkalka TOZD — surova tkanina 3. Breceljnik Jožica pletilja TOZD — surova tkanina 4. Geč Terezija sukalka TOZD — surova tkanina 5. Golob Andrej tehnolog I TOZD — surova tkanina 6. Gregorčič Izidor tekstilni mehanik TOZD — surova tkanina 7. Kralj Marta tkalka TOZD — surova tkanina 8. Kramarič Peter vodja izmene TOZD — surova tkanina 9. Križaj Ana previjalka TOZD — surova tkanina 10. Maraž Božo tehnolog TOZD — surova tkanina 11. Omerzo Pepca snovalka TOZD — surova tkanina 12. Prek Franc pomoč, obrat, tkalnice TOZD — surova tkanina 13. Ramič Alaga prip. barv. in kemikalij TOZD — surova tkanina 14. Stupar Alojzija tkalka TOZD — surova tkanina 15. Banjaž Zlato barvar TOZD — gotova tkanina 16. Cankar Angelca administrator TOZD — gotova tkanina 17. Florjančič Marjan raznašalec kosov TOZD — gotova tkanina 18. Jurjevčič Franc apreter TOZD — gotova tkanina 19. Kristanc Marinka kontrolor TOZD — gotova tkanina 20. Ljubič Javorka barvar TOZD — gotova tkanina 21. Malečkar Kristina tkalka na roč. statvah TOZD — gotova tkanina 22. čulk Ivan vodja izmene TOZD — energ. in vzdr. 23. Dejanovič Zdene strugar TOZD — energ. in vzdr. 24. Novak Janez ključavničar TOZD — energ. in vzdr. 25. Sirnik Anton analitik časa DSSS 26. Vrhunc Neda kolekcioner DSSS 27. Žokalj-J. Bojana organizator informiranja DSSS SVET DELAVSKEGA NADZORSTVA l. štamcar Stane prip. barv. in kemikal. TOZD — surova tkanina 2. Vidmar Karel tekstilni mehanik TOZD — surova tkanina 3. Lukančič Franc apreter TOZD — gotova tkanina 4. Rajič Doka vodja maloprodaje TOZD — gotova tkanina 5. Dovč Ciril ključavničar TOZD — energ. in vzdr. 6. Novak Alojz mojster meh. delav. TOZD — energ. in vzdr. SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA i. Škulj Rudi tehnolog TOZD — surova tkanina 2. Vidmar Dušan vodja snovalnice TOZD — surova tkanina 3. Preskar Urška kontrolor IV TOZD — gotova tkanina 4. Rutnik Stana apreter TOZD — gotova tkanina 5. Kogovšek Alojz mojster meh. delavnice TOZD — energ. in vzdr. 6. Prelogar Dušan elektrikar TOZD — energ. in vzdr. 7. Ferjančič Alenka pomoč, vodje vzorč. odd. DSSS 8. Krmelj Jožica kadrovnik DSSS SVET ZA DRUŽBENO SAMOZAŠČITO i. Krvina Anton vodja izmene TOZD — surova tkanina 2. Baič Angela adjustirka TOZD — gotova tkanina 3. Tomšič Milan ključavničar TOZD — energ. in vzdr. 4. Popovič Anka inštruktorka DSSS 5. ZK 6. ZS 7. ZSMS 26. februarja smo volili naše delegate v samoupravne organe na ravni delovne organizacije, temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb. Volitev se je udeležilo 79 % delavcev naše delovne organizacije. Pri tem podatku je treba upoštevati 9,4 °/0 bolniški stalež, 1,1 % izostanek delavcev na od-služenju vojaškega roka, 5,2 % porodniškega dopusta in ca. 3% odsotnost zaradi letnih dopustov. Iz teh podatkov je razvidno, da je večina volila in da so volitve potekale zelo zadovoljivo. Vse volilne komisije in odbori so dobro opravili zaupano jim nalogo. Konferenca ZMS — Dekorativna 11. 2. 1976 je bila ustanovna konferenca ZSMS — Dekorativne. Poleg zadovoljive udeležbe mladincev je konferenci prisostvoval tudi sekretar OK ZSMS — Ljubljana-šiška, Jordan Karič, ki je pozdravil udeležence, ter obenem dal mladini nekaj smernic za nadaljnje delo OOZSMS. Dnevni red konference je bil naslednji: izvolitev organov konference, program dela za prihodnje obdobje, izvolitev novega vodstva, ter pravila o delovanju KS ZSMS in OO ZSMS. Ker je program OO ZSMS in komisij dosežen, bo potrebno veliko medsebojnega sodelovanja ter aktivnosti vseh mladih, če bomo hoteli, da bo program tudi realiziran. Vsekakor pa bo pri delu potrebna tudi organizacijska in vsebinska povezanost s sindikatom in drugimi družbeno političnimi organizacijami. Poleg že nekaj predvidenega programa, kot so razna športna srečanja, sodelovanje z vojašnico Boris Kidrič, razna tekmovanja, org. izobraševanje za mlade, so bili na konferenci predlagani še dodatni predlogi, kot so npr.: da se v tovarni ustanovi pohodna enota itd. Za novo vodstvo so bili izvoljeni: Predsednik OO ZSMS — Surova tkanina 1 — Mokorel Vili Predsednik OO ZSMS — Surova tkanina 2 — Gregorčič Izidor Predsednik OO ZSMS — Gotova tkanina — Nagili Milena. Predsednik OO ZSMS — DSSS IZDAJATELJSKI SVET 1. Hriberšek Franc 2. Trček Ivica 3. Bilban Meta 4. Kavčič Iztok 5. Krmelj Jožica Predsedniki volilnih komisij: TOZD — surova tkanina: Grum Janez tehnolog II vodja snovalnice vodja izmene mojster pleskar, delavnice kadrovik TOZD — gotova tkanina: Kušar Karmen TOZD — surova tkanina TOZD — surova tkanina TOZD — gotova tkanina TOZD — energ. in vzdr. DSSS TOZD — energ. in vzdrž.: Te-kavec Ivan DSSS: Premk Ana — Kropar Zdenka. Predsednik KS ZSMS — Kosec Sonja. Sekretar KS ZSMS — Klančar Marinka. Predsednik športne komisije — Veselinovič Branko. Predsednik kulturne komisije — Begoš Zdenka. Predsednik IPK — Franko Ignac. Sonja Kosec Na podlagi poročil volilnih odborov za volišče I. in II. volilna komisija ugotavlja, da so v samoupravne organe TOZD »Surova tkanina« izvoljeni na- Na podlagi poročil volilnih odborov za volišče III., IV. in V. volilna komisija ugotavlja, da so v samoupravne organe TOZD »Gotova tkanina« izvoljeni naslednji delegati: delavski svet Jt. Priimek in ime Delovno mesto Delovna enota 1. Bartolj Pavla tkalka tkalnica 2. Berginc Sergej tekstil, moj. pletil. pletilnica 3. Ficko Ana tkalka tkalnica 4. 5. 