I	I	milili
I	m m A	J
LETO XUn. ŠT. 32 PTUJ, 12. AVGUSTA 1993 CENA 60 TOLARJEV
TEDNIK
fBP*l|C
tednik
tednik
TEDNIK
Susa ogroža tudi vodooskrbo
Dolgotrajno sušno in vroče
obdobje je na kmetijskih povr-
šinah že povzročilo trajne po-
sledice, vsebolj pa je ogrožena
tudi vodooskrba na posameznih
območjih Slovenije. Kot je spo-
ročila Republiška uprava za za-
ščito in reševanje, se je oskrba
ljudi s pitno vodo še posebej
zaostrila v zadnjih dveh tednih.
Sredi julija so zaradi poman-
jkanja, pitno vodo s cisternami
dovažali več kot 36.000 ljudem.
V glavnem gasilci so dnevno
razvozili skoraj 1,6 milijona li-
trov vode. Konec julija in v
začetku avgusta se je število
prizadetih ljudi zaradi poman-
jkanja vode povečalo že na prek
40.000, povprečna dnevna ko-
ličina razvožene vode pa je pre-
segla 2 milijona litrov.
Najslabše razmere vladajo v
submediteranskem in subpanon-
skem delu Slovenije, v občinah
Sežana. Koper, Nova Gorica, Po-
stojna, Ptuj, Murska Sobota. Gor-
nja Radgona, Žalec, in Šentjur pri
Celju. Precej prizadetih prebival-
cev je tudi v občinah Ravne na
Koroškem, Ljubljana Moste -
Polje in Ljubljana Vič-Rudnik.
Pitno vodo tako vozijo že v več
kot 50 slovenskih občin.
Izboljšanje razmer bodo omo-
gočile šele obilnejše padavine,
zato republiška uprava svetuje ra-
cionalno koriščenje pitne vode ter
opozarja na spoštovanje sprejetih
ukrepov za zmanjšanje porabe
vode povsod tam, kjer so bili že
sprejeti in razglašeni (prepoved
pranja avtomobilov, zalivanja
vrtov, racionalnejša poraba vode
na vseh področjih).	_qM
Tik pred "ptujsko nočjo" je oživela tudi Drava. Najhitrejši rancarji so privesiali v Budino v pičlih 15 minutah. — M. Zupanič.
V	soboto tradicionalna Mipova noč j
V	soboto, 14. avgusta, bo v Ptuju znova veselo. Pred bla-1
govnlco Mercator bodo organizirali že tradicionalno deseto ž
Mipovo noč, srečanje trgovcev s kupci. Letošnja prireditev j
bo še posebej slovesna. Povezujejo jo s praznovanjem dvajse- S
tletnice skladišč in začetki dela na grosističnem področju. |
Mercator-Mip Ptuj je danes glav ni Mercatorjev grosist za se-§
verovzhodno Slovenijo.	I
Na jubilejni Mipovi noči bo igral ansambel Ptujskih pet. 1
/a obiskovalce bo prireditev zanimiva tudi zaradi velikega
žrebanja. V bobnu sreče se bodo zavrteli številni nagradni |
kuponi. Izvedli pa bodo tudi žrebanje kuponov Levi/s shopa. ;
MG
DRŽAVNO PRVENSTVO
V KOLESARSTVU
Najboljši
preveč taktM
Na državnem kolesarskem
prvenstvu v Tržiču so zaradi
preveč taktiziranja najboljših
najvišje naslove osvojili kole-
sarji, ki še niso v državni re-
prezentanci. Približno tako je
ocenil Rene Glavnik, pred-
sednik KK Perutnina Ptuj tudi
nastop ptujskih kolesarjev. Po-
vedal je še, da je bila proga
izredno zahtevna in za tako
veliko tekmovanje na nekate-
rih mestih celo neprimerno
ozka, kar so vedeli in lahko
upoštevali predvsem domači
kolesarji. Meni tudi, da uvr-
stitve na tokratnem državnem
prvenstvu niso pokazale de-
janske kakovosti posameznih
tekmovalcev. Najbolje se je od
ptujskih tekmovalcev uvrstil
Miran Kelner, in sicer na
četrto mesto pri mlajših mla-
dincih, Purg je bil v tej kon-
kurenci osmi, Mahorič pa pri
starejših mladincih trinajsti.
McZ
Ste za naraščaj?
Danes sva poletela skupaj s helikopterjem. Sva pogledala, kje še
manjka kakšen Slovenec. — McZ.
