SPODAR
LETO 1942-XX
3. JUNIJA
ŠT. 23
POLJE IN TRAVNIK
Skrb za poljje v juniju
V	mesecu juniju bomo začeli osipavati krompir, ko bodo grmušlji visoki 13—16 cm. Pri tem delu uporabljamo osipalne pluge, da si prihranimo čas in delavce. Drugič bomo morali okopati peso in koruzo, ker ne smemo dopustiti, da bi se njive zaradi naše nepazljivosti zaplevelile in tudi ne, da bi se gornja plast zemlje strdila, če bi deževalo. Pri tem okopavanju naj razredčijo posestniki pregoste nasade pese in sicer na razdaljo 40—45 cm rastlina od rastline. Na prazna mesta v vrste pa posadimo rastline da bo nasad strnjen in izenačen. Pri koruzi se redčijo rastline v vrstah po 40—50 cm narazen. Na enem mestu je pustiti le eno rastlino in sicer najmočnejšo od vseh ozelenelih.
V	juniju moramo opazovati krompirjeve njive, če bi jih napadla plesen (t. j. krompirjeva plesen), ki je podobna peronospori na vinski trti. Pojavi se ob cvetenju ali še nekoliko pozneje. Krompirjevo listje dobiva najprej rjave, potem pa črne lise. Napadeno krompirjevo njivo priporočamo škropiti z 1 % bakreno-apneno brozgo in sicer takoj, ko se pojavijo prvi znaki bolezni. V letih, ko bolezen močno nastopa, je treba čez 3—4 tedne drugič, včasih pa tudi še tretjič škropiti S tem škropljenjem ne ozdravimo napadenih rastlin, temveč obvarujemo zdrave rastline pred napadom plesni, kar je velikega pomena, da se širjenje te bolezni prepreči in vsaj deloma omeji.
Nadalje moramo posvečati več pažnje tudi boleznim na fižolu. Do sedaj smo se zanje premalo brigali. Zadnja leta dela na fižolu veliko škodo fižolova pršica. Ta živalca je tako majhna, da jo s prostim očesom ne vidimo in pripisujemo škodo, ki jo povzroči, navadno suši. Na zgornji strani fižolovih listov se pojavijo za časa cvetenja in pozneje svetle, od začetka skoro bele lise, ki pozneje postanejo svetlorume-ne in se širijo med listnimi rebri in postanejo še temnejše, rumene ali pa celo rjave. Na temneje barvanih mestih je list krhek, ker se suši. Na spodnji strani se nahaja drobnata moknata masa. kjer so pršice v pajčevinastih mrežicah. Vsled rumenenja in
sušenja listov je škoda zelo velika. Zatira« nje tega škodljivca je zelo težavno, ker ni občutljiv skoro proti nobenemu sredstvu. Najbolj pomaga še škropljenje z milnico, kateri dodamo največ 2% petroleja. Škropiti pa moramo zvečer in naslednje jutro škropljenje ponoviti s čisto vodo. Po zadnjih poskusih pomaga tudi škropljenje s 5% žvepleno-apneno brozgo.
V drugi polovici meseca junija moramo tudi paziti, da zatremo na deteljiščih pre-denico, ki se zlasti po prvi košnji močno razraste. Napadena mesta odkosimo, pograbimo z železnimi grabljami in jih pokrijemo s slamo, katero zažgemo. Nato se zemlja na pogorišču prekoplje in poseje z laško ljuljko ali pa z mačjim repom. Ako se pokaže na deteljiščih pojalnik, ga moramo izruvati in tako poskrbeti, da ne obrodi semena.
Zadnje dni meseca junija bo dozorel ozimni ječmen in grašica. Te pridelke bomo takoj spravili z njiv, na prazna strnišča pa bomo posejali koruzo za pridelovanje ensi-laže ali pa zelene krme.
Sedaj je tudi čas, da pregledamo mlatil-nico in čistilne stroje, če so v redu. Ce niso, jih takoj popravimo, da ne bo v juliju, ko bo mlačev in čiščenje žit v polnem teku, nepotrebnih zamud s popravljanjem.
