TRBOVLJE, 7. FEBRUARJA 1963 • ŠTEVILKA 7 £ LETO XVI V DANAŠNJI ŠTEVILKI | • ZIMA, ZIMA BELA... | fotoreportaža, stran 8 ^ ^ • RAZLIČNE CENE, RAZLIČNA p | PRESKRBA ^ | • POŠTNI PREDAL 82 | H — stran 6, 7 a | • NAPOVED NAŠEGA NOVEGA ^ I ROMANA — stran 11 s b [najnovejše | POSVETOVANJA o LETOŠNJEM GOSPODARJENJU TRBOVLJE, 6. februar-_ (po telefonu) — Okr. gospodarska zbornica Iz Ljubljane je pripravila uanes v Zagorju ob Savi :n Trbovljah dvoje sektorskih posvetovanj o gi-banju gospodarstva v letošnjem letu in o najvažnejših nalogah v zvezi s oot- Posvetovanja v Za-8orju ob Savi so se ude-®eali tudi predstavniki iz *~Rje, v Trbovljah pa Predstavniki Iz Hrastnika. SEJA ObLO V ZAGORJU OB SAVI ZAGORJE OB SAVI, *■ febr. (po telefonu) — “tiri bo t Zagorju ob Savi skupna seja obeh *oorov občinskega ljudskega odbora. Osrednji točki dnevnega reda sta Poročili o delu sveta za <>elo in sveta za splošne "t notranje zadeve. Rudarji iz obeh zasavskih rudnikov rjavega premoga — Rudnika Trbovlje—Hrastnik in Rudnika Zagorje — so v januarju nakopali skupaj kar 156.800 ton rjavega premoga, pa kljub vsemu niso mogli zadovoljiti vsem željam In potrebam. Dosežena proizvodnja premoga je rekordna in posebno še pomemb na ob upoštevanju številnih težav, s katerimi so se morali spoprijeti zasavski rudarji v tem mrazu in snegu. Ko je zadnje dni prejšnjega tedna že kazalo, da so največje težave mimo, pa je nedeljski, poncdeljski in torkov sneg povzročil zasavskim rudarjem spet obl lico novih težav. Na sliki: vlak pelje z zagorske separacije spet' nove tone premoga do železniške postaje Pridobitve (ma) ZAGORJE — Kljub temu, da bodo letos v Zagorju namenili pretežni del sredstev za večanje gospodarske moči, bo v kraju urejena v prostorih zraven stolpnice samopostrežna restavracija, dodatni trgovski lokali ob Cesti zmage, zgrajena bencinska črpalka in v sodelovanju s celjskim »Veležitarjem« urejena tudi mlečna restavracija, Id jo Zagorjani že nekaj let močno pogrešajo. Živahna bo pa letos tudi stanovanjska izgradnja v Zagorju, saj bodo začeli na novo graditi tri stanovanjske bloke, od katerih bosta predvidoma dva vseljiva že ob koncu leta. Seja občinskega LO Hrastnik (p) Hrastnik — V soboto je bila v Hrastniku seja obeh zborov obč. ljudskega odbora, na kateri so razpravljali predvsem o vprašanjih, ki sta jih nakazali poročili sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter sveta za zdravstvo. Več o seji bomo poročali v prihodnji številki našega tednika. Klubski večer v Zidanem mostu ■ * m - ■ • ■ Pretekli četrtek je bil le-R's v Zidanem mostu prvi klubski večer. Tokrat je bil ■ha programu Shskespeare in “■Sen kresne noči«. Najprej so se poslušalci se-^anili z velikim angleškim Imenovanja na seji ObLO Trbovlje ' za novega direktorja ®0oP' organizacije »Metalija« ?.v- Jožeta Guno. Dosedanji uirektor tega podjetja je od-801 v pokoj. VREM E: Napoved *a čas od 7. do 17. februarja Pogoste snežne padavi-hf bodo trajale včasih po p« dni skupaj. Vmesne Hiasnitve ne bodo traja-sk VCČ kat dva dni. Vse-*°*i bo mrzlo, zlasti še JO. februarja dalje. dramatikom, z dobo, v kateri je živel, in o gledališčih v tistem času nasploh, nato so pa mladinci zaigrali prizor »Rokodelcev«, Prizor je dosegel pred približno 40 gledalci velik uspeh. Preprosta scena, oder v krogu, glasbeni vložki in sama interpretacija — vse je bilo elito v celoto, kar je imelo za nalogo, ne samo prikazati odlomek iz »Sna kresne noči«, temveč zbližati tudi gledalca in igralca. Čeprav malce nenavaden prikaz za kraj, kjer poznajo le »ljudski oder«, je večer vendar uspel. Vsi. ki so se po predstavi zadržali še v kratkem razgovoru z odborom kluba, so želeli še več takšnih in podobnih večerov. Videti je, da je klubska oblika dela zares privlačna in koristna. V razgovoru z vodjem kluba Ernestom Teršeličem smo izvedeli, da bo drugi klubski večer namenjen ljubiteljem zabavne glasbe. Se prej pa bodo dostojno proslavili 8. februar — obletnico Prešernove smrti. Mišo Vtisi s kongresa I 1 I I I I i\< Po VII. kongresu Zveze mladine Jugoslavije smo se pomenkovali z Milanom Remsom, kovinarjem iz Strojne tovarne in Ivanom Migličem, elektrarno jstrom iz trboveljskega rudnika, ki sta se udeležila tega kongresa. Milan Rems si je, pred-mo je odpotoval v Beograd, močno želel, da bi videl predsednika Tita. želja se mu je seveda uresničila. Vtisov s kongresa je precej. In vsak zase je posebno doživetje. Najbolj pa me je prevzel tisti, ko je prišel v kongresno dvorano tovariš Tito. Prvikrat sem ga resnično videl. Od obilnega kongresnega materiala so se mi vtisnile v spomin predvsem besede predsednika Tita. Poudaril pa bi tudi rad, da bi občinski komite v Trbovljah pripravil obširno akcijo za tolmačenje in seznanjanje mladine z najbistvenejšimi vprašanji novega statuta mladinske organizacije. Milan pa se prav rad spominja tudi srečanja z vodjo komsomolske mladine in predstavnikom Konga. Ivo Miglič: — Prevzeli so me predvsem predstavniki azijskih in afriških držav, ko so pozdravljali kongres. — Največje ovacije smo priredili predstavnikoma Angole in Španije. Na kongresu je bilo obdelanih vrsto tem. Posebno aktualna se mi zdi tista, ko so posamezni delegati govorili o uveljavljanju mladine tako v proizvodnji kot občini. Na primer, delegat iz ze-■niške železarne je prikazal prizadevanje mladinskega vodstva, da se mladina v tem podjetju načrtno strokovno usposablja in pa o uveljavljanju mladine v proizvodnji. Tako je bilo na kongresu poudarjeno, da ni glavno, da se mladina vključuje v seznanjanje An reševanje vprašanj proizvodnje edino le preko Klubov mladih proizvajalcev, temveč naj se poslužujejo vodstva tudi drugih oblik, ki so prav tako koristne in zanimive za mladega človeka. I -S AKTUALNO Prvi predlogi Ob slabostih tudi uspehi Na seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL ▼ je prišlo že nekaj predlogov za spremembo in dopolnitev Na Dolah In v Gabrovki so npr. predlagali, da naj bi Litiji so ob sprejema načrta osnutka statuta občine, dela za letošnje leto poudarili, da bodo dali v sedanjem Obdobju posebno pozornost določili v osnutku statuta vi-razpravam o osnutku novega rc sredstev za delo krajevnih statuta občine Litija. Doslej skupnosti, ob čemer so tudi so vodstva krajevnih organi- predlagali, da naj bi dobila racij SZDL (tako v Smart- krajevna skupnost del sred-nem, Gabrovki in Dolah ter štev, ki bodo zbrana na raže ponekod) že pripravila raz- čun občinske doklade. Podob- Zadnja občinska konferenca organizacije Socialistične zveze zagorske občine Je bila precej kritična, čeprav bi bilo morda umestno, da bi ob vseh ugotovljenih pomanjkljivostih nanizala tudi dosežene uspehe zadnjega obdobja, s čimer bi bila po- vah o potrošnji razpravljati tudi o proizvodnji. V prihodnjih dneh bo pa v Zagorju v zvezi z razpravo o predlogu družbenega plana in proračuna za 1-1963 važna tudi razprava o ustvarjanju proračunskih sredstev, ker je bila doslej vedno v dana bolj celovita in popol- navadi le razprava o upora-na slika vsega življenja in bi teh sredstev. prave o osnutka novega litijskega občinskega statuta skupaj z vodstvi vseh organizacij in društev s posameznih področij. S teh razprav Tudi v Zagorju (ma) ZAGORJE — Tudi v Zagorju ob Savi so — podobno kot v Litiji — na zadnji eeji občinskega komiteja ZK razpravljal o programih dela Organizacijske, kadrovske in ideološke komisije ObK ZK. Iz predlogov dela izhaja, da e» bodo komisije skupaj z Občinskim komitejem ZK (prizadevale utrditi osnovne organizacije ZK, izpopolnjevati sistem In metode dela v teh organizacijah ter skrbele za kar najširšo politično — ideološko izobraževanje članov ZK. Delo se je začelo (ma) LITIJA — Na seji izvršnega odbora občinskega no kot v Šmartnem pa so tudi v Gabrovki in na Dolah predlagali, da naj bi s statuti krajevnih skupnosti uvedli poseben prispevek za poravnalne svete. Mimo tega pa je bil sprejet tudi načrt dela občinskega odbora SZDL Litija za pri- dogajanja v občini. V okviru razprave o referatu »Občan v novem komunalnem sistemu« je bilo nanizano vrsto misli In napotkov, ki bodo lahko sestav-ljalcem osnutka novega statuta zagorske občine koristno služile pri delu. čeprav je bil tudi eden od osnovnih namenov konference ob- hoda ji h nekaj mesecev. Tako tinske organizacije SZDL za- računajo, da bodo najprej pripravili razpravo o lanskoletnih dosežkih gospodarstva In o osnutku družbenega načrta občine. Organizirali bodo razpravo o šolstvu in podobno gorske občine razprava o osnovnih tezah ustav in novega občinskega statuta, pa bi morala konferenca vseeno v večji meri razpravljati tudi o nekaterih važnih tudi o turizmu in gostinstvu, gospodar, vprašan iih, pred- s posebnim poudarkom na nadaljnji razvoj turizma. Mimo tega si bodo pa prizadevali, da bi kar najbolj okrepili krajevno organizacijo SZDL. M. vsem še o nadaljnjem