ZADAJE DEJANJE PTUJSKEGA OBČINSKEGA PRAZNOVANJA
(ali ZADNJE OBČINSKO PRAZNOVANJE — PRAZNIK OSTAJA)
Častna občana profesor Jože
Grenorc in dr. Anton Trstenjak
"Praznik občine Ptuj je posvečen
spominu na 8. avgust 1942. ko je
uporniška skupina iz Ptuja in Slo-
venskih goric, povezana v Sloven-
jegoriško četo, bojevala poslednjo
bitko z nemškim okupatorjem. Slo-
venstvo in nemštvo, rodoljubnost in
pripadnost, uporništvo in upoglji-
vost, zaprisega in izdaja, so se v ti-
stih dneh pred dobrimi 50 leti stale
nasproti. Ne prvič in ne zadnjič. Iz
spomina na borce Slovenjegoriške
čete in iz spomina na mnoge druge
rodoljube moremo črpati moč, za-
vest in ponos. Torej tiste lastnosti
človeka in družbe, ki so potrebne
za razvoj ustvarjalnosti..." Tako je
začel svoj slavnostni govor na
osrednji prireditvi v počastitev le-
tošnjega (zadnjega) občinskega
praznika, v soboto, 7. avgusta, v ro-
manskem palaciju na ptujskega gra-
du. ptujski župan Vojteh Rajher.
Na proslavi so podelili tudi 6 spo-
minskih priznanj, tri plakete in eno
zlato plaketo občine, naša častna
občana pa sta odslej prof. Jože Gre-
gorc in dr. Anton Trstenjak.
HUJSKAŠTVU NE SMEMO
DATIPROSTORA
Vojteh Rajher se je v slavno-
stnem govoru lotil tudi ocene prete-
klega v povezavi z razmišljanjem o
prihodnjem: "Dovoljujem si z za-
dovoljstvom oceniti, da z zmerno
dinamiko in našim sposobnostim
primerno, uresničujemo lastne raz-
vojne usmeritve in razvojne progra-
me; čeprav je res, daje nalog, ki bi
jih zmogli opraviti več, kot jih
zmoremo. Uspelo nam je ohraniti
dovolj političnega in socialnega so-
glasja za skupne naloge. Toda res
je tudi, da postopno narašča ne-
strpnost. ki je posledica odvisnosti
in strahu zaradi pomanjkanja lastne
sposobnosti, strahu pred ekonom-
sko in socialno stisko in skrbi za
prihodnost otrok. Hujskaštvu zato
ne smemo dati prostora..."
Postregel je tudi z nekaterimi
konkretnimi podatki: "V zad-
njih treh letih je. brez kmetij-
stva, od 1000 gospodarskih sub-
jektov poskočilo število na
2000. Za tri krat se je povečalo
število zasebnih podjetij, za dva
krat število obrtnikov. Za to ne
potrebujemo ne mesije, ne odre-
šenika. Potrebna je le zavest o
lastni sposobnosti, zavest o bo-
gastvu, ki nas obkroža, znanje
in delo!"
TEKST IN FOTO : OM
O DOBITNIKIH
PRIZNANJ POROČAMO
NA DRUGI STRANI
Predsednik občine Ptuj, Vojteh Rajher, je zbranim spregovoril o občin-
skem prazniku.
NOGOMETNI KLUB SKORBA
VABI V SOBOTO. 14. AVGUSTA 1993 OB 13. URI
NA MEMORIALNI TURNIR "STANKA ZUPANIČ A"
Na turnirju nastopajo ekipe: ALUMINIJA, STARŠ, HAJDINE IN SKORBE
Po turnirju bo veselica z ansamblom VINOTEKA IN PEVCEM IVEKOM BARANJO. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno.
VABIJO NOGOMETAŠI SKORBE	J
2 — DOMA IN PO SVETU
12. AVG L S T 1993 — TEDW1|{
S SEJE PTUJSKE OBČINSKE VLADE
Z razvojnimi sredstvi
podprli 36 projektov
V šestem natečaju razdelili sto milijonov razvojnih
sredstev*Odločitev o nadzidavi športne dvorane Mladika
znova preložili * S spremembo programa cestne dejavno-
sti do novih kilometrov asfaltnih prevlek*Pobuda Branka
Brumna o poimenovanju Ljudske in študijske knjižnice
po pisatelju Ivanu Potrču
Na 121. seji ptujske občin-
ske vlade so sprejeli več po-
membnih odločitev. Za razvoj
obrti in podjetništva na občin-
ski ravni je gotovo najpomem-
bnejša o delitvi kreditov pod
ugodnimi pogoji iz občinskih
razvojnih sredstev. Do konca
junija je izvršni svet v okviru
šestega natečaja prejel 56
vlog. Skupna vrednost invsti-
cijskih programov je znašala
skoraj 952 milijonov tolarjev,
višina pričakovanih razvojnih
sredstev pa nekaj nad 254 mi-
lijonov. Po pregledu posamez-
nih investicijskih programov
in na osnovi ogledov projek-
tov na terenu, je komisija za
pripravo predlogov za dodeli-
tev razvojnih sredstev občine
Ptuj izvršnemu svetu predla-
gala, da kredite odobri šestin-
tridesetim od enainštirideset,
kolikor jih je izpolnjevalo po-
goje iz natečaja. S sto milijoni
razvojnih sredstev, kolikor so
jih kot kreditna sredstva raz-
delili v petek, bo odprtih no-
vih dvesto delovnih mest, ki
jih v ptujski občini močno pri-
manjkuje. Doslej so razvojna
sredstva ptujske občine, ki
ima največji razvojni sklad v
Sloveniji, spodbudila nastanek
700 novih delovnih mest. Raz-
voj obrti in podjetništva v
ptujski občini v primerjavi z
drugimi mesti v Sloveniji do-
sega nadpovprečne rezultate.