Čas košnje je tu
Čas košnje je tu. Nakosili bi radi čim več in čim boljšega sena. Kakor povsod, je tudi tu najboljša srednja pot: ne kosimo prezgodaj, ker dobimo bolj malo sena, ne kosimo pa tudi prepozno, ker dobimo slabo seno. Mlada trava je zelo vodena in se močno usuši. Krma zapoznelih košenj je pretrda, pusta in težko prebavna Pri zorenju se beljakovine premeščajo iz stebla in Jistov v seme, ki pa pri pozni košnji itak izpade. Pravi čas za košnjo travnikov je, ko sta v cvetju travniška bilnica in pasja trava. Ti travi sta nam vodnici, ko določamo čas košnje. Travniško bilnico lahko poznamo, ker je navadno najvišja med vsemi travami. Tudi pasja trava je visoka. Večkrat pojdimo na travnik in ko opazimo, da večina bilnice cvete, začnimo s košnjo. Se-
01005353482323484848235323235348482353532353532353485348484848235323235323532353480001020102235353482348235348232323
veda če imamo dosti travnikov, začnimo kositi že nekoliko prej.
Vsak dan. pokosimo toliko, kolikor moremo sproti spraviti. Sušenj« sena pospešimo, če ga pustimo v redeh, v plasteh, dokler ne izgine jutranja rosa. Sele, ko se je zemlja in trava osušila, razmečemo plasti. Ce je lep dan, travo čez dan obrnemo, zvečer jo pa spravimo v kopice, da se nekoliko ogreje in se potem drugi dan lažje posuši. Zjutraj kopice raztrosimo šele, ko mine rosa.
Lahko in prijetno je spravljati seno ob lepem vremenu. Slabo vreme ob košnji pa da mnogo dela in skrbi, pa ie često peljemo domov sprano ali na pol gnilo seno. Trava se pokosi in pusti v plasteh dokler ne ovene. Ovela trava se parkrat obrne, da se malo izsuši. Napol suho seno se zgrabi in zloži v kopice in sicer tako, da se plast za plastjo osoli in potem dobro stlači. Ko-
pica je okrog 3 metre široka in 4—5 m visoka. Pokrijemo jo i slamo. Na 100 kg sena rabimo 1 kg živinske soli. V treh do štirih dneh se seno v kopici močno ogreje. Če je pa bilo mokro ali še preveč zeleno, lahko tudi zogleni ali se celo vname. Zato mora biti seno, predno ga zlagamo v kopice, primerno suho. Čez tri mesece lahko začnemo tako seno pokladati živini.
Ponekod sušijo seno ob slabem vremenu na ostrveh. Ostrvi imajo to prednost, da ni treba sena obračati in si torej prihranimo mnogo dela. Pa tudi seno je boljše, ker drobni lističi detelj in trav, ki so najbolj redilni, ne odpadejo.
Ko smo seno pospravili, navozimo na travnike ob prvem deževnem dnevu razredčeno gnojnico, ki smo ji primešali pepela ali superfosfata. Ob suši ob žgočem soncu gnojnice ne vozimo, ker bi nam travo no-žgala.
ШФШ TRI ČEBELICAM Ma
Oskrba med rojenjem
Največjega pomena je v času rojenja, da vsestransko oskrbujemo i roje i izrojence. Oboji eo naše oskrbe zelo potrebni. Najprej je treba vedeti, da vzame vsak roj sicer nekaj hrane seboj, a ta zadostuje le za tri dni. Če je po rojenju štiri dni dež in čebele ne morejo na pašo, bo roj četrti dan že lačen in bo prav kmalu po njem. Zato ee na splošno močno priporoča dati roju nekaj hrane v 6atju. Saj ni izgubljena. Če je vreme ugodno, bo itak vsa ostala in ee bo še pomnožila. Še bolj priporočljivo je pa, roje špekulativ-no krmiti prve dni po veaditvi. Dodatek hrane vsak drugi dan na tak način, da jo čebele eame nosijo v celice, dela pravo čudo.
Druga važna stvar pri rojih in izrojencih eo matice. Za prvoe vemo. da imajo stare matice. Zanje smo torej že lahko brez skrbi, razen če bi se bilo matici pri vBajanju ali pozneje kaj hudega dogodilo. Zalega čez nekaj dni nam je jamstvo, da je roj v redu. Pri vseh drugih rojih in pri vseh izrojencih imamo pa eame mlade matice, ki niso ople-menjene. Vse te matice čaka še nevarna naloga: snubni izlet. Marsikatera se ne vrne nikdar vež in panj ostane brezmatičen. Treba mu je pomagati: ali ga pridružiti drugemu (če je šibek), ali pa mu previdno dodati rezervno matico Glede dodaje matic moramo pri teh družinah biti zelo previdni. Silno nerad sprejme tujo matico, skoraj nikdar pa ne že oplemenjene. Prav je, dodati mu takšno matico, kakršno je imel sam.