gospodarskem razvoju. Dejstvo je, da ob vseh vprašanjih Izstopa tudi vprašanje sredstev. Zato bo treba v prihodnje vselej ob razpra- Konferenca je mimo ostalega naglasila, da bo treba letos angažirati vse sile za večje povečanje proizvodni^, kot pa je bilo doseženo doslej, saj je ugotovljeno, da splošna potrošnja hitreje narašča kot pa materialne zmogljivosti. Pri tem bo važno tudi maksimalno izkoriščanje vseh zmogljivosti, kakovostno proizvodnje in večje usmerjanje investicijskih vlaganj v povečanje gospodarskih zmogljivosti. Vse težave bo mogoče namreč mnogo laže reševati, če bodo v Zagorju intenzivno krepili gospodarsko moč občine, za kar bo treba vsepovsod iskati možnosti in rešitve. vostim pa ni nobenega raz loga za pesimizem. Vrsta t* žav, ki so hromile življenj« v komuni, je bila že lani odpravljena. Tudi za letos se obeta rešitev nekaterih P*®" blemov. Seveda je pa kaznj da bo mogoče tudi v pri' hodnje reševati vse težave k v okviru razpoložljivih mo* nosti In ob še večjem sode lovanju samih občanov. Kljub nekaterim težavam in ugotovljenim pomanjklji- Pravna posvetovalnica Kakšno naj bi bilo opravi' čilo za NEOPRAVIČENE IZOSTANKE z minule občinski konference SZDL Trbovlje, je veliko vprašanje. Ne vem ali ne poznajo člani SZDl dodobra občanov, ki so Jih, izvolili kot delegate za to koti" ..... . fercnco, ali so pa morda ti tudi ob nedeljah tako zasedeni z raznim družbena-političnim delom, da se ne morejo odzvati vabilu in priti na konferenco. Kajti številka 37-toliko je bilo namreč neoprar vičenih delegatov, je vsekakor prehuda. Nerazumljivo je, da ne bi imeli niti toliko časa. da bi se opravičili pred kom, fercnco na ObO SZDL in pO*. vedali vzrok, zakaj se ne mo-rejo udeležiti konference. i Potrebno M bilo, da bi ea* me krajevne organizacij« SZDL poklicale na razgovof te delegate ter jim razjasnil« pomen občinske konference. Na sobotni seji obeh zborov ObLO Trbovlje so od- odbora SZDL v Litiji so^ime- bomiki razpravljali In se seznanili tudi z delom komisije za prošnje in pritožbe . .... . pri ObLO. Komisija se je v ---------------------- ---------- predsednike so bili imenova- Janškem letu sestala šest- mest In vprašanja s področ-*“• organizačiJSKO-kadrov- tcr proučevala pritožbe ja stanovanjske zakonodaje. državljanov, ki so naslovili pritožbe na samo komisijo, novali predsednike in člane komisij, ki delujejo pri občinskem odboru SZDL. Za cki komisiji Drago Omerza, v ideološki komisiji Ivan Boh, ne zadeve. V razpravi je bilo podčrtano, da so najčešči motivi pritožitel.jev nezakonitosti s področja delovnih razmerij, pokojninskih zadev, kategorizacije delovnih V tej razpravi je bilo poudarjeno, da je potrebno v komisiji m kmečka vpraša- k0mlsijo za pritožbe naOkr. posvetiti'večjo skrb kot do- nja Helena inž. Dintelj, v komisiji za komunalni sistem Franc Mali ter v komisiji za sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi Franc Sošič. Te dni bodo že prve seje komisij, na katerih bodo izdelali predloge za programe dela v letošnjem letu. ljudski odbor (II. stopnja), na Izvršni odbor LRS, na kabinet predsednika Ljudske skupščine in na kabinet predsednika republike. V minulem letu je komisija dobila naslednje pritožbe: 16 za stanovanjske zadeve, 11 za delovno razmerje ter 1 za premoženjsko prav- Zdaj še oddelek za šolske otroke ZAGORJE — Varstvo otrok bi bilo treba urediti še pro- slej raznim službam »rt gospodarskih organlzacliah In zavodih ter jih sproti o»o-zarlati na določene nanake. Pri tem so se odborniki In zlasti predstavnik ObSS zavzeli za to, da se člmprej ustanovi pravna posvetovalnica za občane, kjer bi lahko le-ti dobili vse pravne nasvete ter pravno pomoč. — Eden Izmed odbornikov je podčrtal, da so znani prhne- zacij m ustanov. Vodje grup zbora sta sklenila, da sc do 15. februarja uredi to vprašanje o sodelovanju z 0''cs Nujno je, da se prt ObLO ustanovi ta služba, ker bi v tem primeru odpadle pritožbe, ki sedaj potujejo od enega organa do drugega. jz Politična šola (b) HRASTNIK - V Hrastniku in Radečah delujeta uspešno od 15. januarja dva oddelka večerne mladinske politične šole. ki jih Je organiziral občinski komite Zveze mladine Slovenije, Hrastnik. Solo obiskuje preko 60 slušateljev, mladinskih aktivistov iz gospodarskih organi- ri, da si nekateri občani la-stc pravico pravnih svetovalcev ter da so laiki na tem področju, zaračunavajo pa mastno svoje usluge. Oba v mladinski politični šoli so mladinski aktivisti, ki so pred nedavnim zaključili nižjo politično šolo Zveze komunistov v Hrastniku. OB ROBU Le kaj M z občinskimi ODLOKI, si misli marsikdo sedaj, ko pritiska mraz in ne nebno sneži. Grem skozi en« ali drugo mesto v Zasavju h vsepovsod je enaka slika: za metenl in zasneženi pločnik* Vseeno je, ati je v hiši sede* gospodarske organizacije ali pa stanujejo občani. Od glavnih vrat pa do in po pločniku je le s fiz*. Res čudno, da odloki o obveznem čiščenju pločnikov obstojajo o tem, ali jih pa kdo izvaja, sc pa nič ne ve. Pri sodniku za prekrške pri Obl .O Trbovlje smo zvedeli, da je bil doslej le eden kaznovan, trije so pa prijavljeni. In koliko je še takih, pri katerih ie tudi ta odlok ••zamrznil".’"" se na področju zagorske občine polagoma izboljšuje. Z ureditvijo novih prostorov na Cankarjevem trgu za vzgojno-varstveno ustanovo ■je brla dana tudi možnost Ba ureditev oddelka za šolske otroke, ki bo začel z delom v prihodnjih dneh. V zagorski vzgojno-varstveni store za oddelek zagorske vzgojno-varstvene ustanove v Toplicah in poiskati nov prostor za vzgojno-varstveno ustanovo na Lokali, kjer sc vse delo odvija v enem samem prostoru, ki pa iti najbolj primeren za to. V prihodnjih dneh bodo v bile v lanskem prvem pol- Težave v januarju (ar) TRBOVLJE — Lansko- izvodne naloge, kajti težave letni plan so v podjetju se po navadi porajajo v za-Elektro-Trbovljo uspešno iz- četku leta, pozneje, ko posta-vršili in ga prekoračili za 13 ja vreme lepše, sc pa položaj odstotkov. Kljub temu, da so naglo izboljšuje. ustanovi prirejajo že nekaj Zagorju v bližini novih sta- jetju velike težave, se je si- časa zabavne popoldneve za najmlajše, ki jih obišče tudi po 90 otrok. Z izboljšanjem varstva otrok novanjskih blokov ob Cesti tuacija znatno izboljšala v zmage zgradili vzgojno-varstveno osrednjo drugi polovici leta. Tudi le-ustanovo. (os se je začelo s težavami: Moški mladinski Dopisujte v Zasavski Koncert pevcev b) HRASTNIK — pevski zbor tci* Vendar pa z njo ne bo mo- 6neg, mraz in še druge ovire zbor Svobode j iz Hrastnika Kfo‘“ pripravljata vo„„vo™ Zaradi tega bo treba skrbeti stoikov pod planom. Plan za -tovariša Malovrha in tova- letošnje leto je zn 15 odstot- .rišicc Rcbemikovc skupni kov večji kot je bil lanski. samosto}ni koncert. Na njem Vendar so v podjetju prepiri- . . ___„„ čani, da bodo ob koncu leta 1)0110 lzva,al' prxdm na" uspešno zaključili svoje pro- rodne pesmi. za ureditev prostorov za varstvo in zbiranje otrok v stanovanjskih poslopjih, ki jih TEDNIK fc£dn'8radi,i vZae°ri°vpri" TZaScuJt-ki TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Glavni urednik Slane ŠUŠTAR, odgovorni nrednlk Marijan LIPOVŠEK — Urejuje uredniški odbor — Uredništvo In uprava Trbovlje, Trg revolucije 11/11, telefon 80-191 — Račun pri NB Trbovlje 600-13-608-1 — Posamezna številka 20 din — Naročnina CP^-stavnlno): mesečna 60 din, četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska CP »GORENJSKI TISK«. Kranj — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo Letos v Zagorju trije novi bloki - to ni malo Lansko leto je bilo v sta-^vanjiski izgradnji na pod-ttKju zagorske občine opaziti i določeno nazadovanje. Občani Zagorja so zato v zadnjem ^asu na več mestih spraševali, kakšna bo pa kaj letošnja gradnja stanovanj, saj je namreč znano, da je v tej za-^vski občini še vedno precej Pereča stanovanjska problematika. Prosilcev za stanovanja bo namreč še nekaj let vejj,' kot pa bo mogoče zgra-mti novih stanovanj. Na stanovanjčikem sikladu občine Zagorje smo te dni iz-,vedeli za načrte stanovanjske Izgradnje za letošnje leto. verjetno je najbolj razvese-tzjva ■vest, da bodo letos zaveli v Zagorju graditi 3 nove stanovanjske bloke, v kratkem bo pa vseljiv Mok B-5 med Cesto zmage in Ulico talcev. Prvi novi stanovanjski blok “kio v Zagorju začeli graditi ob Cesti zmage. Načrte je izdelal biro »AZA« tz Ljublja-ne V bloku bo 30 stanovanj, ®d tega 30 dvosobnih. Drugi blok bodo gradili ob Ulici tal-eev. V njem bo 36 enosobnih stanovanj s površino 42 m*. ®tok bodo gradili po načrtih Gradbenega podjetja Zagorje, *jer računajo, da bodo ta stanovanja cenena, ker bo ve-ijalo eno stanovanje predvidoma le okrog 2 milijona dinarjev. Zagorski stanovanjski sklad je v dogovoru z Gradbenim podjetjem Zagorje, da bi bila ta dva bloka vseljiva že v decembru 1963. leta. Zraven tega pa še računajo, da bi v juliju ali avgustu začeli graditi še en stanovanjski blok, ki bi bil dograjen do konca leta do strehe. Investitor enega od teh stanovanjskih blokov bo Gradbeno podjetje Zagorje. Upravni odbor zagonskega stanovanjskega sklada je namenil letos nekaj sredstev tudi za individualno siano-vanjsko izgradnjo in za hišne svete (za popravila hiš). Privatni graditelji stanovanjskih hiš bodo lahko zdaj gradili stanovanjske hiše v zato z urbanističnim načrtom predvidenih področjih, in to v Potočki vasi, Dolenji vasi. Kisovcu in na Izlakah. Sam stanovanjski sklad bo preskrbel za te graditelje stanovanjskih hiš, tri tipe načrtov', ki jih bodo interesenti tako lahko dobili kar na skladu. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se bo v doglednem času začelo tudi na Izlakah z gradnjo stanovanj v družbenem sektorju. Tovarna elek-troporcelana Izlake je predvidela v okviru določenega gradbenega okoliša zemljišča za gradnjo »četverčkov« in za gradnjo pripravila nekaj sredstev. Za nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo bo v prihodnje važen urbanistični načrt, ki ga zdaj izdeluje »Slovenija projekt« iz Ljubljane. Zazidalni načrt za področje od Kotre- dežčice do Ulice talcev, Ceste 9. avg. in Ceste zmage pa je v glavnem že izdelan, ni pa še ureditveno obdelan. Razumljivo je, da bo v Zagorju še nekaj let primanjkovalo stanovanj. Zato bi bilo prav, če bi upravni odbor stanovanjskega sklada skupaj z gospodarskimi organizacijami, ustanovami in zavodi ter s samim; prosilci za stanovanja izkoristil vse možnosti za zbiranje sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Nobenega dvoma namreč ni, da ne bi bilo mogoče zbrati letno po nekaj- milijonov dinarjev dodatnih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, in to na račun naplačil za stanovanja. (ma) Važno fndi sodelovanje kolektivov Člani občinskega komiteja ZK v Litiji so na zadnji seji med drugim tudi ugotovili, da so lani v litijskih gospodarskih organizacijah premagali vrsto slabosti, ki so v prvem polletju vplivale na nižjo proizvodnjo. Stanje gospodarstva ni slabo. Ugodna politična situacija pa tudi kaže, da obstojijo vse realne možnosti, da bodo litijski delovni kolektivi vse naloge, ki bodo predvidene z družbenim načrtom, tudi izpolnili. Tesno s tem je vsekakor povezana potreba po še nadaljnjem izpopolnjevanja sistemov notranje delitve, smeleje bo treba upoštevati vse organe delavskega samoupravljanja In posvetiti več pozornosti sodelovanju delovnih kolek- Kadri, kadri... Ce bi ocenjevali dosežke posameznih gospodarskih organizacij v trboveljski komuni v lanskem letu, bi prišli sicer do znanih, toda kljub temu dokaj nasprotujočih si rezultatov. Znano je, da nosi levji delež družbenega plana, skoraj 80 odstotkov, industrija, ostale panoge pa neprimerno manjši odstotek. In že s tem jc povedano vse. Pri tem se pa moramo ustaviti ravno pri kadrih, li so zaposleni po gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah na področju trboveljske komune. — Cc pregledamo zbirnik strokovnjakov, ki delujejo v komuni, je razvidno, da je zaposleno v komuni le 107 ljudi z visokošolsko izobrazbo. Od tega števila pa jih dela kar 60 odstotkov v zdravstvenih, šolskih m drugih ustanovah. Torej le 40 odstotkov strokovnjakov dela po gospodarskih organizacijah. Tu je pa potrebno povedati, da je ta odstotek zaposlen le v šestih gospodarskih organizacijah, in sicer v Rudniku, STT, Cementarni, Elektrarni in SGP »Zasavju« ter Investicijskem biroju. Ostane pa še nekaj nad 30 gospodarskih organizacij, ki sploh nimajo nobenega strokovnega kadra s fakultetno izobrazbo. Nikakor se ne sme in ne more reči/ zlasti manjše gospodarske organizacije, da se spričo takega položaja, ne trudijo, da me izpolnjujejo planov, da ne dosegajo rezultatov. Ne to, ampak tu se poraja povsem neko drugo pereče in zaskrbljujoče vprašanje: koliko časa •bodo lahko te gospodarske organizacije delovale, se razvijale in osvajale itlovc " proizvodne procese, in kako bodo in kako že sedaj izkoriščajo dane proizvodne zmogljivosti. Poudarjati in vleči skope zaključke iz sedanjih oziroma minulih težav teh gospodarskih organizacij pravzaprav niti ni ■potrebno. Znani so rezultati, neizpolnjevanje planov in kadrovske težave. Ravno kadrovski problemi pa pri nekaterih gospodarskih organizacijah naletijo na zaprta vrata. Vzrokov za to je več, ali ni sredstev za štipendiranje bodočih strokovnjakov itd., največkrat pa so težave v tem, da nekateri vodilni uslužbenci zavirajo iz različnih (veči-moijia osebnih interesov) vzrokov dotok strokovnega kadra v podjetju. Znani so tudi primeri, da gospodarske organizacije niso želele prevzeti štipendistov z različno •motivacijo. Poraja se pa vprašanje: koliko časa bodo te gospodarske organizacije še shajale s ■tem kadrom, ki ga imajo; oziroma: ali menijo, da bodo lahko delovale in se razvijale samo z njim. tlvov pri reševanju vseh problemov. Ob tem vsekakor Izstopa tudi bolj kvalitetno obveščanje člantiv kolektivov o vsemu dogajanju, problemih, uspehih in načrtih. Sindikalne podružnice po gospodarskih organizacijah bodo morale mimo rekreacije posvetiti mnogo več pozornosti tudi reševanju nekaterih ekonomskih vprašanj. Važno je tudi, da bodo člani osnovnih organizacij ZK, vodstev sindikalnih podružnic In organov delavskega samoupravljanja temeljito seznanjeni s proizvodnimi načrti za letošnje leto, vsi napori pa bodo morali biti usmerjen! tudi v odpravljanje nekaterih subjektivnih slabosti, tako v Izboljšanje odnosov med delavci In mojstri, k boljši usposobljenosti kadrov Itd. Potrebno bo pa tudi sproti spremljati vse rezultate gospodarjenja. Med aktualne naloge v gospodarskem doganju na področju litijske občine v prihodnjem obdobju je mogoče šteti tudi izdelavo perspektivnih načrtov razvoja manjših litijskih gospodarskih organizacij. Treba bo odpraviti tudi miselnost, da so sveti ekonomskih enot — koder jih Imajo — samo formalni predstavnik določenih skupin proizvajalcev. Vsi gospodarski dosežki morajo biti povezani s stimulativnimi načini delitve ustvarjenega dohodka. Skrbeti bo treba še za realno trošenje sredstev in vsepovsod uveljavljati načelo, da Je mogoče porabiti le toliko sredstev, kolikor jih je na voljo. Izstopa pa tudi potreba po izdelavi programa negospodarskih Investicij, na kar je opozorila že zadnja občinska konferenca organizacije SZDL. TRBOVLJE Trgovsko podjetje »Prvi junij« iz Trbovelj bodo registrirali kot trgovsko podjetje grosist-detajlist. Poslej bo lahko to trboveljsko podjetje kupovalo izdelke pri neposrednih proizvajalcih in ne pri posrednikih, kar se bo nedvomno odrazilo tudi pri cenah. HRASTNIK V radeški »Peti« bodo letos povečali izvoz. Tako predvidevajo, da bodo izvozili za preko 70.000 dolarjev izdelkov, predvsem galanterijo, ki so jo lani uspešno uvedli v proizvodnjo. Izvoz iz rade-ike »Pete« bo v precejšnji meri usmerjen v zahodne države. ZAGORJE V nekaterih manjših delovnih kolektivih na področju zagorske občine so v lanskem letu dosegli zadovoljive proizvodne uspehe, zlasti še v Splošnem krojaštvu in Zaščiti. Zaposleni so spoznali, da so resnični upravljavci in so z zavestnim upravljanjem dosegli viden gospodarski napredek. LITIJA Za lesno industrijo Litija, Industrijo usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Šmartno in Kresniško industrijo apna iz Kresnic so tudi v Predilnici izdelali perspektivni razvoj te litijske gospodarske organizacije. Z načrtom so predvideli na-daljni razvoj Predilnice Litija v štirih etapah, pri čemer bi se bruto dohodek povečal za skoro 90 %. I. Ustanovljen občinski zdravstveni investicijski sklad (r) ZAGORJE — Z namenom, da se zagotovijo sredstva za razširitev in opremo zdravstvene službe na področju zagorske občine, ,ie bil sprejet sklep, da vlagajo zdravstveni zavodi z območja občine letos v občinski zdravstveni Investicijski sklad 50 odst. amortizacije. Svet zdravstvenega zavoda pa lahko sklene, da bo vlagal v ta sklad tudi večji znesek amortizacije, vendar ne več kot 75 % vse amortizacije. Vsa tako zbrana sredstva se štejejo kot posojilo, ki ga mora investicijski sklad vrniti zavodu najpozneje v prvi polovici prihodnjega leta, če ni s posebnim dogovorom med zavodoln in skladom drugače določeno. Iz sredstev, ki izvirajo is amortizacije, je mogoče dajati posojila samo za gradnjo in opremo zdravstvenih zavodov. | TEDNIKO VI POMENKI Poklepetala sva med sejo občinskega ljudskega odbora Hrastnik. Gvido Urlep je kljub svojim letom še vedno aktiven družbeni delavec. Ima vrsto funkcij. Štiri mesece je v pokoju. — časa mi tudi zdaj ne hodi preveč, je že v začetku pomenka povedal. Razen sestankov, ki jih ni malo, pa tovariš Urlep prav rad obiskuje pevske vaje. Je tudi član moškega pevskega zbora Svo- bode I v Zg. Hrastniku. — Zdi se mi, če ne bi poskrbeli za mlade pevske moči, da bi naš moški zbor postal prekmalu zbor