6. Gelt Rozika Golob Andrej Istenič Stane snovalka tehnolog I prebij ač žakar. kart pripravljalnica pripravljalnica tkalnica 7. Klemenčič Tomaž barvar barvarna preje 8. Lang Ivanka preddelavka tkalnica 9. 10. Lesica Ana previjalka pripravljalnica Lovrec Lenčka preddelavka tkalnica 11. Mihovec Mira tkalka tkalnica 12. Pirjevec Ljuba pomoč, obrat, priprav. pripravljalnica 13. Prek Franc pomoč, obrat, tkalnice tkalnica 14. Plešič Francka skladiščnik surovin skladišče surovin 15. 16. 17. Rajh Katarina sukalka pripravljalnica Stupar Štefka previjalka pripravljalnica šimunkovič Nada previjalka pripravljalnica 18. Trobec Jožica tkalka tkalnica 19. 20. 21. Tomc Jože tekstilni mojster tkalnica Tomšič Valentin tehnolog barvarna preje Zabret Milan tekstilni mojster pripravljalnica DELAVSKI SVET Zap. št. Priimek in ime Delovno mesto Delovna enota 1. Andjelič Alojzija popravi j alka šivalnica 2. Bilban Meta vodja izmene šivalnica 3. Dimitrij evič Vlado barvar barvarna tkanin 4. Erjavec Zdenka popravi j alka šivalnica 5. Florjančič Marjan raznašalec kosov šivalnica 6. Kos Štefka popravljalka šivalnica 7. Kosec Franc embaler sklad. got. blaga 8. Kačanski Boris barvar barvama tkanin 9. Kristanc Marinka kontrolor šivalnica 10. Lindič Danica prodajalka maloprodaja 11. Mladovan Marija administrator šivalnica 12. Mijatovič Hani j a apreter apretura 13. Malečkar Kristina tkalka na roč. stat. ročna tkalnica 14. Truden Slavko apreter apretura 15. Tomšič Stane mojster remonta apretura komisija za obravnavo kršitev delovnih obveznosti Kramar Karolina "■ Mihevc Jožica ]?• Skrbinšek Jože *• Stupar Prane Zore Fani KOMISIJA ZA OBRAVNAVO KRŠITEV DELOVNIH OBVEZNOSTI 1. Antič Ivan apreter apretura 2. Dekleva Marija barvar barvarna tkanin 3. Lavrič Danila skladiščnik sklad. got. blaga 4. Oberster Henrika tkalka na roč. stat. ročna tkalnica 5. Škander Fani adjustirka šivalnica prevzemal, materiala vodja kemič. laborat. tekstilni mojster voznik viličarja pletilja pripravljalnica barvarna preje tkalnica skladišče surovin pletilnica SVET ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO kontrolo Arhar Janez Tabernik Janez Uhan Leon vodja snovalnice tehnolog II barvar pripravljalnica tkalnica barvarna preje SVET DELOVNE SKUPINE: Pripravljalnica, barvarna preje in “Kiacušče surovin P Bečan Štefka t Erjavec Pavla 4 Bras Marija n' Gomboc Zlato • Jandrijevič Anica Kosec Jože ■ Kristan Ivanka • Kočar Draga in Mohorko Marija ll' Ponikvar Bogdan ip Sever Ana špernjak Mira 14 Vrankar Anica le' Zabret Milan Živkovič Rozina previjalka pletilja barvar voznik viličarja snovalka skladiščnik surovin sukalka lanser sukalka barvar previjalka previjalka prevzemal, materiala tekstilni mojster snovalka pripravljalnica pletilnica barvarna preje pripravljalnica pripravljalnica skladišče surovin pripravljalnica pripravljalnica pripravljalnica barvarna preje pripravljalnica pripravljalnica pripravljalnica pripravljalnica pripravljalnica BVE I DELOVNE SKUPINE: tkalnica in pletilnica 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. Balaško Marija Berginc Sergej Galič Belkisa Gabrovšek Fani Grmovšek Alojz Intihar Stane Jakič Bernarda Kogovšek Ivan Lang Ivanka Novak Jakob Pufek Vera šiško Ivanka Velkovrh Tončka Zajc Ivanka Zabukovec Marija tkalka tekstilni mojster tkalka tkalka tekstilni mojster tekstilni mojster preddelavka tkalka preddelavka tekstilni mehanik tkalka tkalka tkalka tkalka preddelavka tkalnica pletilnica tkalnica tkalnica tkalnica tkalnica tkalnica tkalnica tkalnica tkalnica tkalnica tkalnica tkalnica tkalnica tkalnica SVET ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO 1. Bego Nuša administrator sklad. got. blaga 2. Dolinar Maks apreter apretura 3. Korla Luzarija konfekoionar šivalnica SVET DELOVNE SKUPINE: šivalnica l. Andjelič Alojzija popravljalka šivalnica 2. Božič Marinka konfekcionar šivalnica 3. Čuzela Karmela popravljalka šivalnica 4. Dabič Zora popravljalka šivalnica 5. Franko Marija prevzemalka blaga šivalnica 6. Mitič Stana popravljalka šivalnica 7. Samsa Majda popravljalka šivalnica 8. šlosar Marija popravljalka šivalnica 9. Zajc Marija adjustirka šivalnica SVET DELOVNE SKUPINE: apretura in barvarna tkanin l. Drabik Majda apreter apretura 2. Dekleva Marija barvar barvarna tkanin 3. Kačanski Boris barvar barvarna tkanin 4. Mijatovič Hani j a apreter apretura 5. Sršan Draga apreter apretura 6. Toni Kati apreter apretura 7. Zvizdalo Rajko apreter apretura SVET DELOVNE SKUPINE: skladišče gotovega blaga, maloprodaja in ročna tkalnica 1. Babnik Ana administrator sklad. got. blaga 2. Krajnc Franc embaler sklad. got. blaga 3. Kotnik Janez prodajalec maloprodaja 4. Koprivec Pepca tkalka na roč. stat. ročna tkalnica 5. Pave Jelka konfekcionar ročna tkalnica Ljubljana, dne 1. 3. 1976 Predsednik volilne komisije: Grum Janez Ljubljana, dne 1. 3. 