Pri družinah, ki imajo mlade matice, je sploh umestna skrajna pazljivost. Ponavadi zleti mladica kmalu na praho in takoj naslednje dni že najdemo jajčka v sredini gne-
zda. Ta jajčka eo res pravo zadovoljstvo za vsakega čebelarja: mlada matica je sprašenal Toda večkrat čebelar čaka, pregleduje in pregleduje, a jajčk ni in jih ni. Po obnašanju čebel spozna, ali imajo matico-mladico ali ne. Če je nimajo, je potrebna hitra odpomoč; če jo pa še imajo, izredna previdnost. Kajti dogodi se večkrat, da je mlada matica kaj malega poškodovana, bodisi od rojstva, še večkrat pa zaradi nesrečnega slučaja: morda je bila pri ogrebanju ali vsajanju kaj pritienje-na, ali ima malce pokvarjeno eno ali obe krilci itd. Skratka: mlada matica ne more na praho. Kaj ee dogodi? Začne zalegati sicer bolj pozno — čez kake tri ali štiri tedne — ali zalega vendarle. Ker se ni mogla oplemeniti izven panja (v panju ee nikoli!), je ostala neoprašena in zalega sama neoplojena jajčka. Iz neoplojenih jajčk se pa izlegajo — troti. To ve pač vsak čebelarski abecedarl Družina je zapisana smrti. Zakaj etare čebele odmirajo, podmladek pa tvorijo sami troti. Odpomoč je nujna.
Dogodi ee tudi, da po dolgem času čebelar vendarle tudi v družini z mlado matico odkrije jajčka. Toda v eni celici jih je več in so nametana kar na stene. To je šele bog-pomagaj! Družina ima trotovke, t. j. čebele, ki so začele namesto matice (ki je seveda v panju že davno ni!) zalegati sama neoplojena jajčka — torej same trote. Tako družino »zdraviti« je zelo neprijetno. Zato čebelarje prej opozarjamo na take možnosti in vsem ponovno priporočamo: z mladimi maticami bodimo zelo previdni in skrbni. Ravno v tem poglavju praktičnega čebelarstva je največ mojstrovine in kdor to poglavje dobro obvlada, lahko ponosno reče, da je čebelar.
ŽIVINOREJA
V	juniju mesecu živino pasemo ali pa ji pokladamo zeleno krmo, katero vsak dan sproti nakosimo, da dobi živina vedno svežo, ne pa sparjeno.
V	letnih mesecih čim bolj pozimo na či-stoto hlevov in živine. Zanemarjeni hlevi so zavetišča muh in drugega mrčesa, katerega se živna ne more ubraniti. Tudi kužne bolezni rade obiščejo take hleve.
Da bo hlev čist, ga moramo ob lepem vremenu prebeliti, če ga letos še nismo. Gnoj moramo redno odvažati iz hleva, gnojnica se ne sme zadrževati na podu, ker iz-pariva in opvrzoča neznosen smrad v hlevu. Zato morajo biti odvodni kanali vedno čisti, da se gnojnica lahko odteka. Ko je živina zunaj, odpremo okna in vrata, da se hlev dobro prezrači.
Ne samo hlev, ampak tudi živino moramo vsak dan temeljito očistiti, saj je razumljivo da se zelo neprijetno počuti neočiščena žival, katero tem raje napada mrčes. Kmalu bomo imeli dosti tople vode za kopanje živine. Z vodo nam bo lažje temeljito očistiti živino. Za kopanje živine ne
sme biti voda premrzla in naj ima vsaj 18 stopinj C. Živali umivamo vedno pred krmljenjem, nikoli pa neposredno po krmljenju. Ob vetrovnem vremenu ali vročo potno živino ne umivamo, ker bi se lahko prehla-dila.
V	letnih mesecih razsajajo kužne bolezni posebno pri svinjah, zato je neobhodno potrebno cepiti jih, da se z malimi stroški izognemo večjim izgubam.
V	mesecu juniju se začenja košnja detelje in trave za suho krmo — seno. Novo seno ni zdravo za takojšije krmljenje, zato ga ne krmimo takoj, ampak šele po 4 do 6 tednih, ko se seno dobro vleži. Ce smo pa prisiljeni krmiti novo seno takoj, ga krmimo po malem in ga vedno mešamo i starim senom ali pa s slamo.
Kurnico redno čistimo, zračimo in po potrebi razkužujemo. Krmljenje je v tem mesecu mnogo manjše, ker si kokoši najdejo mnogo hrane na travnikih, vrtovih, seveda če so proste. Paziti moramo, da imajo piščanci in kokoši vedno čisto in svežo vodo, da ne trpijo žeje.