upokojencev. Vesel bi bil, če ne bi bilo tako, kot je trenutno. Razen tega se pojavlja pri vseh naših Svobodah in prosvetnih društvih pro- blem pevovodij, ki jih je občutno premalo, če bi imeli dovolj tega kadra, mislim, da nam ne bi manjkalo tudi pevcev. Zaradi tega pri naši Svobodi ne dela mešani zbor oziroma ženski pevski zbor. Občinski svet Svobod se bo potrudil, da bo dal materialno pomoč trenutno enemu slušatelju na oddelku za pevovodje na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Pred leti nismo polagali preveč skrbi mladinskim pevskim zborom po šolah. Lani pa smo vključili samo v našo Svobodo preko sto mladih pevcev iz osemletke Heroja Rajka. Začeli smo torej pri tej šolski mladini, v kateri želimo vzbuditi ljubezen do petja. Seveda moramo tem mladim pevcem nuditi vso našo skrb. Vendar nastopa še vedno praznina med šolsko mladino in starejšimi pevdi. Ne vem, kaj bi bilo temu vzrok, ali mi nimamo pravega prijema do mladine, ali pa le-ta nima razumevanja za zborovsko petje. Zdi se mi, da bomo morali vsem tem vprašanjem posvetiti starejši vso pozornost, je na zaključku pomenka poudaril tovariš Urlep. Različne cene, različna preslrha FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA POŠTNI PREDAL 82 Letošnja zima ni presene- slovno enoto Litija, kjer je ni nihče računal na tako tila le meteorologe, temveč zvedel naslednje: Kljub pre- ostro zimo. To je opaziti prav vse. čeprav je sprva cejšnemu mrazu, le ta ni zlasti sedaj, ko je omejena kazalo, da bo kar nekam bistveno vplival na preskr- dobava iz rudnikov in kljub mila in topla, je iznenada bo. Trenutno primanjkuje le temu, da so sd občani pre- pritisnil mraz, sneg in po- jajc, ki jih uvažamo. Komad skrbeli dovolj, goriva, je se- novno mraz in sneg. Vseka- stane 35 din. V primerjavi s daj problem dobiti premog. nina« Velenja. vif| Povpraševanji P3 ^^ti. •govfi ^Je »Povrt-t« ima- iuv le ^ jih do. ŠU Po 40 Z pridelkLri^včasih ie s P*T«ave ^ sadja-Ce^ ‘Me od 135 Trgo^l^e »Vita-' solate, » oTistif, je P? \> siih ZOV 1“ J Do^i. £ , solate, »v Prev©. Prilik. jemaJo manj solate, "_7 c o ^Četici ta pouto na okoliških šolah, nja proračunske potrošnje, vgradili nad 300 pragov v VII- rad>k0^°vali s je občinski ljudski odbor Za- seveda v primerjavi z letom vrednosti devetsto tisoč di- k daT1 vse ZlV0 na'd“f,šl gartmi v tam gorje ob Savi na zadnji seji 1962. Verjetno bo. treba le- narjev. V vode, katere uprav- manjs 0giedalt 4 »p... .. _ ,____,__________i_ rtnšnio nmračunsko notroš- m ,,lotili etn dvalset za je vsak dan nih tekmovalcev Izvedli so tudi medsebojno tekmovanje. V zadnjih dneh šole so tek- Micka je prišla k mesarju navsezgodaj, da bi dobila jetrca. Samo leto dni še mora njen stari zdržati na »nu-meri«, da bo boljša pokojnina. In Micka je zaupno zvedeli^ da jetrca ugodno delujejo na človeka. Za jekleno mreže «o se pred njo zableščala sveža jetrca. Samo kilogram M jih rada za Toneta. Mesar jo je pogledal, vzel jetrca in jih spravil pod prodajno mizo. »Jeter ni več, je zajecljal, ta so za menzo. Imamo pa goveje meso s kostmi in brez kosti, želite ...« Pepe čaka v mlekarni na mleko. Stoji in čaka. Rep pred njim je dolg. Njegove oči skačejo iz repa na steklenice mleka, ki jih je vedno manj. Pepe šteje: »Osem ljudi, recimo po dve steklenici, je šestnajst. O, dobil bom! Ah’ seveda, sam moram iti po mleko, pa ga imamo doma.« Skozi vrata je prišla gospa direktorjeva s kožuhom in •c postavila za Pepetom. Sumljivo Je zakašUjala. Prodajalka »Pa tole?« ga sprašujejo. »Po čim Je tole?« in kažejo • prsti na zajetno balo blaga dobre kakovosti in umerjenih barv. »Za tega pa še ni cene!« nervozno odgovarja Jaka in neusmiljeno mečka utrgani listek z bale v desnem žepu. Cena Jurja pa pok-je bila že obledela od božanja. Potlej Je Jaka teden dni na skrivaj in zadnji odhajal domov. Pod pazduho pa Je nosil čeden zavojček. Cez nekaj tednov so bili Jaketova družina ln sorodniki uniformirani v obleke, napravljene Iz blaga umerjenih barv in brez cene... korisKU^vK®0 hiij od 1. 1. 1963 naprej na pod- V Ga ejeti,Za k ur *'0vs<>d roč ju zagonske občine tri ma-lepo ^ tične šole, ki opravljajo vse zahvaU administrativne, finančne in prfstojmaterialne posle za podruž- tošnjo proračunsko potroš- ,]jaj0, so vložili sto ----------------- tisoč kosov ribjega O bodočih nalogah PREBERITE TUDI TO! Zagorski klub (de) ZAGORJE — Pretekli četrtek je imel v Zagorju klubski program tov. inž. Branko Hočevar. Ob diapozitivih je govoril o aktualnih političnih dogodkih doma in v svetu v preteklih tednih, le-tem pa je dodal še osebne vtise iz držav, ki jih je prepotoval. Danes, 7. t. m., bo pa na vrsti kulturni večer ob našem kulturnem prazniku. Naslov programa je »Prešernovi sodobniki« in vsebuje dela Byrona, Goetheja, Leopardi ja, Puškina itd. Literarni del bodo dopolnjevala glasbena dela svetovnih romantikov. (P) RADEČE — Krajevni odbor SZDL v Radečah se je po konferenci že nekajkrat sestal na svojih sejah. Na njih so člani odbora razpravice in jim nudijo tudi vso j jaji med d nagim tudi o do- Potrebno strokovno pedago- sedanjem delu in prihodnjih (ko) born'lkbotri ^ ObLr, K matični šoli Zagorje so je in’o delu sekcij. V prihod- na s0. frf-' n so* btie priključene podružnice nje menijo v Radečah pred- dvajset zaroda, razen tega pa so radeški ribiči vzgojili v lastnih vzgojit-venih vodah 4.500 postrvi. V lanskoletni sezoni je lovilo prvikrat več kot 60 tujih in domačih turistov, letos pa bodo skušali to zvrst turizma v radeškem predelu še povečati. Ribiči iz Radeč so lani glasje *'ojb- ^0 vi- šole Podkum, Znojile in Cern- vsem poživiti delo vseh sek-šinti P uiCj m°' Senik: k šoli »Toneta Okro- cij, ki obstajajo pri krajev- torna Polnem <>Sčen, ler k šoli garja« šoli Senožeti in Tirna, k šoli Izlake šole Mlin-Se, Kolovrat in Sentgotard. vb’."'stoji-''°u Osnovna šola Loke pa ee je Predl>. -u'0,'da v ,a Pr‘kijučila k osnovni šoli ces nkj jo j«,* %Lo V‘ "Toneta Okrogarja« in poslu-v#1; '-rik u]i’ m je zdaj kot oddelek te šole. ko1" ibi n 111 Syot za prosveto in kulturo di= r3S,,*5K?°«i šini, sicer nckwwio v^ 1 ^vodila v zvezi z odinosi med Socialistične zveze v Radečah se • r!pst V teotiiuni matično šolo in podruž-niča- bo tudi poživila razpravo o R.n ie ^ xT|j AeMiitlrn ctfltiitfl. Tako vanje nalogah krajevne organizaci- ‘todmgih rib! dl" Razširjen obseg poslovanja (ko) TRBOVLJE — Delavski svet gostinskega podjetja »Rudar« je na zadnji seji sprejel sklep o razširitvi svoje dejavnosti še na oddajo opremljenih sob. Svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo je razpravljal o tej vlogi in podčrtal, daje zahteva utemeljena, ker bo podjetje tako lahko opravljalo sedaj tudi lutel-'ske usluge. ni organizaciji, tako sekcije za družbeno upravljanje, gospodarsko sekcijo. Namesto kulturne sekcije pa so ustanovili komisijo za kadrovska vprašanja in koordinacijsko komisijo. Le-ta naj bi vzpo-redila delo vseh društev in na območju Radeč. Krajevna organizacija Cementarna in filtri Tov. urednik! V »Trboveljskem občannt sem prebral, da bo trbo- vorom se je avtobus vrnil. Vprašal sem sprevodnika in šoferja za izgubljeni paket in ga dobil nazaj. Ni bil paket veliko vreden, toda zavest SAP-ovih ,. uen, Loua /.uucsi u-rn veljska Cementarna porabi- usluibencev ■ vredna po. ia letos precejšen znesek za nakup filtrov oziroma Ultra, tako da bi se preprečilo sedanje močno pra-senje. Ker prebivam za Savo, bi rad podčrtal, da smo prebivalci tega dela Trbovelj na nekakšni strateški točki prašenja. Naj bo kateri koli letni čas, prašen je enako. Že na več zborih volivcev smo razpravljali o tem. Odborniki so nam vedno zagotavljali, da bo še *.letos• ta neugodnost, če že ne povsem odstranjena, pa vsaj odpravljena. Žal se pa ta »letos* kar vleče, za- hvale. Medsebojno zaupanje ima lahko veliko vrednost. Ivan Globokar, Mlinše Kdo dovoljuje takšno prodajo? Tovariš urednik! Mislim, da smo imeli mnogi v naših uradih tako v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku priložnost, da smo se otepali dan za dnem raznih zastopnikov Založniških podjetij. Zdaj na zimo se je stvar nekoliko umirila, vendar še ne povsem. Pred dnevi sem to se bojimo, da bo ta letos, jmela spet takšen posloven tisti stan »letos«. obisk zastopnika iz neke Upam, da nam lahko po- založniške hiše, ki je poveste, ali bo Cementarna ticj, £0 mc je vprusal p0 res letos montirala filtre, zdravju, ponudil, da bi se koliko bo zmanjšano^ prase- navsa organizacija naročila osnutku občinskega statuta. nje in če že imajo filtrirne naprave. Prav tako nas zanima, ali bo tudi Termoelektrarna kaj ukrenila, da se bo zmanjšalo prašenje. Marko Ž. T rbo-vlje Vredni so pohvale Tovariš urednik! na barvne fotografije bosenskega mesteca Jajca in narodnega heroja Iva Lola Ribarja. Vem, če bi bile te barvne fotografije resda umetniške, potem bi se mnogi odločili za nakup. Toda takšne, kot jih je ponujal ta zastopnik, pa ■prav gotovo ne bi smeli Avtobus je i..ta iiZ. _ 'dovoljevati prodajati. Zdi Tudi'šofer'1 ih sprevodnik, se mi da^ s takšnimi slika-Ostali potniki v avtobusu m bol, žalimo kot razve- so obsedeli. Tedaj je sko.zi l,UJkRkl 50 $0" vrata vstopila vsa zasopla delovali v A 05. deklica in vprašala potni- ka na prvem sedežu, če je Zagorje kaj videl črne rokavice. Do kdaj še tračnice Zjutraj se je namreč pelja- Tovariš urednik! la v tem avtobusu in po- Lani je prenehala voziti zabila rokavice. Take* čr- lokalna železnica. Nekje ne, usnjene in podložene, 50 tračnice že pobrali, pa skoro nove. ostale pa so še na cesti tiri Vsi v avtobusu smo po- Strojni tovarni in pri RT P stali pozorni. Medtem je blizu Suška. Promet na tej vstopil tudi sprevodnik, trboveljski cesti je kar Deklica ga je pogledala in precej živahen in tračnice zahlipala skoro v joku: povzročajo voznikom mo-»Gotovo ste jih videli, čr- tornih vozil težavo. Tre-ne so bile in belo podlo- ya je precej zmanjšati br-žene.