1976 Predsednik volilne komisije: Kušar Karmen Na podlagi poročila volilnega upravne organe TOZD »Energeti-odbora za volišče VI. volilna ko- ka in vzdrževanje« izvoljeni na-misija ugotavlja, da so v samo- slednji delegati: DELAVSKI SVET Zap. št. Priimek in ime Delovno mesto Delovna enota 1. Čulk Ivan vodja izmene pomožni obrati 2. Dejanovič Zdene strugar pomožna obrati 3. Demšar Janez ključavničar pomožni obrati 4. Jugovič Ivan ključavničar pomožna obrati 5. Kregar Janez kurjač pomožni obrati 6. Lesica Jurij pleskar pomožni obrati 7. Mrak Franc mojster mizarske delavnice pomožni obrati 8. Novak Janez ključavničar pomožna obrati 9. Piškur Anton elektrikar pomožna obrati SVET ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO 1. Cankar Pavel ključavničar pomožni obrati 2. Marinko Janez vodja izmene pomožni obrati 3. Šušteršič Franc pleskar pomožni obrati SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Dulič Bajro transportni delavec pomožni obrati 2. Srakar Franc elektrikar pomožni obrati 3. Sever Franc strugar pomožni obrati 4. Vidovič Jožef ključavničar pomožni obrati 5. Virant Anton strugar pomožni obrati Predsednik volilne komisije: Ljubljana, dne 1. 3. 1976 Tekavec Ivan Na podlagi poročil volilnih odborov vseh 7. volišč, volilne komisije ugotavljajo, da konferenco delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine Ljubljana-šiška oblikujejo naslednje štiri delegacije, katerih delegati so bili izvoljeni na volitvah dne 26.2.1976. DELEGACIJA TOZD »SUROVA TKANINA« Zap. št. Priimek in ime Delovno mesto Delovna enota 1. Ban Andrej tekstilni mojster pripravljalnica 2. Dobnikar Franc mojster izmene pripravljalnica 3. Drčar Poldka pletilja pletilnica 4. Franko Ignac mojster izmene pripravljalnica 5. Flis Pavla tkalka tkalnica 6. Murn Marija preddelavka tkalnica 7. Poličnik Viktor prebij ač žakar. kart tkalnica 8. Petrič Anica tehnik v laboratoriju kemični laboratorij 9. Pšak Stanko voznik viličarja skladišče surovin 10. Vrbanec Jelena tkalka tkalnica DELEGACIJA TOZD »GOTOVA TKANINA« 1. Dolenšek Helena popra vi j alka šivalnica 2. Franko Marija prevzemalka blaga šivalnica 3. Jamnik Anica popravljalka šivalnica 4. Jurjevčič Franc apreter apretura 5. Matjašič Almira adjustirka šivalnica 6. Prošič Justina tkalka na ročni statvi ročna tkalnica 7. Samsa Majda popravljalka šivalnica 8. Šimic Helena apreter apretura 9. Turk Janez barvar barvama tkanin 10. Vidrih Bernarda prodajalka maloprodaja Na podlagi poročila volilnega samoupravne organe delovne odbora za volišče VII. volilna skupnosti skupnih služb izvolje-komisija ugotavlja, da so v ni naslednji delegati: DELEGACIJA TOZD »ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE« DELAVSKI SVET Zap. št. Priimek in ime Delovno mesto Delovna enota 1. Babnik Nada tajnica tajništvo 2. Ferjančič Zdene organizator - analitik EOP 3. Gaberšek Jože kontrolor kontrolna služba 4. Grabner Marija tehnični dokumentarist tehn. prip. dela 5. Klobučar Milka strojepiska splošni sektor 6. Lovrenčič Marija inštruktorka priprava dela 7. Mikota Tončka vodja odd. kolekcij komerciala 8. Mošet Silva vodja prodaje komerciala 9. Muck Vladka vodja fizikalnega lab. kontrolna služba 10. Pirnat Štefka kuharica jedilnica 11. Rink Silva oblikovni tehnik razvojni sektor 1. Cesar Stane kurjač pomožni obrati 2. Čori Ujkan transportni delavec pomožni obrati 3. Demšar Janez ključavničar pomožni obrati 4. Kavčič Iztok mojster pleskarske delavnice pomožni obrati 5. Piši j ar Karel strugar pomožni obrati 6. Slobko Anton mizar pomožni obrati 7. Šerc Jože ključavničar pomožni obrati 8. Taradi Mijo ključavničar pomožni obrati 9. Vidovič Jože ključavničar pomožni obrati 10. Založnik Franc ključavničar pomožni obrati DELEGACIJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Jurjavčič Terezija tehnični dokumentarist tehn. prip. dela 2. Košir Marija tehnik v fizikalnem labkontrolna služba 3. Mohar Pavla referent za soc. dejav. splošni sektor 4. Pardubsky Vladana arhitekt komerciala 5. šoba Helena inštruktorka priprava dela SVET ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO 1. Erjavec Ruša 2. Kristan Alojzija 3. Orehek Edo Ljubljana, dne 1.3.1976 referent v nabavi komerciala tehnik v fizikalnem labkontrolna služba organizator - analitik EOF Predsednik volilne komisije: Premk Ana 1. Gorše Karlinca pomočnica kuharice jedilnica 2. Grad Marjeta saldakontist gospodar, fin. služba 3. Horjak Marija tehnični dokumentarist tehnološka priprava 4. Muhič Marija inštruktorka priprava dela 5. Okršlar Milena desinater razvojni sektor 6. Osredkar Cecilij a referent za izvoz-uvoz komerciala 7. Prezelj Ivanka analitik časa priprava dela 8. Vidmar Marija blagajnik gospodar, fin. služba 9. Vovk Helena administrator I. splošni sektor pomočnik vodje 10. Zupan Dori prodaje I. komerciala Predsedniki volilnih komisij: TOZD »Surova tkanina«: Grum Janez TOZD »Gotova tkanina«: Kušar Karmen TOZD »Energ. in vzdr.«: Tekavec Ivan Ljubljana, dne 1.3.1976 DSSS: Premk Ana Na podlagi poročil volilnih renco delegacij za samoupravne rih delegati so bili izvoljeni na odborov vseh 7. volišč, volilne interesne skupnosti oblikujejo volitvah dne 26.2.1976. komisije ugotavljajo, da konfe- naslednje štiri delegacije, kate- delegacija tozd »surova tkanina« Zap. št. Priimek in ime Delovno mesto Delovna enota 1. Ažman Jože tekstilni mojster tkalnica 2. Cerar Francka obratni tehnik pripravljalnica 3. černejšek Stane barvar barvama preje 4. Grum Tončka preddelavka tkalnica 5. Hribar Marjan transportni delavec skladišče surovin 6. Kristan Franc tehnolog pripravljalnica 7. Mežnarič Marija preddelavka pripravljalnica 8. Mestnik Štefka preddelavka tkalnica 9. Tomažič Janez tekstilni mojster tkalnica iu- Verstovšek Vlasta DELEGACIJA tozd pletilja »GOTOVA TKANINA« pletilnica 1. Gregorčič Angelca konfekcionar šivalnica 2. Gimpelj Jožica pomočnik vodje prodaje II. skladišče gotovega blaga 3. Garvanovič Djuro apreter apretura 4. Kupljenik Anica apreter