VINOGRAD
V mesecu maju je vinska trta zaradi precejšnje toplote že skoro nadomestila zamudo, poganjki so se potegnili in dosegli precejšnjo dolžino. Običajno hladno vreme sredi meseca ob takozvanih ledenih možeh je v glavnem izostalo. Lahko rečemo, da je zaenkrat razvoj trte povoljen.
Pri zatiranju peronospore moramo biti stalno na straži. Kdor še ni prvič škropil proti peronospori, naj to stori takoj, nato pa naj trto poškropi kmalu tudi drugič (čez kakih 8—10 dni), nato pa še po cvetenju. Pri škropljenju uporabljamo novo sredstvo Ramato P. 1. Raztopina Ramata se naprav-lja kakor raztopina modre galice z apnom. 1 kg Ramata se raztopi v 80 1 vode in se nato doliva apneni belež, vedno dobro mešajoč; medtem se mora brozga večkrat preizkusiti z belim fenolftaleinskim papirjem, dokler ta ne postane temnorožast ali rdeč. Nato se po potrebi dolije vode do 100 1. Če bi peronospora nastopila močno ali zelo močno se poviša odstotek Ramata P. 1 do 1 in pol — 2%, apna pa sorazmerno. Število škropljenj je isto kakor pri uporabi bordoške (apnenogalične) raztopine. Za škropljenje se uporabijo navadne škropilke za trte.
Posebno važno je, da takoj po cvetju temeljito poškropimo tudi grozdiče, vedno
pa glejmo, da poškropimo listje dobro, posebno na spodnji strani. Važno je, da škropivo pri škropljenju fino razpršimo, da torej škropivo na listje in grozdju pokriva kot tanka prevleka vso površino. Nadaljna škropljenja bomo uravnali po tem, kakšno bo pač vreme. Pri škropljenju moramo skrbeti, da so vsi zeleni deli vinske trte, ki jih hočemo ohraniti, stalno pokriti s tanko plastjo škropiva. Ako preti nevarnost peronospore med cvçtjem, lahko izvedemo škropljenje tudi med cvetjem brez skrbi. Nadalje bomo v mesecu juniju skrbeli, da nam grozdje ne napade oidij, ki se posebno rad razširja ob suhih in vročih dnevih. V ta namen bomo pred cvetjem enkrat, najbolje nekaj dni po škropljenju, trsje po-žvepljali z zmletim in tentiliranim žveplom. Drugič bomo žveplali trsje po cvetju, zopet nekaj po škropljenju; sedaj pa posebno temeljito požvepljamo mlado grozdje. Na-daljno žveplanje bo treba izvršiti le po potrebi, ako se nam na enem ali na drugem mestu kje trsna plesen (oidij) razširi. To bolezen lahko uničimo še, ko je že napadla, ker živi zunaj na zelenih delih trte. Tudi bo kazalo žveplanje trsja še tretjič ponoviti v predelih vinograda, kjer se trsna plesen običajno močno pojavlja. Žveplamo najbolje ob mirnem in toplem vremenu.


U:::U!:::::::Uir iiiiiiii žiiiiUi Ui:::a
.:::• :::::.. ::::::::::: . •.:::
11Ш_!Ш
iiiil :ч» Ш11Ш
Ker je drevje letos pozneje pričelo cve-teti, ko je nastopilo ugodnejše vreme, je upanje, da se je cvetje dobro oplodilo in se zarod ne bo preveč razredčil. Naloga sadjarjev v juniju je, da obvarujejo listje in sadje pred škrlupom in raznimi zajedal-ci, predvsem pred jabolčnim zavijačem. V ta namen je treba škropiti jablane in hruške takoj po končanem cvetenju. Kot škropivo se uporablja 2% žveplenoapnena brozga z dodatkom 300 g aresina. Špropljenje drevja po cvetju je treba tako izvršiti, da se škropivo po listju in plodovih vidi le kot drobne pičice, nikakor pa ne sme z listja teči.
Dva do tri tedne po končanem prvem Škropljenju po cvetju moramo škropljenje ponoviti z 2% žveplenoapneno brozgo z dodatkom 300 g aresina. Ako bo vreme v juniju suho — brez padavin in večje rose — zadostuje to škropljenje. Pri boljših namiznih sortah in vlažnem vremenu pa se naj kake 3 tedne po drugem škropljenju drevje še enkrat poškropi in sicer z enakim škropivom.