« Nasmehnil se je in 2ino, sicer se zastonj presegel v omarico.« Najbrž trese“s bodo tele, kajne!« Dekle Predlagam, da naj bi je z obema rokama segla po njih in se vsa srečna zahvaljevalii. Nam vsem se je zdelo dobro in sprevodnik SAP-ovega avtobusa je v naših očeh kar zrasel. In videli smo, da je bil tudi on vesel, ke: ,e vrnil pozabljene rokavice. Tudi sam sem doživel dva podobna primera na avtobusni progi Zagorje Moravče—Ljubljana. Pozabil sem dežmk. Vozniki ' so ga spravili in mi ga takoj na spomlad tračnice pobrali iz cestisca, saj to delo verjetno ne bo terjalo toliko dela. F. M., Trbovlje Temne in svetle noči! Tovariš urednik! Pri nas v Hrastniku ima cestna razsvetljava prav čudne muhe, enkrat jo ponoči imamo, drugič, po navadi, ko je najbolj vrnili. Pred nekaj dnevi, 'tema, jo pa ni. že nekaj-ko sem spet potoval, sem krat, ko sem šel zvečer rta pozabil v avtobusu paket, delo ali z dela, ni bilo lu Ko sem ga pogrešal, sem či, čeprav je pot v tistem mislil, da je že izgubljen, koncu Zg. Hrastnika, ka-V avtobusu je bilo nam- mor hodim domov, reč precej potnikov. •Kar nerodna v počakajte malo,« je deja- bilo, da tisti, ki regulirala uslužbenka, »avtobus jo kdaj in koliko časa sve L J 14-85, ki je vozil na ti jo cestne luči, enkrat za tej progi, je šel v Trbov- vselej uredijo te svaln. Ije po 'gorivo.« Med pogo- ^4. $.y rudar zelo Prav bi PrejSnji četrtek se je pripetila na trojanske m klancu prometna nesreča. S tovornjakom SAP-ove poslovalnice iz Trbovelj so vozili iz Trojan proti Trbovljam nad 15 ton težak •troj za trboveljsko Strojno tovarno. 'Ze na drugem ovinku pa se je tovornjak s tovorom vred nagnil (na srečo na zgornjo stran ). Prevrnjen stroj je dva dni oviral že itak otežkočen promet na trojanski cesti Na trojanski cesti (točneje cesti Zagorje —Trojane) so v zadnjih dneh prepovedali vožnjo tovornjakom s prikolicami. Sicer je bil za ta ukrep že skrajni čas, slediti bi mu pa moral — zaradi varnosti prometa — še ukrep: prepoved vožnje z vozili nad 6 ton! Most na Obrvi ji Ima naj- Nenehno sneženje v zadnjih dneh je močno oviralo promet v vseh štirih zasavskih komunah. Na sUkl so delavci trboveljske Komunale pri čiščenju snega s pločnikov na Cesti 1. Junija večjo dovoljeno nosilnost samo 6 (beri: šest) ton, kar pa nihče ne upošteva! . > ; Hud mraz Je povzročil marsikateremu lastniku avtomobila preglavice. Zamrznjeno olje, mrzli stroji, zamrznjena voda — in težav Je bilo cel kup. — Edina rešitev za to je bil »zdrav« avtomobil, da je potegnil »bolnika« naprej do uajbUžje delavnice _ _ Zima, zima bela;:: Pred zimo so mislili v Zagorju očistiti strugo potoki Kotredežčica v Potoškl vasi. Nekaj d zla so opraviti, pote®. Je pa vse prehitela zima. Zato bager že nekaj tednov »počiva« izpostavljen vsem vremenskim nepvlllkam (bager Je last »Slovenija ceste« lz Ljubljane) Zagorski rudarji so se skozi ves januar vbadali s števil ailmi težavami. Najtežje je bilo pač zaradi neprimerni vremenskih prilik na separaciji, saj sc je npr. kar čez noč spremenilo področje, kjer so tiri, v ogromno skladišče ledu in snega Zavore nič kaj rade ne prijemajo. Šoferji vozijo kar se da previdno. — Najmanjša neprevidnost lahko povzroči nesrečo Rudar : 01dboys 48:51 (25:25) 141. Jecljale je začel Giorgio pripovedovati svojo zgodbo, toda čez nekaj časa mu je beseda stekla In podrobno je opisal vse dogodke. Včasih Je kaj dodala Angelletta, kar je deček pozabil. "In vsi mali dimnikarji v Milanu so doma Iz Ticcina,« se Je zanimal doktor Casetia. »Skoraj vsi.« — »Je vsem tako hudo kot tebi?« — »Nekaterim je še dosti leže. Jaz Imam vsaj svoj kotiček, kjer Je mir in sem na varnem, drugi pa spijo po odprtih šapah ali v hlevih.« — »Je to vse, kar imaš?« Je vprašal zdravnik ln pokazal njegovo revno ln strgano srajco. »Ja, ruto pa ml Je darovala Angelletta.« — »Povej še, Giorgio, eo vsi dečki tako bolni, kot Je bil Alfrcdo?« — »Ne verjamem,« je odkimal Giorgio, »le kašljamo vsi.« — »Temu pravim jaz bolezen.« — »Naši mojstri pravijo, da kašljajo vsi dimnikarji, ker vdihavajo saje.« 142. »Ali mnogi umrejo?« — »Ne vem, do zdaj Je samo Alfredo. Sicer pa se je zima šele začela. To bi vam lahko povedal Antonio, ker Je on že drugič v Milanu.« — »In kje M našel tega Antonia?« — »Oh, to Je pa težko. Se najbolje bi bilo v naši luknji.« - »Kakšni luknji?« - »Tako pač pravimo našemu skrivališču, kjer se zbira družina .Črnih bratov*. Peljal vas bom tja, ko bom spet zdrav.« — »Velja. Tu je moj naslov,« je prikimal doktor Casella ln napisal nekaj na listek papirja. Toda Giorgio je zardel: »Ne znam brati.« — »Ne znaš? Torej poslušaj: veš, kje je stolnica? Tam nasproti Je hotel ,Pri Rimu*. Vprašaj vratarja zame in mu pokaži ta listek. Pustili te bodo k meni ali pa me bodo poklicali.« Ta Bp se je vrnila mojstrova žena, vsa zadihana Je pijvihrala z zavitki pod pazduho. (REK) TRBOVLJE - V prvem kolu zimske košarkarske lige sta se pomerila trboveljski Rudar in ljubljanski Old-boys. 2e prve minute eo pokazale, da sta tekmeca zelo izenačena. Medtem ko so ljubi j. 01dboys pokazali tehnično dobro, zraven pa surovo igro, eo se morali igralci Rudarja požrtvovalno boriti, da so bili kos zelo močnim in rutiniranim nasprotnikom. Skoro' vso tekmo so vodili Ljubljančani. Sodnika sta opravila svojo nalogo slabo in sta pripomogla k zmagi 01>lboys. Nogometaši »Rudarja« okrajni prvaki Nogometna podzveza Ljul. Ijane si prizadeva z raznim, tekmovanji dvigniti kvaliteto na svojem teritoriju, zato so v zimskem odmoru, ko so se klnbi že pričeli pripravljati na spomladansko sezono, organizirali turnirja v malem nogometu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Turnir za mladince se je razvijal v ponedeljek, 28. januarja, za pionirje pa naslednjega dne. Na tekmovanju mladincev je sodelovalo 14 moštev, in sicer: Slovan I in II, Olimpija I in II, Svoboda (Ljubljana), Ilirija, Litija, Kamnik, Sava (Tacen), Proletarec, Rudar Hrastnik, Svoboda Kisovec in Rudar Trbovlje z dvema moštvoma. Mladinci Rudarja iz Trbovelj so dosegli popolen uspeh, saj so zasedli prvo in drugo mesto in prejeli od prireditelja ličen pokal in nogometno žogo. Mladinci Slovana II so bili tretji in prejeli nogometno žogo, Svoboda (Kisovec) pa četrta, za kar je prejela mali pokal. Tekmovalo se je 2 krat 15 minut, rezultati pa so bili sledeči: Rudar : Slovan 1:1 (1:0) z enajstmetrovkami 4:3; Rudar II : Slovan I 2:0 (0:0) najlepša tekma dneva; Rudar Hrastnik : Svoboda (Ljubljana) 3:0 (3:0); Kamnik : Litija 4:1 (2:0); Svobo- da (Kisovec) : Ilirija 3:0 (2:0); Proletarec : Sava (Tacen) 4:1 (0:0). ČETRTFINALE: Rudar I : Rudar (Hrastnik) 5:1 (5:0); Rudar II : Kamnik 6:3 (3:1); Svoboda (Kisovec) : Proletarec 3:2 (1:0). POLFINALE: Rudar : Svoboda (Kiso- vec) 3:0 (1:0): Rudar I : Slovan II 3:1 (1:0). Tekma za 3. in 4. mesto Slovan II : Svoboda (Kisovec) 2:0 (1:0) in FINALE: Rudar I : Rudar II 2:1 (1:0). Moštvi Rudarja sta nastopili v sledečih postavah: I. Ahlin Pavel, Zveglič, Papež, Bučar, Kravogel, Pa-jcr — rezerva: Krasnik II. Ahlin Darko, Drobnič, Ko-ihaizler, Turnšek, Novak, Gorišek — rezerva: Grablič, Sekili Drugega dne se je turnir nadaljeval za moštva pionirjev. Nastopilo je 10 moštev, zastopstvo Zasavja je bilo kot pri mladincih tudi tu številno. Nastopila so sledeča moštva: Rudar (Hrastnik), Rudar (Trbovlje), Proletarec, Litija, Svoboda (Ljubljana) I in II, Ilirija, Olimpija I in II in Slovan. Doseženi so bili sledeči rezultati: Rudar (Hrastnik) : Svoboda (Ljubljana) I 2:0 (2:0); Rudar : Svoboda (Ljubljana) II 5:1 (3:0); Proletarec : Olimpija I 4:1 (1:1); Litija : Slovan 0:0 (0:0) 6:5 z enajstmetrovkami; Ilirija : Rudar (Hrastnik) 5:0 (1:0). Rudar (Trbovlje) : Proletarec 2:3 (1:1) 3:0 p. f. Pri Proletarcu so nastopili igralci starejših letnikov, kot so to dovoljevale propo-zicije. Olimpija II : Litija 1:0. FINALE: Rudar (Trbovlje) : Ilirija 5:2 (3:0); Olimpija II : Ilirija 1:0 (1:0); Rudar (Trbovlje) : Olimpija II 4:1 (2:0). Rudarjevi pionirji so prejeli za I. mesto lični pokal-ček in nogometno žogo, Olimpija II, za II. mesto in Ilirija za III. mesto po en pokalček. Moštvo Rudarja je nastopalo v sledeči postavi: Lebar, Amigoni, Žirovnik, Hauptman B., Kolčan, Kajba — rezerva: Podmenik, Bibič. Naj omenimo, da so vse tekme, mladinske in pionirske, sodili med ostalimi tudi zvezni sodniki Jakše,-ing. Tauzes, Radonjič in to brezplačno. Odbornikom Nogometne podzevze je glede na kratek čas priprav za tekmovanje čestitati na dobri organizaciji. Ing. Petrič J Namizni tenis <3 v Radečah (Mišo) RADEČE - Na odprtem prvenstvu v namiznem1 tenisu v Radečah so bili med nosamezriki v finalu doseže-1 ni naslednji uspehi: Ručmani : Ernesti 2:0; Ernesti ; P.