apretura 5. Murovec Tončka tkalka na ročni statvi ročna tkalnica 6. Majnarič Marija popravi j alka šivalnica 7. Tomc Marija popravi j alka šivalnica 8. Truden Nada adjustirka šivalnica 9. Vadija Kati barvar barvarna tkanin 10. Žalig Lidija adjustirka šivalnica delegacija tozd »energetika in vzdrževanje« 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Jeršin Jože Jama Janez Lang Jože Novak Leopold Rifelj Jernej Sirnik Franc Sotlar Mirko štrukelj Andrej Virag Jože Župan Jože ključavničar ključavničar ključavničar ključavničar elektrikar strugar strojni tehnik - konstruktor transportni delavec ključavničar ključavničar pomožni obrati pomožni obrati pomožni obrati pomožni obrati pomožni obrati pomožni obrati pomožni obrati pomožni obrati pomožni obrati pomožni obrati delegacija delovne skupnosti skupnih služb 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Gornik Tončka Hočevar Olga Jan Anton Lozar Edvard Petronijevič Vasilije Rožanec Tatjana šebjan Betka Višdč-Tomšič Meta Zalaznik Miloš Zorman-Podpeskar Francka vodja odd. za oper. pripravo dela devizni referent operater koordinator raz. dejavnosti referent za varstvo pri delu administator I. vodja glavne blagajne vodja vzorčnega oddelka arhitekt vodja odd. za teh. pripravo dela Ljubljana, dne 1.3.1976 Sedaj, ko smo izvolili nove amoupravne organe in delega--,e> je naša skupna naloga, da ti organi opravičijo zaupanje vo-lileev in s svojim delom in od- operativna priprava dela gosp. finančna služba EOP razvojni sektor splošni sektor priprava dela gospodarsko finančna služba razvojni sektor komerciala tehnološka priprava dela Predsedniki volilnih komisij: TOZD »Surova tkanina«: Grum Janez TOZD »Gotova tkanina«: Kušar Karmen TOZD »Energ. in vzdrž.«: Tekavec Ivan DSSS: Premk Ana ločitvami pripomorejo k še večjemu uspehu Dekorativne. Napoved vremena za mesec april °d 1,—2. Z. zahodnimi vetrovi prihaja ho ^deie^i SS ob^a^nos^’ občasno Od 3._7 atkotrajen porast sr nifl^ka; ta bo Povzročil aitev in naraščajočo oU gorah še močne ohladi Od 8,—li. Ker se bosta vrtinčenje; rha n n n noZek Zračni tlak nad Sredozemsko mc bo pomladansko vreme ustalilo le tam, medtem ko bo v severnih predelih Evrope zaradi višjega zračnega pritiska v Grenlandiji in Skandinaviji, nastalo zelo nestanovitno vreme pri nas. Severni predeli bodo mnogo hladnejši od južnih. Torej — občasno bo deževalo, srednje dnevne temperature okoli 150. Od 12,—19. Okrog 16. t.m. je pričakovati udor polarnih zračnih mas, ki bodo povzročile viharje. V se- vernih predelih dež pomešan s snegom in sodro. Mrzle noči s poledico, v gorah plazovi. Od 20,—26. Po prenehanju severnih vetrov in naraščajočem zračnem tlaku slede suhi sončni dnevi z rahlimi vetrovi. V teh dneh bodo dosežene najvišje dnevne temperature do 20 °C. Okrog 30. nastopi nevihtno deževje. Za ves mesec je značilna zakasnitev v vegetaciji. Anton lese KRONIKA VSTOPI: Marinkovič Dušan, barvarna preje Jokič Predrag, barvarna preje Petrovič Boško, apretura Andjelkovič Radoslav, šivalnica Djukič Dragan, šivalnica Domjanič Josip, sklad, surovin Sever Aleksander, sklad. got. blaga Valenčič Ivan, barvarna preje Gajanovič Branko, tkalnica Raškovič Predrag, šivalnica Lešnjak Slavko, pripravljalnica Bes Stanislav, apretura Manzalovič Petar, šivalnica Utroša Branko, sklad, gotovega blaga Mindek Dragutin, apreter IZSTOPI: Škrjanec Pavla, izjava delavca Gornik Leopold, v preizkusni dobi Ficko Štefan, izjava delavca Jama Janko, hujša krš. obveznosti Vončina Marja, hujša krš. obveznosti Konda Stanislav, odsluž. voj. roka Badiura Matjaž, odsluž. voj. roka Majer Boris, odsluž. voj. roka Adilovič Ismet, odsluž. voj. roka Jenček Maks, odsluž. voj. roka Markovič Slavko, odsluž. voj. Vinko Viktor, odsluž. voj. roka Sokač Vladimir, v preizkus, dobi Jankovič Slavica, izjava delavca Cmager Jože, izjava delavca Sekirnik Stana, izjava delavca POROKE: Mavsar Alojz Zorec Francka, por. Bombek Sankovič Pero Maček Bojan ROJSTVA: Boldin Anica — dvojčki DELOVNI JUBILEJI: po 10 let: Miklavčič Pavla, Žnidarič Danica, Kljajič Lucija, Žlebnik Milena, Recher Marija, Jurjevčič Franc, Erjavec Pavla, Anžiček Slavka, Latinovič Jef-ta, Bašelj Marija, Založnik Jože, Cirar Marija, Krasnik Olga, Vrbančič Stane, Jaklič Gi-zela, Dolinar Maks, Sentivanji Kati, Rožnik Magda; po 15 let: Nebec Janez; po 20 let: Flajs Vinko, Grobiša Kristina, Merhar Ljudmila, Pečnik Olga, Pismena opozorila je prejelo 16 delavcev. OB 40-LETNICI TEKSTILNE STAVKE V SLOVENIJI Nadaljevanje pogovora s tovarišem Francom Leskoškom - Luko Tov. Leskošek, kako bi označili čas tik pred veliko tekstilno stavko? V ta čas je sovpadlo zborovanje ob 30-letnici Saveza metalnih radnika Jugoslavije. Kakor je znano, ste vi kot predsednik strokovne komisije sklicali tajni sestanek tekstilnih delavcev — komunistov, udeležencev te proslave. Tu ste menda že govorili o možnosti stavke in pripravah nanjo? »To je točno. Po direktivi pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo sem dobil nalogo, da kot vodilni delavec v takratnih sindikatih, seveda, ilegalno sem bil komunist, organiziram tudi stavko med tekstilci, ki so bili takrat najštevilnejši. Na to proslavo smo povabili tudi vse komuniste iz tekstilnih podjetij. Točnega števila se ne spomnim. Vem, da smo se sestali na neki gozdni jasi pri Blejski Dobravi. Tu smo se dogovorili o možnosti stavke in pripravah nanjo. Kako bi označil ta čas?