Nadaljne zelo važno delo v juniju je rahljanje drevesnih kolobarjev, zlasti pri letos posajenem drevju. Z rahljanjem zemlje prekinemo premočno izhlapevanje vlage iz zemlje, da se preveč ne izsuši ter korenine ne trpijo od suše. Z rahljanjem bolo-barjev se pa uničuje plevel, ki bi mlademu drevju pobral vlago in hrano. Tudi dostop zraka v zemljo se z rahljanjem kolobarjev pospešuje, za kar so korenine zelo hvaležne in se zato čvrsto razvijajo. Po vsakem nalivu se naj zemlja prerahlja in zemeljska skorja zdrobi.
Akr opazimo, da mravlje pridno po deb-
Tudi grozdnega sekača (senenega črva) bo trema tam, kjer se pojavlja v večjem obsegu zatirati na ta način, da škropivu pri škropljenju pred cvetjem dodamo kakšen arzenikov pripravek (aresin, meritol, Urania — zelenilo).
V ostalem glejmo, da bo najkasneje do cvetja pletev trsja gotova, da s tem omogočimo boljšo oplodbo cvetja. Tudi za stalno povezavo mladja na trsju skrbimo, ker le na takem trsju je mogoče škodljivce in bolezni uspešno zatirati. Misliti pa moramo v mesecu juniju tudi na obdelovanje zemlje. Ako smo pomladi kopali med dežjem, se nam je zemlja močno zaskorjila in je hudo zbita. Tudi je vlaga povzročila razvoj plevela. Ako nismo prekopali zemlje v maju, jo bomo brezpogojno prekopali takoj v juniju, da ohranimo v zemlji vlago in da zatremo plevel.
S!
lu in vejah tekajo, se nahajajo na listju in poganjkih listne uši, ki sesajo drevesu sok in povzročajo, da zaostanejo poganjki v rasti. Tukaj si pomagamo z temeljitim škropljenjem ali s namakanjem okuženih poganjkov v 1 do 1 in pol odstotno raztopino tobačnega izvlečka in mazavega mila. Ce so mladice in listje zvite od uši, jih je najbolje odrezati in takoj uničiti.
V	juniju se po drevju tudi jako rade raz-pasejo krvave uši, ki so posebno nevarne starejšemu drevju. Dokler se najdejo krvave uši na ranah v razpokah in po posameznih mestih na vejah in deblu, se jih znebimo, ako namažemo napadena mesta s čopičem z 10% raztopino arborina aH den-drina. Ce so se pa krvave uši tako razpasle, da se najdejo že na enoletnih poganjkih, potem je treba celo drevo poškropiti z 1 in polodstotno raztopino tobačnega izvlečka in mazavega mila z dodatkom 1 litra denaturiranega špirita.
Pri precepljenem drevju preglejmo in odstrnimo nepotrebne poganjke, ki se nahajajo pod cepilnim mestom. Pri cepljen-kah samih pa si izberimo eno najprimernejšo kot voditeljico, ostale pa v vršičkih pri-ščipnimo Voditeljice moramo privezati na alčice ali loke, da jih vihar ne odlomi, régledati je tudi vse mlado drevje, pred-' vsem ono, ki je bilo letos posajeno in odstraniti oziroma prikrajšati poganjke, ki se prebohotno razvijajo, da ostali del krone ne zaostane preveč v rasti.
Spalirje in pritlično drevje pinciramo in voditeljice privezujemo. Pazimo na pristri-gaca ter napedene poganjke takoj odstranimo in uničimo.
V	juniju prično dozorevati črešnje, jagode in kosmulje. Pri obiranju pazimo, da se mladje po nepotrebnem ne poškodujejo. Gospodinje naj pregledajo vse steklenice in kozarce za vkuhavanje sadja in zelenjave ter vse potrebne dele pravočasno nadomestijo. Pričnemo z vkunavanjem špargelj-na, črešenj, višenj, kosmulj in napravo sadnih sokov. Zaradi poškodb, ki jih je utrpelo drevje v minuli zimi, priporočamo gnojenje z gnojnico, kateri primešamo na vsakih 100 1 po pol kg supertosfata ali 10 kg lesnega pepela. Pri mladem drevju moramo gnojenje z gnojnico končati do konca junija, pri starejšem rodečem drevju pa vsaj do srede julija. Če bi gnojili kasneje, bi les do jeseni ne dozorel in bi drevje v prihodnji zimi lahko ponovno namrznilo.
Dobro iosedstTO Je pogoj «a pravilno in uspešno delo v naših občinah,