-lj Mrežar 2:0; Ručman : Mrežar 2:0. (Ručman in Ernesti sta ! člana Partizana Zidani most, \ P. Mrežar je pa član Partizana Radeče). Pari: 1. Ručman : Ernesti, 2. P. Mrežar : J. Mrežar. Tekmovanje je povsem uspelo. Od 24 tekmovalcev iz, Radeč, Zidanega mosta. Papirnice in VPD Hotrmež jih1 je prvih šest pokazalo lepo ■ in solidno igro. Predvsem je j ugajal med posamezniki zrna-1 gova-Iec, ki je bil izrazito! ofenziven igralec in zato tu- ; di zmagal v finalu z Eme-stlom, ki je svoje igranje omejil le na obrambo. ŠPORTNI TEDNIK: »Zlata puščica« —-Edi Kozmus (ek) TRBOVLJE — V nedeljo je bilo občinsko strel-tekmovanje z zračno jpuško za »Zlato puščico«, ki j56 ga je udeležilo 21 strel-icev iz trboveljskih strelskih družin. i Puščico je že četrtič za-jPOred osvojil Edi Kozmus, SD F. Fakina, s 552 od možnih krogov. Slede: 2. Narad (F. Fakin) 535, A. !$ož (STT), M. Hladnik (F. t*bina) 519 itd. _Prvi trije plasirani so pridobili pravico tekmovanja 13 okrajno strelsko tekmovanje za »Zlato puščico«. I Uspešni na VII. zimskošportnih igrah ELES v Šoštanju ■ .(ar) ŠOŠTANJ — Na VIL |“htskošportnih igrah ELES, [** so bile v dneh od 1. do i®- februarja v Šoštanju, so sodelovali tudi športniki kolektivov Termoelektrarne Trbovlje in podjetja Elek-17®° • Trbovlje s številnimi .tekmovalci in tekmovalkami. Tekmovalci iz Trbovelj so .dosegli kar lepe uspehe v skupnem plasmaju in tudi Posamezno. V teku je bila ekipa TE Trbovlje na dru-gem mestu. V teku članic sta zasedli Prvo in drugo mesto tekmovalk; TE Trbovlje, namreč Prvo mesto Smodiševa, dru-8o mesto pa Strumnikova. v slalomu in smuku ni bilo večjih uspehov, zato se je pa odlikoval v skokih na 45-metrski skakalnici tekmovalec podjetja Elektro-,Trbovlje Danilo Bentan, ki je zasedel tretje mesto,- Zimskošportni troboj kovinarjev (ar) TRBOVLJE — V dneh 9. in 10. februarja bodo smučarski tereni Partizanskega vrha in na Vrheh prizorišče tradicionalnega športnega troboja športnikov delovnih kolektivov Litostroja, Metalne iz Maribora in strojne tovarne. Tekmovanje se bo predvidoma udeležilo 100 tekmovalcev. Tekmovali bodo v teku, slalomu in veleslalomu. Hkrati s tem tekmovanjem bo tudi okrajno tekmovanje sindikata kovinarjev v veleslalomu, ki bo združeno s trobojem. Smučarsko tekmovanje na Izlakah (MG) IZLAKE - Za vse učence šol s področja občine Zagorje prireja osnovna šola na Izlakah dne 10. februarja popoldne ob 14. uri zanimivo smučarsko tekmovanje. Tekme bodo v teku na 2 km, v slalomu in v smučarskih skokih na 20-metrski skakalnici. Vsi tekmovalci morajo biti zbrani na zbirališču ob 13. uri. Za to smučarsko prireditev, za katero se je prijavilo že lepo število mladih smučarjev, vlada v Zagorju in na Izlakah veliko zanimanje. VAŠ OBVEŠČEVALEC barv. glasb, film »Fredi pod tujimi zvezdami«; 13. in 14- febr. amer. barv. CS film »Prepovedane strasti« Ugodno prodam skoraj nov magnetofon znamke »Smaragd«. — Naslov v upravi lista. Prodam jtalijansko klavirsko harmoniko (76 basov). — Naslov v upravi lista. Hermina Volarevič, Trbovlje, Kešetovo 13 preklicujem kot neresničen očitek, ki sem ga izrekla o Fran-,cu Štojeu iz Trbovelj, Ribnik 6, in Olgi Fabjan iz Trbovelj. Bevško 51 iri se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Vsa obrekovanja in žalitve, ki sva jih izrekla z možem Rudijem Matkom proti drugim osebam v razburjenosti, preklicujeva za neresnične. — Terezija Matko, Trbovlje, Pod gozdom 15. Ob tragični izgubi našega nenadomestljivega in do-.brega moža in očita Ervina Medveška se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v . tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, delavski gc-dbi in govornikom. Posebna zahvala direktorju, vodstvu in kolektivu Elcktro-Trbovlje za vso naklonjenost, enako tudi častni straži in vsem tistim, ki so roj izrekli pismena sožalja. Žalujoča žena Ivica, hčerka Ervinca, sinček Matek, mama, ata in brata z družinama. Kino Delavski dom v Trbovljah: 8. do 11. februarja nemški VV film »1000 oči dr. Mabuzea«; 12-14. febr. sov. barvni CS film »Vrš-njakinje«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 9.-11. febr. franc. krim. VV film ob 17. in 19. uri »Racija«; 12. in 13. febr. ruski fiim »Dobri ljudje«. Kino Svoboda Zasavje v Trbovljah: 9. in 10. febr. ital. film »Dekle s kovčkom«; 16. in 17. febr. jug. VV film »Sreča pride ob 9«. Predstave: v soboto ob 17. in 19.15 uri v nedeljo ob 15., 17. in 19.15 uri. Kino Svoboda II v Hrastniku: 9. do 11. febr. nemški Ob izgubi dragega moža, sina in brata Franca Gorenca izrekamo zahvalo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje ter vsem darovalcem vencev. Posebna zahvala dr. Hinku Drnovšku in dr. Vladimiri Južnič za lajšanje njegovih bolečin. Zahvala Elektrarni, vsem delavcem obrata zidakov, godbi in kolektivu »Mehanike« za darovano pomoč. Žalujoča žena Štefka, mama in sestra Justi z družino. ZAGOTJE ob Savi Poročila sta se: Franc Lindič, delavec iz Kolovrata 8, in Frančiška Jelševar, delavka iz Zabreznika 9* Umrla sta: Rozalija Vozelj roj. Boltin, preužitkarica iz Jablane 15 — stara 85 let; Alojz Roglič, rudniški upokojenec iz Zagorja, Kopališka 1 — star 54 let. TRBOVLJE Rodile se: Martina Pešec iz Hrastnika iz Krnic 15 — delriico: Ladislava Pimo-var iz Hrastnika, Čeče 50 — dečka; Jiviiana Aškerc z D c'a pri Hrastniku 202 — deklico; Marija Gabrijel iz Zagorja. Ravenska vas 1 — dečka; Renata Klančar iz Trbovelj, Na-c:r>; 9 — deklico; Marta Ramšak iz Hrastnika 260 — deklico: Martina Hale-šek iz Trbovelj, Neža 15 — dečka. . Porok ni bilo: Umrli so: Franc Gorenc, delavec iz Trbovelj, Savinjska cesta 24 — star 35 let; Alojzija Kukenberg_ roj. Tabor, upokojenka iz Trbovelj, Trg F. Fakina 12 — stara 75 let; Pavla Bo-rovšak, delavka iz Trbovelj, Nasipi 8 — stara 31 let. BREŽICE Rodile so: Ivana Kelhar iz Črešnjic 19 — dečka; Kristina Jančič iz Globočic 9 — deklico; Jovanka Manček iz Vidma-Krškega — dečka; Kristina Pribožič iz Sp. Pohance 15 — dečka; Terezija Strmšek iz Poišče 1 — deklico; Ljubica Peh iz Šibic 28 — dečka; Marija Vimpolšek iz Črnca 53 — deklico; Miroslava Vujanovič iz Vidma-Krškega — deklico; Marija Ilič iz Pišec 1 — -dečka; Angela Pogelšek iz Novega mesta — dečka. Poročila sta se: Martin Šetinc, poštni uslužbenec iz Ljubljane, Levstikov trg 3, in Frančiška Kavčič, pošt. usl. iz Žiri 1. Umrla je: Terezija Zemljah, soc. podpiranim iz Dednje vasi 13 — stara 88 let. Iz HRASTNIKA in LITIJE nismo prejeli poročila. ■ * Z Q Ul H 5 CZ) > < V) < NI E ej -v O a Z O J* 42 4u >5 cd N en bfl .a i i.... i Znamka ! za j 15 din 42 K/) o CU o. E «o — Obisk pr; Finžgar!-’; 0.25 V ritmu Latinke Amerike; 11 r>o Pozor, n maš nredno-eti! 12.0' Kombinat!’« Malinov za za!!r»«’e n-!eve'ov v nekater:'h poljščinah: 12 15 Melodhe iz sonč*-v» Domačije; 13 30 V nav Vcrr-i za- ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Humoreska tega tedna — James Thur-ber: Psi v kleti; 17.05^ Hammond orgle; 17.15 Radijska igra — Giinther Weisem-Ijom: Lovca na čaplje; 18.30 Športna nedelja; 20.00 Izberite svojo melodijo. PONEDELJEK - 11. febraurja 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Naša partizanska pesem; 11.90 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Zabaval vas bo instrumentalni trio Ja* neza Svečnika; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni, sprehod — Dorris Lessing:, On; 18.10 Melodije v mraku; 18.30 Makedonske narodno pesmi; 18.45 Radijska univerza — Inž. Viktor Konjar:, Zgodovina tekstilnega tiska; 20.00 Skupni program JRT' — studio Beograd. TOREK — 12. februarja 8.55 Radijska šola za sred-; njo stopinjo — Lipa zelenela je; 9.40 Sovjetski zbori;, 11.00 Pozor, nimaš pred-; tnosti! 