« »Dejal bi, da so iskre revolucionarne borbe že povsod tlele. Slovenski tekstilci so imeli naj slabše plače — mezde. Hrana je bila čedalje dražja. Slabi delovni pogoji so delavce v tekstilni industriji že pred veliko tekstilno stavko silili v boje z delodajalci. Poseben problem je bil tedaj tudi delovni čas v tekstilnih podjetjih. Res je bil uzakonjen 8-urni delavnik, s tem, da delavci vsakega podjetja lahko izglasujejo doljšega. Ta glasovanja so bila ali pa tudi ne. Pri tem so podjetniki izvajali najrazličnejše pritiske. V glavnem, delavci so delali tudi več kot po 10 ur. Nadur pa niso imeli plačanih. V tekstilnih tovarnah so imeli vse vodilne položaje tujci. Čeprav so nekateri naši ljudje imeli boljše kvalifikacije, so bili trikrat slabše plačani. Tujci so bili pravi priganjači. Nerešeno je bilo socialno in starostno zavarovanje. Delavci so se slabo hranili. Celo dekleta iz podeželja so večinoma prinašala za kosilo le kavo in košček kruha, čeprav so delale po 10 do 12 ur.« »Brezpravnost in težko ekonomsko stanje, vse to je ustvarilo brezizgleden položaj delavcev. V tistem času, izhod iz tega težkega življenjskega stanja niso kazale niti legalno politične, niti strokovne organizacije. Te slednje so videle izboljšanje položaja zgolj v samo mezdni borbi. Člani komunistične partije smo v tem času, se pravi že od leta 1935 začeli izvajati smernice 4. državne konference KPJ, ki je bila 24. in 25. decembra 1934 v Ljubljani. Na tej konferenci je bila poudarjena usmerjenost partije k organiziranju in vodenju akcij delavskega razreda.« »Na tem sestanku, ki je bil na Blejski Dobravi smo se domenili, da organiziramo stavko. V ta namen sem kot predsednik strokovne komisije sklical v Ljubljani v gostilni »Šestica« 18. avgusta 1936 sestanek kranjskih delavskih zaupnikov, predstavnikov delavske zbornice in centralnega tarifnega odbora. Tu smo govorili o umestnosti stavke. Domenili smo se, da bomo na predvidenem zborovanju delavstva v Kranju zagrozili s stavko, če delavskih zahtev kapitalisti drugače ne bodo sprejeli.« Tov. Leskovšek, ta sestanek na vašo pobudo ste imeli 18. avgusta. Stavka se je pa pričela že čez dva dni? »Da, komunisti smo zadane naloge izvajali vedno točno in dosledno. 19. avgusta ob 18. uri je bil shod kranjskega tekstilnega delavstva. Udeležba 3000 delavcev je kazala na resnost nastalega položaja. To zborovanje je bilo razgibano. Sindikalne govornike so delavci prekinjali z vzkliki, z grožnjami, da so pripravljeni s silo doseči svoje delavske pravice. Klicem, ki so zahtevali stavko, je delavstvo navdušeno pritrjevalo.« »Po tem zborovanju so se zbrali na vrtu stare pošte v Kranju delavci komunisti in nekaj najbolj revolucionarnih zaupnikov. Kakor se spominjam, se je tega sestanka udeležil tudi Cene Stupar iz »Eiflerja.« Tekstilni delavci — komunisti so takrat pravilno ocenili nastalo politično situacijo: to je bilo zelo pomembno, kar smo predvidevali tudi komunisti v pokrajinskem komiteju; namreč razpoloženje delavskih množic za akcijo in nepripravljenost kapitalistov, da bi izpolnili delavske zahteve. »Odločeno je bilo, da se stavka prične takoj drugi dan — 20. avgusta. Določena je bila tudi ura (ob 13. uri 50 minut). To pa zaradi tega, da bodo podjetniki, vodstva tovarn in predvsem oblast iznenadeni in nepripravljeni. Kakor se spominjam je šlo od ust do ust, da se bo ta dan popoldne pričela stavka.« In kako se je začelo, tovariš Leskošek? »Kakor se spominjam po obvestilih, ki sem jih vseskozi dobival, se je stavka pričela toč- no. Se pravi 20. avgusta ob 13. uri in 50 minut je kot prva oznanila stavko sirena Jugočeške. Že čez nekaj trenutkov sta ji sledili sireni Jugobrune in In-teksa.« Tov. Leskošek, kako bi označili — imenovali ta trenutek v naši zgodovini? »Spomini, ki mi uhajajo na te velike dni, so mi vedno govorili, da se je tedaj začel predvečer naše revolucije. Vrednost same akcije v tej stavki je pa verjetno najbolje ocenila neka tržiška delavka, ki je dejala: »Stavka je bila kot gimnazijska matura pred univerzo NOB. V najtežjih dneh NOB sem se stavke mnogokrat spomnila. Izkušnje iz stavke so mi marsikaj pomagale«. Nadaljevanje prihodnjič Franc Hriberšek Potrebna je množičnost NEKAJ MISLI IZ SEMINARJA O MNOŽIČNI INVENTIVNI DEJAVNOS" Z namenom, da se spodbudi razvoj znanstvenega in tehničnega ustvarjanja in da bi inovacijsko delo postalo množično, sta odbor za izumiteljstvo in tehnični napredek pri RS ZSS ter zveza izumiteljev in avtorjev inovacij organizirala v drugi polovici februarja seminar namenjen nosilcem in organizatorjem množične inventivne dejavnosti v združenem delu. O praktičnem in družbeno-političnem pomenu množičnega ustvarjanja ter o vlogi sindikatov pri razvijanju inventivnega dela je v uvodnem delu seminarja govoril ing. Barborič. Tudi ostali govorniki so bili naši najvidnejši strokovnjaki iz posameznih področij, zato je seminar v celoti dosegel visok kvalitetni nivo. Ob primerjavi mnogih podatkov je bilo ugotovljeno, da naša lastna ustvarjalnost zaostaja, ker smo v preveliki meri koristili tuje znanje in ga razumljivo tudi drago plačevali. Produktivnost je v razvitih državah, v primerjavi z nami, 2—3-krat večja, čeprav v sami opremljenosti ne zaostajamo v taki meri. Stopnja naraščanja produktivnosti se tudi zmanjšuje (leta 1965 4,2%, leta 1974 1,1%). Pomembno pa je, da se v zadnjih letih povečuje šte- V ZDRUŽENEM DELU vilo raziskovalcev (v Jugoslaviji že ca. 1500). Med predlogi in razpravo je bilo ugotovljeno, da inovacije morajo postati sestavni del produkcijskega procesa in da brez stalne inovacijske dejavnosti ni ekonomskega in družbenega razvoja. Osvajanje novega znanja daje ekonomsko moč, prihranek v proizvodnji in prednost na trgu. Inovacijski proces pri izumih je prilično kompliciran, računati moramo z določeno stopnjo tveganja, za izvedbo je potreben določen čas, (npr. od ideje do realizacije flo-rescenčne svetilke je preteklo 79 let, televizorja 22 let, naglo-na 11 let in podobno) zato si v poenostavljeni obliki poglejmo obseg inovacijskega procesa: Zasnovana ideja — oblikovanje, načrtovanje, izdelava in preizkušnja prototipa, zavarovanje izuma, ugotavljanje ekonomske upravičenosti za prehod v redno proizvodnjo, redna proizvodnja, iskanje kupca. Za organizacijo množične inventivne dejavnosti je v prvi vrsti potrebno ustvariti ustrezne družbene pogoje — klimo. Te nam sedaj zagotavlja naša ustava, formiranje zveznih, republi- ških in občinskih odborov, možnost družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na nivoju republike in pokrajin ter normativna ureditev inovacijske dejavnosti znotraj TOZD. Inventivno dejavnost je potrebno legalizirati, biti mora odkrita, javna in vodena. Poudarek je na razvoju množične inventivne dejavnosti na področju tehničnih izboljšav (ker so izumi redkejši). Stimulacija ne bi smela biti predmet sporov, če je ta v mejah, ki jo družba priznava (med 5—6% od ustvarjenega prihranka znotraj TOZD, navzven so ti % lahko večji). Pri motivaciji ne smemo upoštevati le invencije, ki pomeni novo znanje oziroma proces kreacije novega znanja, ampak je potrebno upoštevati tudi prispevek nadaljnje obdelave — inovacije (gospodarsko aplikacijo novega znanja ali proces gospodarske uporabe invencije). Na primer pri proizvodnji »Coe-te«, ki se danes proizvaja na vsem svetu je vprašanje, kdo je več prispeval k ekonomskemu učinku in sicer tisti, ki je sestavil tehnološki predpis za proizvodnjo »Coate« ali tisti, ki je »Coeti ponesel sloves po svetu z ustrezno reklamo (marketingom). Ovira pri stimulaciji je kultura Ta šega vi pust Pust preganja starko zimo m kliče na prestol pomlad. Tako kot vsako leto, tudi letos nismo pozabili na stare obilje pustovanja, saj tega dne Padejo na račun tudi naši najrajši. V Ptuju, Idriji, Bledu, P™ji in drugod, priredijo cele karnevale, ki privabijo množice ljudi. Toda to so le najbolj znaki kraji pustovanj v Sloveniji, tol udje pa ne izdelujejo mask samo ob pustnih dneh; bohinj-ske šeme se prikažejo že na sta-rega leta dan. Zeleni Jurij na-znanja pomlad, da ne govorimo ° Pehtri babi na Gorenjskem in koroškem, o škoronatih z Brki-n°v, ter mačkorah z Dobrepolja na Dolenjskem. Najdlje praznu-JeJ° pusta na Ptujskem polju; i en. dni se zabavajo. V Jugoslaviji poznamo vse tipe mask, ki jih pozna Evropa in prav v Sloveniji jih je zbranih največ. ■Najdemo kar tri sledove evropskih kultur: alpske, panonske in Mediteranske, poznamo pa okoli sto obrednih mask. Prvi zapis Pustovanja v Ljubljani je iz leta -d31. Te maske hranijo v Vurberškem gradu pri Ptuju. Pustovanje se je prenašalo iz roda v tod, tako se je ohranilo do današnjih dni. Vendar pa bi se mo-ra-li zavedati, da so se običaji Pustovanja ohranili predvsem za-radi prizadevnosti in vneme po- sameznikov, kar pa je tudi dokaz, da ima pustovanje še življenjsko moč. Kako sem pa jaz pusto val? V sredo, ko je bil najbolj žalosten dan, dan, ko pokopljemo pusta, sem si nadel masko, tako kot vsako leto. Maškare si imajo med seboj veliko povedati, tako )mi je prišlo na uho, da so nekatere maškare še lepše od nas, ki nosijo maske čez vse leto, na pustni dan pa jih snamejo. Tudi jaz sem tega dne videl tisto »ta lepo maškaro«. Toda ta maske vendarle ni odložila, zato mislim, da so bile prave maškare še ven-no boljše, katera med njimi pa je bila najduhovitejša, presodite sami. Adi j o pust, drugo leto pa zopet z masko okoli ust. Banjaž Zlato 31 a£ pei}e}&? V veliki koloni hodijo, na vozičku nekaj vozijo, poglej, poglej, kaj to peljejo, najbrž pusta pokopavajo. Ali vsako leto tako delajo? Da, da, tako to hodijo, tega na vozičku vozijo, ljudje jih gledajo kaj to peljejo, čeprav vedo, da pusta pokopavajo, Običaj jim narekuje, da to delajo! Zlato Banjaž LITERARNI PRISPEVEK Človek ne živi kruha V svojem zgodovinskem razvoju človek zelo zgodaj spozna, da se bistveno razlikuje od še tako visoko razvitih živalskih vrst. Grški filozof Aristotel je že v četrtem stoletju pred našim štetjem razvil teorijo, da je človek družbeno bitje ali politična žival, kateremu so potrebne, poleg materialnih dobrin, tudi duševne dobrine ali kakor jih še imenujemo, »duševna hrana«. živimo v času hitrega gospodarskega razvoja, v času, ko se vsi borimo za dvig življenjske ravni človeštva, za odpravo neenakosti v svetu ter za končno nadvlado miru, ki nam je potreben za razvoj humanejših odnosov. Vsa ta prizadevanja, ki so v razvoju družbe nujna, so pa pogosto vzrok za to, da pozabljamo in zapostavljamo tiste psihološke človekove prvine, ki so bistvenega pomena za razvoj takih odnosov. Ljubezen matere, ki jo nesebično daje svojemu otroku, je le del te hrane, prepotrebne za otrokov duševni razvoj in za razvoj njegovih bodočih odnosov do družbe in samega sebe. Poskušajmo se le bežno dotakniti