12.05 Bogati pridelki i le z meliorirane zemlje; 12.15 Zvoki z ansamblom Borisa Kovačiča; 12.30 V paviljonu zabavne glasbe; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo —, Sredstva glasbene reprodukcije; 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 15.30 V torek na svidenje; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Komorni intermezzo; 20.15 Radijska igra — Slavomif Mrožek: Tri satire. SREDA — 13. februarja 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9.50 Poje trio Los Panehos; 10.15 Četrt ure s Slovenskim oktetom; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Vinogradništvo in turizem; 12.15 Polke in valčki 6 Kmečko godbo: 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — L'oa zelenela je; 18.10 Me* od'je v mraku; 16 30, Dalmatinske narodno pesmi; 13 *5 L''.Veki parlament; 20.00 Urica zabavne glasbe. Prosvetni delavci zn vzgled (P. O.) ŠMARTNO - Ko bavne glasbe: 14.05 Odmevi so na konferenci krajevne or-iz Španije: 14.35 Naš; poslu- gankaciie SZDI. v Šmartnem šalci čes*! ta i o In pozdravila- pr, Litiji razpravljali o kitijo; 17.05 Gremo v kino; turno-prosvetnem živlienju v 17.50 Slovenske rarrdtv- no- kraju, so ugotovili, da so za je LKZ o. v. Milka Sko- mrtvilo krivi sami. Za klvb-bemetu: 19.05 Glasbene raz- sko življenje, ki dobiva vse Zvgmund več privržencev, za zdaj za-ni greh; radi pomanjkanja prostorov nlos: ni pogojev, pač pa bi bil° 22.15 Oddaja za naše izse- mogoče poživiti '*! '>ct Ijemce. glednfce: 20.20 Stober-iki: Smeh 21.00 Za konec tedna NEDEI..TA — 16. februarja. dejavnost ostalih skupin. Prosvetni delavci iz šmart-na v so se po konferenci od-8.00 Mladinska radijska igra ločili za uprizoritev drante — Marjan Marinc:, Velika Mirka Zupančiča »Hiša na reakcija; 8 37 Skladbe za otro- bit mesta«. Dvorana v Smart-ke; 10.00 še pomnile, tova- nem je bila ob premieri P°*' riši... Miha Bertoncelj: na, kar dokazuje, da je v kya- Skozi desetdnevno ofenzivo; ju še vedno dovolj ljubiteljev 10.30 Matineja komornega dramske umetnosti. Sicer so orkestra RTV Zagreb; 11.40 pa s predstavo hoteli Pr0/ Igrajo majhni zabavni an- svetni delavci iz šmartna P**' s a rahli; 12 05 Naši poslušal- tegniti za delo v dramski sek-ci čestitajo in pozdravljajo; ciji vse nekdanje igralce 13.30 Za našo vas; 14.00 kon- sekcije in ostale ljubitelj ceri pri vas doma; 14.15 Na- odrske umetnosti. ee Je obrnil proti strahopetcu in mu * Prezirom dejal: Zaslužil si dvajsetkratno smrt. Obsodilo 5* te sodišče in ljudstvo, jaz sem se pa zarekel, T bom izpolnil to obsodbo. Toda naključje Je Bočilo drugače: dam tl priložnost, da si od-•Piš Življenje in svobodo. Moralesov bledi obraz se je pordečil, oči mu hotele izstopiti iz očesnih votlin. Komaj zatepetal: — Oh, naredil bom vse, kar zahtevate! Govo-”te, gospod markiz, privolil sem že v vse. - • Ali lahko prideš v baronovo hišo, ne da b» te kdo videl? •— Lahko. — Kako? ■— Imam ključ od vrtnih in od vseh ostalih »r*t. — Ali me lahko še nocoj, takoj sedaj, odpelješ v baronovo hišo? Cigan je začel trepetati po vsem telesu, toda odgovoril je brez premisleka: — Lahko. * A VI En DE MONTEP1N 62 Maščevanje in ljubezen — Ali si pripravljen to storiti? — Sem! — Tedaj ti na pošteno besedo, če sploh veš, *a) je to, obljubljam, da boš nocoj prost. PROPAST l Kočija, v kateri je Renč pripeljal cigana, 'je pila še pred vrati. Markiz, Perl na in Morales •o sedli vanjo in se odpeljali v ulico d’Enfer. ^stavili so se, ko so se pripeljali do majhnih prtndh vrat. I Morales jih Je odprl in vstopil prvi. Markiz p> Petina sta ga spremljala. Vrtna vrata sta F* pustila odprta za primer, da bi se morala na Ntro umakniti iz te proklete hiše. I — Se enkrat te opozarjam, je dejal Rene Moralesu, da delaš pošteno, če ljubiš življenje, sicer te bom pri prvem poskusu izdaje ustrelil kakor psa. — Bodite brez skrbi, gospod markiz. Zakaj haj bi vas prevaril? Baron in moja sestra sta kriva, da sem zašel v to nesrečo. Tem slabše za oba! Na tem svetu je končno pač tako, da sc mora vsakdo najprej pobrigati za sebe. Iz teh besed sta oba sprevidela, kako sebičen In pokvarjen je Morales. Vedela sta tudi, da ju ne bo skušal izdati. Sli so skozi vrt in prispeli do hiše. Morales je Izvlekel lz žepa glavni ključ, odprl vrata ter ju odpeljal v stranski hodnik in nato v prvo nadstropje. Morales, markiz in vedežcvalka so sc povzpeli po stopnicah, šli skozi več hodnikov in Praznih sob. Sli so počasi in previdno, da jih «e bi nihče slišal. Končno so prispeli v predsobo, ki je bila knežje opremljena. Morales se je zaustavil. — Kje smo sedaj? je tiho vprašal markiz. — Ta vrata drže v baronove sobe. Najprej v majhen salon in potem v baronovo spalnico, Iz te sobe se pride v spalnico moje sestre. — Ali menite, da so ta vrata zaklenjena? — Takoj bova videla! Z glavnim ključem jih je Morales kaj lahko "dprl. Renč se je Se enkrat prepričal, če je njegovo strelno orožje v redu, nato pa je prijel za meč. — Ali ga boste ubili? je vprašal cigan. — Ne, če ga bom ujel živega. — živega boste težko ujeli. Spanje ima zelo rahlo, mimo tega pa ima zraven sebe na nočni omarici celo zbirko različnega orožja. — Upam vseeno, da ga bom premagal. Odprite vrata! Morales je poslušal in hotel odpreti vrata. Toda ves trud je bil zaman, ker so bila vrata od znotraj zapahnjena. Kljub temu, da je Morales tiho delal, je baron slišal žvenketanje ključev in se je prebudil. — Kdo je? je zavpil baron. — Odprite! je zašepetal Rene ciganu. — Jaz sem, dragi baron, je zajecljal cigan ... don Gusman ... — Vi? se je začudil baron. Kaj iščete v tej uri v moji sobi? — Povedati vam moram nekaj zelo važnega! — Ali ste sami? — Seveda. — čakajte, takoj bom vstal in se oblekel. Minilo je nekaj minut. ' Slišalo se je, kako baron hodi sem in tja, kakor človek, ki se oblači. Rene je mirno in brez strahu čakal z mečem v roki trenutek, ko se bodo odprla vrata. Periiia je držala v rokah vrv, s katero naj bi zvezali barona. Naenkrat se je odprlo na vratih okence, za katero cigan ni vedel, in ob okencu so vsi zagledali Oucrjeanov bledi obraz. — Izdaja! Izdaja! je zarjul baron proti Mora-lesu." Ha, ti nevredni gad, to sem tudi pričakoval od tebe! Na, tu imaš sedaj nagrado! Zaslišal se je strel in cigan je padel na tla. Strel mu je raznesel glavo. Pcrina in Rene sta imela občutek, da jima bo baron ušel. Naslonila sta se na vrata, ki so držala v spalnico. Rene je skočil v sobo. Tu ga je pričakoval barcn, ki je držal v eni roki meč v drugi pa puško. — Baron de Querjcan, je vzkliknil Rene, jaz sem markiz de Rieux! Predajte se! — Jaz naj se vam predam, vi norec? Tisti trenutek je naskočil z vso ihto in sovraštvom na Reneja. — Predajte se! je ponovil markiz. — Uboga človeška kreatura! Končno te imam v svojih rokah! je besno zarjul baron. Osramotil si me in jaz se ti bom maščeval! Ubil sem tvojo zaročenko, sedaj bom pa še tebe! — Izidora je še živa! Pri meni je! Sedaj je vrsta na tebi, da umreš! Baron je prebledel, ker se mu je zlomil meč. — Predaj se! Razorožen si! mu je mirno dejal Renč. — Nikoli! je zavpil baron. Z neverjetno hitrostjo je zagrabil z levo roko puško in ustrelil. Toda njegova drhteča roka je zgrešila cilj. — Ubogi strahopetec in izdajalec! je s prezirom spregovoril Renč. Sedaj boš končal... Naj se zgodi, kar te čaka! Toda meč maščevalca je dojel le zrak. Baron je namreč hitro odskočil in hkrati potegnil z zida meč, potegnil nadalje za vrv, da je zvonec začel zvoniti, kakor da bi gorelo. Baron je zavpil: (Konec prihodnjič) V 9. številki bomo pričeli objavljati nov roman mr - e - Veliko pričakovanje , Niso se vrnili 2 Stena seveda nima nič skupnega z Veronikinim zapeljevanjem bodočega kneza Fri« . derika Celjskega, ne z njeno nenaravno smrtjo, ker drugi viri govore, da so jo naj« * verjetneje utopili v graščinskem ribniku. Njegove obrise je mogoče še vedno najti ob nekdanjem upravnem in gospodarskem poslopju, pod razvalinami starega ojstriškega gradu. Pač pa ima Krvavičnikova domačija veliko skupnega s Krvavico; saj so si pri kopi sposodili celo ime. V tem romantike in gorskega veličastja polnem svetu se je res nemogoče dolgočasiti, če znaš peti. A to so Krvavičnikovi fantje, ki jih je bilo za pol ducata, znali imenitno. Vsako prosto uro in še med delom so peli; in mod nami — vmes kdaj pa kdaj kaj malega »poraubšicali-. Velikanski graščinski gozdovi so bili polni vsega; in koga ob taki priložnosti ne bi zasko-minalo... Ce je kaj padlo ali ne, so peli in potem spet igrali po ohcctih in žegnanjih. Po bližnjih vaseh jih je vse poznalo, pa naj se je svet nagnil bolj na trboveljsko ali bolj na savinjsko stran. Posebno Leona. Kot kak skrivnosten črnošolee je po dvakrat na teden odložil motiko in vzel pot pod noge do doji ne, potlej pa kolesaril do celjske orglarske šole. Marsikdo, takrat še sploh nevajen, da se kmet s čim takim peča, je zmajal z glavo ali pasel svojeVrstno zavist, češ kaj se hoče delati boljšega kot smo mi! Drugi so se spet čudili tistim, ki jim je bil samorastnik všeč, tako da so navsezadnje vsi skupaj še pogosteje govorili o teh zanimivih pobili. Nenadoma je bilo vsega konec. V deželo so prišli Nemci. Pesem na Vrheh je utihnila. Namesto nje so sc kmalu oglasile strojnice. Po podatkih Lojzeta Požuna