teh odnosov in njihovih Pogosto nejasna razmejitev med uelovnimi dolžnostmi in inventivnim delom. Temu problemu to lahko izognemo, še točneje opredelimo redne delovne nalo-j=e in če preidemo od nenačrt-0- lastne iniciativnosti posameznikov k programirani, organizirani, množični novači ji, Iz-rsi se popis problemov, točno 0 definirajo pogoji in izdela se Plan razvoja, kateremu sledi objava problemov po vrstnem re- glede na njihovo pomemb-K reševanju pristopijo po-Mezniki ali skupine. Običajno osezejo največji uspeh skupine, 1 to sestavljene iz teoretikov in Praktikov. Od samega medsebojna dogovora (gledena pomemb-°st naloge) je odvisno ali bo a 'O uporabljen normalen delov- j1 ®as> 1® Polovica delovnega časa, ^ sten LD, prosti čas in podob-stimulacijo se poleg od-mn lahko uporabi vse dru- nLm°Zn® oblike od raznih priz-J’ dodatne nagrade, študijski pust, kadrovanje po prikaza-no 0vrstnih uspehih in podob- c- -L*.* v en Livnega za?nlen pomen tudi materij dinteresiranost vodstvenega sin, (d°datne premije npr. VsotPn° izplačanih odškodnin, odštnw V°Cienta med izplačan odskodmnami in številom z; enih v njegovem oddelku it formiiP Pa '*G zel° Pomembna nosTran°at kolektiva o ko, m pomembnosti tega d Stimulacijo naj bi predstavljal tudi odškodninski znesek, ki ni obdavčen. Prav tako se teži, da bi z inovacijami ustvarjen dohodek bil neobdavčen ali z nižjo stopnjo, kar bi predstavljalo tudi določeno stimulacijo za posamezne TOZD. V problematiki zaščite pravice industrijske lastnine je bilo dosti razprav, kdaj zaščititi invencijo, kdaj uporabiti možnost zaščite blagovnega znaka, oblike (deserna) in kdaj geografske označbe. S patentom se išče zaščita določenega tržišča in onemogoča konkurenco. Načelno naj bi se izum zaščitil s patentom le, kadar je možna kontrola, sicer je izum bolje držati kot poslovno tajnost. Pomembno je, da se izum prvenstveno zaščiti na tržišču, kjer planiramo prodajo. Patentna dokumentacija pa nam lahko služi kot pomemben vir informacij o stanju tehnike in gospodarstva, zato naj bi se jo v večji meri posluževali, posebno še, ker je le zelo malo tujih izumov zaščitenih v naši državi. Pomembno je poznati tudi pravno zaščito avtorjev inovacij (pravne vire), ker v nasprotnem primeru lahko pride do neljubih sporov. Običajne so kršitve pri skrajševanju odškodninske dobe in pa omejitve odškodnin s fiksnimi zneski. Tudi v naših TOZD bomo morali na tem področju še veliko storiti. V prvi vrsti pa je po- trebno izdelati normativno ureditev celotne inovacijske dejavnosti. Potrebno bo čimpreje zbrati najbolj pereče probleme za objavo, kar je že konkretni sklep KPO in ga je potrebno le realizirati. Verjetno bi zaradi celotne problematike art. 9216 kazalo postopati po vzorcu letalske tovarne Boing, ki je po izdelavi idejnega prototipa za letalo Jumbo Jet 747 ugotovila, da letalo precej presega predvideno težo in stroške izdelave. Družba je pozvala vse delavce k reševanju obeh problemov. V nekaj mesecih so dobili preko 5000 predlogov za zmanjšanje teže in prav toliko za pocenitev. S tem so dosegli 70 milijonov dolarjev prihranka. Prav tako je KPO že sklenil, da pristopimo k koriščenju patentnih bibliografskih podatkov, ki jih bo v letošnjem letu pričel razpošiljati informacijski center pri raziskovalni skupnosti Slovenije. Mislim, da bi bila ponovna uvedba občasnih informatorjev o izsledkih iz številne literature, ki jo redno dobivamo tudi zelo koristna in zanimiva za večino zaposlenih v naši OZD. Glede na to, da je ta materija večini manj znana, je komisija za inovacije v naši OZD tudi že organizirala kratek posvet o omenjeni tematiki za vodstveni kader. Lozar Edvard samo od posledic v eni izmed družin, kjer se starši niso zavedali svoje nepravilne vzgoje pri sinu. Vera Janez, ki je zelo prijeten fant, se nenehno bori sam s seboj, ob misli na neprijeten razplet dogodkov. V mladih letih si je izoblikoval svoja stališča do življenja in ljudi, izbral si je dober poklic, vendar je sedaj močno dvomil o tem, da je Vera dekle njegovih sanj, tisti partner, s katerim bo lahko sklenil uspešno zakonsko in ljubezensko zvezo. Bila je to velika ljubezen, ki pa je ovenela, preden se je lahko do kraja razcvetela. Sedaj, ko mu je povedala, da je noseča z njim, je v hipu spoznal vso »resnico«. Žan, kakor so ga klicali prijatelji v klubu, je tega večera taval po mestu in v sebi iskal rešitev in odgovor na Verino vprašanje, kaj misli o tem, da bi se poročila. Saj jo je imel po svoje še vedno rad, toda Vera je bila tako nebogljena, nesamostojna in nematerialna, vendar si je želela le zabave, nikoli ni pomislila na to, da je jutri še en dan, preveč lahko je jemala življenje. Kako si le ona predstavlja družino brez stanovanja, ki je vendar osnova za skupno življenje. Ob takšnem razmišljanju se je spomnil na prijatelja, ki ga je že dolgo nagovarjal, da bi odšel z njim v tujino, kjer lahko v kratkem času zasluži in prihrani veliko denarja. Tako je tedaj mislil Žan. S prijateljem res odideta v tujino, kjer Žan gara od zgodnjega jutra do poznega večera. Včasih si ne privošči niti poštenega kosila, samo zato, da bi prihranil več denarja, ki mu je potreben za nakup stanovanja, da bo Veri dokazal, kako prav je imel, ko je trdil, da so le denarna sredstva tisti vir sreče in zadovoljstva, ki si ga želi. Saj so ga vendar starši vedno učili, da je denar sveta vladar. Čudil se je