so sc trboveljski ilegalci oziroma trboveljska četa dne 12. julija 1941 pred hajko umaknila iznad Trbovelj k šcntlenartu ali na Vrhe. Tu so se zadrževali okoli Krvavičnikovih do konca julija. Takrat so sc prestavili na vrh bližnje Čemšeniške planine. Tu pa je prišlo 1. avgusta do združitve trboveljske čete in zagorske partizanske skupine v Revirsko četo. Tudi na novo osnovana Revirska četa je bila pri Krvavičnikovih kot doma. Oskrbovali so jih s hrano in jim odstopili svojo orožarno v težko dostopni jami pod vrhom Krvavice. Orožarno so si bili bogato izpopolnili ob polomu kraljevske vojske in bili prvim partizanom — z eno besedo — vsak trenutek in z vsem na razpolago. Ne samo Re-virčanom, tudi Savinjčanom. Ze v zgodnjem juliju so šle iz njihovega arzenala prve puške za snujočo sc Savinjsko četo. Vsestransko sodelovanje bratov tako s Savinjčani kot z Rcvirčani je prekinila predaja enega izmed prvih partizanskih dezerterjev — Franca Hrovata iz Trbovelj. V poročilu orožniške postaje Trbovlje z dne 15. avgusta 1941 odkrijemo, kaj jc nesrečnež v tej zvezi izpovedal: v... Ko sva bila s Tonetom Pivcem dne 12. avgusta od dveh dalje v patrulji, sva zaslišala strele nemške hitrostrelke. Pivec je pohitel v smer proti streljanju, jaz pa nazaj v taborišče... Okoli enajstih sem zapustil taborišče v čemšeniški planini in odšel proti Savinjski dolini. Tam sem srečal nekega Petriča in Zorka, ki sta me nagovarjala, naj odidem z njima v taborišče pri Šentjurju ob Taboru.« Gotovo je imel v mislih taborišče v Srni-klavžu na Taboru, kjer so se Revirčani takrat pogosto zadrževali. »Rekel sem mu,« izpoveduje Hrovat dalje, »da moram poiskati še svojega sotovariša. Iz Savinjske doline sem sc namenil čez Trojane proti Polšniku, kjer sem hotel priti na italijansko stran. V Polšniku pa me je ustavila in preiskala orožniška patrulja in md napotila v Trbovlje, kjer sem se javil na orožniški postaji...« Iz sestavka Lojzeta Požuna Revi -a četa leta 1941" pa šc zvemo: (Nadaljevanje sledi) 1 0 Zasavski tednik 0 Št. 7 0 7. II. 1963 # IT DESET TISOČ ŠVICARJEV brce postelj švicarski statistični urad je pred letom dni ugotovil zastrašujoče dejstvo, da deset tisoč švicarskih državljanov nima postelj. Spijo kar na tleh, na kaki klopi ali deski. Ta podatek je v vsej Švici izzval pravo presenečenje. Takoj so ustanovili fonde za zbiranje prispevkov, namenjenih nabavi postelj iv posteljnine. Najprej so predvideli, da bo v ta namen zadostovala vsota treh milijonov švicarskih frankov, za kar bi lahko kupili 10 tisoč kompletnih postelj, toda to vsoto so hitro presegli kar za četrt milijona frankov. Upor v umobolnici Ce se prepirata dva ... Na prelazu v bližini čilskega mesta Sarmiente je naraščala reka prihajajočih avtomobilov z obeh strani, ker so se zapornice nenehno dvigale in spuščale. Nazadnje je bilo voznikom čakanja dovolj, vdrli so v čuvajevo barako in iznenadili dva čuvaja v ostrem prepiru, kateri od njih mora biti dežurni! Nenehno spuščanje in dviganje zapornic je bilo seveda njuno delo. Upor panterjev Spoštuj človeka! Spomnim se še, da me je mama, ko sem bil še frkolin, vedno pobarala, kadar koli sem kje kaj narobe naredil ali pa vpil in dražil fantiče in deklice: »Spoštuj vse ljudi okoli sebe, ti frkolin!« Tako se še sedaj vedno trudim, da bi izpolnjeval mamine nauke, toda vidim, da menda mame niso učile vseh otrok tega. Priznati moram, da sem bil ondan krepko presenečen, ko sem zagledal v kotu sedišča v avtobusu lepo mlado damo, oblečeno po zadnji modi: kučma, škorenjčki, twist nogavice, torbica za petnajst tisoč dinarjev in lep, svetlikajoči se krzneni plašč, ki se je kar prelival 'v raznih barvah v zimski svetlobi. Seveda vsi, ki smo bili oblečeni v hlače, smo stegovali vratove na tisto stran, stari in mladi, tako da se niti mi videlo, kaj občudujemo: zali mladenkin obraz ali ostale lepotne pripomočke. Bilo je lepo in v redu in nadvse prijetno. Naenkrat je pa sprevodnik zaklical: »Postaja...« Vs ismo vzdihnili, misleč, naša lepotica gre tukaj dol. Ne, ampak vstopila je druga. Vsi smo se ozrli v njo. Bila je kopija one prve, ki je še sedela v avtobusu in nekam zavzeto gledala snežno pokrajino. Ta druga je našla prosti sedež ravno nasproti prve, in groza! Obe sta se naenkrat pogledali, zabliskale so se jima oči! Ugotovili sta, da imata enake plašče, nogavice, torbice, škorenjčke, le imeni sta menda bili različni! In obe sta naenkrat obrnili glavi proč in nekaj šepetali. Prispel je sprevodnik in -nekam pikro pripomnil: •Sedaj pa res ne vem, katera mi še ni plačala vozovnice, ko pa ste ...« »Saj tudi ne morete vedeti, ko pa že vsaka koza posnema modo!«, je sikajoče pripomnila prva lepotica. »Kaj?! Kaj si pa vi, vi napihnjena žaba, dovoljujete!« je vsa iz sebe zasikala druga, mi smo se pa stisnili na sedeže, kajti orkan je bil na vidiku. »Nesramnica! Poglejte se v zrcalo! Poglejte, in videli boste severnega medveda s kučmo! Poglejte se, in videli boste ponarejeno lepoto!« »Oh, ne razburjajte se tako, no, saj se vam bo raztopila vsa lepotilna krema na obrazu in zagledali boste pragozdno žival! Vi lepotica!« Ostale zastopnice nežnega spola so se že hahljale, mi smo se pa razdelili v dva tabora in na tiho vlekli eni za eno, drugi pa za drugo lepotico. »Ne vem,« je metala strup druga, »če ste se pogledali, kako vgm pristaja ta vaša modna revija, zagotavljam vam pa, da se čudim, da si sploh nataknete kaj takega na telo, noge in glavo!« »Tožila, tožila vas bom, vi ste mi pa priče!« je jokajoče -in ponižano hlipala prva. »Taka nesramnost, taka nesramnost, o groza! Vi, vi sprevodnik, vi ste to skuhali!” »Vsak tepec ima svoje veselje, kratko pamet in dolgi jezik!« je pritrdila še druga. Zaradi presenečenja je sprevodnik sploh pozabil odpreti usta in še kaj dodati. Sam sem pa pomislil: »Poglej, kakšen prepir je skuhal, ta strahopetni in jezični sprevodnik! Pač, ne spoštuje človeka!« Jože Fmlkula Dreser panterjev v pariškem cirkusu »Medrano« je doživel v areni veliko neprijetnost. Sicer dresirani in poslušni panterji niso hoteli pričeti svoje točke. Vzrok »stavke« so kmalu odkrili. V prvi vrsti je sedela neka žena, oblečena v jopič iz panterjevega krzna, kar je živali seveda vznemirilo. Sele ko ga je žena na prošnjo uprave cirkusa slekla, so se živali umirile Najboljše zdravilo šef policije v Oslu je nedavno izjavil novinarjem, da so' se v njegovi praksi batine pokazale za mnogo učinkovitejše zdravilo proti pijančevanju kot vse denarne kazni oz. zapor. Kako vam <4 ugajala? V zavodu za umobolne v Groningenu na Holandskem je pred dnevi izbruhnil upor, med katerim je 80 bolnikov povzročilo znatno škodo in skušalo množično pobegniti iz zavoda. Do upora je prišlo, ko sta dva paznika odkrila načrt za pobeg dveh bolnikov. Medtem ko so oba bolnika zasliševali, se ostali bolniki niso hoteli vrniti v svoje celice, dirjali so križem kražem po zgradbi in zahtevali razgovor z direktorjem. Uporni bolniki so razbili okna. luči, vrata in različno pohištvo, naposled pa so zažgali še posteljne vložke. Četrtletna plača Uslužbenci v Zahodna Nemčiji bodo — kakor predvidevajo — že v bližnji bodočnosti prejemali plačo le štirikrat letno. V publikaciji nemškega racionalizirujočega kuratorija je objavil social-demokratični poslanec in gospodarski ekspert Alex Mol-ler predlog, da bi postopoma -podaljševali intervale med posameznimi plačilnimi dnevi, dokler ne bi uslužbenci in nameščenci končno prejemali plačo le štirikrat letno. Pri delavcih so že prešli od -tedenskega na mesečno plačevanje mezd. V Zahodni Nemčiji se namreč boje, da bo v kratkem pričelo primanjkovati delovne sile, zato računajo, da bi z daljšimi presledki med plačilnimi dnevi bolj navezali delavce na podjetja. Šele po 90 minutah je uspelo policiji s pomočjo gasilcev in nekaterih oboroženih vojakov uvesti red. Kolikor pomnijo, je ta upor umobol-nih prvi v zgodovini Holandske, V zavodu v Groningem* živijo bolniki, ki so nevarni za okolico. Vino letnik 263 Posušene ostanke vina, ki so ga pridelali približno pred 1700 leti, so našli na Cipru ob odkopavanju antičnega mesta Paphola. Arheologi so na mozaičnih tleh zgradbe iz tretjega stoletja odkrili vinsko amforo. Koncentrirano in skoraj že karbonirano substanco so kemično preiskali in ugotovili, da predstavlja vinsko usedlino. Pariz: najhitrejši vlaki Po podatkih, ki jih je ob-' javila francoska revija -Con-joncture«, ima F ra n-i ja rekord najhitrejših vlakov na svetu — povprečna brzina francoskih vlakov je 105 km na uro. Od evropskih držav ji sledijo Zahodna Nemčija a 90 km, Velika Britanija 9 85 km in Italija z 78 km n* uro. Vlaki iz Zahodne Evrope, ki so v letu 1951 vozili s povprečno brzino 51 km na uro, so zadnja leta dosegli že 80 km, medtem ko voasU* vlaki v Severni Ameriki še nadalje s povprečno bmdoo pod 70 km, r Vzhodni Evropi pa še vedno ne prekašajo 57 km na uro. '