prijatelju, kako lahkomiselno zapravlja svoj denar, ki sta si ga tako težko služila v tovarni. Na stalno prijateljevo prigovarjanje se Žan končno odloči, da bo šel v nedeljo z njim v okolico mesta, kjer so vsako soboto in nedeljo prirejali zabave, saj ima vendar tudi on pravico, da se v dveh letih, odkar je v tujini, vsaj enkrat lepo in človeško zabava. Po veselem popivanju in končani zabavi, se s prijateljevim avtomobilom, že močno okajena, vračata nazaj v mesto. Žan ravno premišljuje o vsebini zadnjega pisma, ki mu ga je pisala Vera, kjer mu sporoča, da je Mitja, tako je dala sinu ime, postal krepak in razposajen fantiček, piše tudi o svojem čustvu do njega, zakaj se ne vrne domov, da se končno poročita in ustvarita družino, sedaj, ko je dobila... Ni dokončal svojega razmišljanja, ko je strahovito počilo, (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) zavedal se je samo še tega, da ga je nekaj močno oslepilo, potem pa je nastala okrog njega popolna tema. Zdravniki so mu sporočili, da je bil štiri dni v komi in so mu komaj rešili življenje. Ostati bo moral v bolnišnici na zdravljenju vsaj še tri mesece. Tako se bo moral sedaj odreči denarju, ki si ga je težko prigaral v tujini, si ga odtrgoval od ust, da bi sebi in njej dokazal to, kar je še do danes mislil, da je zakonitost sreče v denarju. Kako trdo in kruto je spoznanje, toliko truda in njegovih moči je izgubljenih samo zato, ker življenja in Vere ni dovolj dobro spoznal. Šele sedaj mu je postalo jasno, da ni tako nebogljena in nesamostojna, kakor je on mislil, le zakaj je ni poslušal, ko mu je skušala razložiti, da se je ljubezen rodila prej kot denar. Spoznal je, da ga doma čaka sin, ki ga mora vzgojiti v drugačnem duhu, kakor je bil vzgojen sam. Povedati mu mora, da človek ne živi le od kruha, da mu je potrebno mnogo več kot denar. Spoznal je svoje zmotno ravnanje do Vere in prišel do resnice, ki pravi, da je zakon naj-bogatejši izvir življenjskega zadovoljstva, ki blagodejno vpliva na človeka. Obogaten z novimi spoznanji, vendar brez denarja, potrka na Verino stanovanje. V roki stiska veliko, lepo zavito darilo, v katerem je poročna obleka za Vero. V prsih čuti vihar, čuti sramoto svojega početja, ko na vhodnih vratih bere, namesto svojega imena, ...Vera! Tone Jan ZA RAZVEDRILO Naredite sami Svojim otrokom priskrbimo hranilnike bank, v katerih sami varčujemo. Zase, za drobne vsakdanje potrebe — pa lahko zelo hitro izdelamo priročen hranilnik, kjer se lahko zbira drobiž pozabljen po številnih žepih, kotih torbic ... Kadar bomo v stiski za drobiž, bo tako doma vedno pri roki »zlata rezerva«. ŠPORT SMUČANJE Na minuli Tekstiliadi so naši smučarji dosegli v veleslalomu lepe uspehe. Konkurenca je bila precejšnja, sicer pa poglejmo kako je bilo: Pri mlajših članih je bilo prijavljenih 200 tekmovalcev. V tej konkurenci je bilo prijavljenih 6 naših tekmujočih, sicer je 51 tekmovalcev odstopilo, 11 pa jih je bila diskvalificiranih. Naši so vozili takole: Bivic Slavko Prelogar Dušan Pečaver Marjan Zavašnik Stane — 26 mesto — 73. mesto — 74. mesto — 14. mesto Mokorel in Ponikvar sta bila diskvalificirana. Proga je imela 33 vratič. V konkurenci mlajših članic smo imeli eno samo predstavnico — Egart Slavko, ki je dosegla, kljub padcu, med 87. prijavljenimi solidno 13. mesto. Vreme je bilo sončno, razglasitev rezultatov je bila popoldan v hotelu CREINA v Kranju. Ekipno so bili prvi Tržičani iz BPT, drugi so bili iz Sukna — Zapuže in tretji iz Gorenjske predilnice — Škofja Loka Če bi za prihodnjo smučarsko sezono lahko pritegnili vsaj še enega ali dva tekmovalca za konkurenco seniorjev, bi lahko tudi tekmovalci Dekorativne nastopili kot kompletna ekipa in bi tudi dosegli boljše skupinske rezultate. Stane Zavašnik JZ Reka Amazonka odnaša v morje največjo količino vode od vseh rek na svetu. Vsako sekundo steče v Atlantik 1,200.000 m3 Amazonkinih voda, ob poplavah pa celo 2 milijona m3. Največje krastače živijo v Južni Ameriki. Leta 1965 so ujeli v Kolumbiji samico, ki je bila dolga 23,8 cm in je tehtala 1,3 kg. Najstarejša srednjeevropska univerza je bila odprta leta 1348 v Pragi. Najstarejša univerza v Evropi pa je bolognska. Ustanovljena je bila leta 1119. Finska ima kar 50.000 km plovnih poti po rekah in jezerih — ki povezujejo oddaljnejše kraje in pokrajine. Evropska prestolnica z najvišjo nadmorsko lego je Audor-ra la Vella — glavno mesto istoimenske žepne države v Pirenejih — leži 1061 m visoko. Eden srhljivejših podatkov: zgodovinarji so izračunali, da je bilo v vsej človeški pestri zgodovini le 230 let miru. Siah&aLe Prejeli smo zahvali Vzgojno varstvenega zavoda Vrhnika in vzgojnega zavoda »Elvina Vatovec« iz Strunjana za blago (ostanke), ki smo jim ga poslali za potrebe likovne vzgoje, tehničnega pouka in ikrožkovnih dejavnosti. REŠITEV ŠAHOVSKEGA PROBLEMA »MAT V DVEH POTEZAH« IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: 1. Da 8! Kg 7, 2. Dg 8 MAT. 1. ...Tg 7, 2. Dh 1 MAT. 1. ... T poljubno, 2. Dg 8 MAT. PRVA RAZSTAVA UMETNIŠKIH SLIK V DVORANI NAD JEDILNICO JE USPELA Akademski slikar Darko Slavec je tudi sam razlagal svoje slike obiskovalcem razstave. Okno in pokrajina tik pred nevihto sta vzbujala največ občudovanja Razlaga je bila zanimiva, poslušalci pa pozorni Kruh in česen, pogosta Slavčeva tema... Avtor (prvi z desne) je prvič razstavljal v »proizvodnji«. Ni pričakoval takega odziva.