V zadnjih dveh letih se je šte-
vilo obrtnikov povečalo za
400, nastalo pa je tudi okrog
petsto novih zasebnih podjetij,
ki ustvarjajo že dvajset odstot-
kov vseh občinskih prihodkov.
Zaslugo za takšen razvoj ima-
jo brez dvoma tudi razvojna
sredstva kot oblika načrtnega
spodbujanja. Odziv na šesti
natečaj za občinska razvojna
sredstva je tudi pokazal, da se
projekti izboljšujejo in da se
povečuje število proizvodnih
projektov. Izvršni svet je v pe-
tek pozval vse, ki niso imeli
popolnih projektov, da jih do-
polnijo in se udeležijo sedme-
ga natečaja, ki ga bodo pred-
vidoma razpisali septembra.
Prizadevali si bodo, da bi bila
višina razpisanih sredstev čim
višja. Pri tem jih bo podprla
tudi Ljubljanska banka, d.d. -
podružnica Ptuj, s katero je
ptujski izvršni svet podpisal
pismo o nameri- o njenem
vključevanju v razvojna priza-
devanja občine. Šesti občinski
natečaj za razvojna sredstva je
pomemben tudi zato, ker so
kredite dobili obrtniki in pod-
jetniki v okrog dvajsetih kra-
jih ptujske občine, kar kaže na
to, da se obrt in podjetništvo
širita po vsej občini.
0 NADZIDAVI ŠPORTNE
DVORANE MLADIKE ŠE NIČ
DOLOČIM
Člani izvršnega sveta so po-
novno razpravljali o nadzidavi
športne dvorane Mladika. Če-
prav je nadzidava bistveno ce-
nejša od novogradnje, ki bi v
grobih ocenah brez zemljišča
stala 400 milijonov tolarjev, se
tudi po drugi razpravi na izvrš-
nem svetu o tem vprašanju niso
mogli odločiti. Od Športne zve-
ze so zahtevali celotno pokritje
finančne konstrukcije z vsemi
pogodbami. Šele, ko bodo to
pridobili, se bodo lahko odlo-
čili. Ne glede na to pa so zvezi
dali soglasje, da v imenu izvrš-
nega sveta pridobi lokacijsko in
gradbeno dokumentacijo za
nadzidavo športne dvorane Mla-
dika. Razprava o nujnosti ure-
ditve novih pokritih vadbenih
površin je odprla številna nova
vprašanja. Gre za to, da se bodo
taki objekti urejali v okviru hu-
manističnega centra, večnamen-
ska dvorana za potrebe avkcij in
prodaje pa se bo uredila tudi na
sejmišču. Vse to bo potrebno
upoštevati, ko se bodo odločali
o nadzidavi športne dvorane
Mladike, ki bo pokrila potrebe
petih športov, še vedno pa bodo
"zunaj" ostali športi z žogo.
POBUDA ZA POIMENOVANJE
LJUDSKE IN ŠTUDIJSKE
KNJIŽNICE PO PISATELJU IN
PTUJSKEMU ROJAKU IVANU
POTRČU
Ptujski izvršni svet je na
petkovi seji sprejel pobudo
predsednika Branka Brumna,
da se Ljudska in študijska
knjižnica Ptuj poimenuje po
pisatelju Ivanu Potrču, da se
ob preselitvi mladinskega od-
delka v mali grad v jeseni or-
ganizira razstava, posvečena
njegovemu delu in uredi spo-
minska soba. Del opreme zan-
jo je že ponudila Potrčeva že-
na, pisateljica, Branka Jurca.
Med drugimi točkami dnev-
nega reda 121. seje ptujskega
izvršnega sveta velja omeniti še
informacijo o pričetku vzdr-
ževalnih in obnovitvenih del v
gradu Bori in v spominskem
parku v Ptuju ter o spremembi
postavke v osnovnem cestnem
programu, ki bo omogočila po-
ložitev asfaltnih prevlek na de-
set kilometrih cest v občini.
Dela bo izvajala Cesta Ptuj. V
zadnjih dveh letih in pol so v
ptujski občini modernizirali sto
kilometrov cest.	wq
Zadnje dejanje ptujskega
UDIfIiloKGga PrdLllUVdnjd
ŠEST SPOMINSKIH
PRIZNANJ
Tudi ob letošnjem občinskem
prazniku so zaslužnim posamezni-
kom in kolektivom izročili priz-
nanja občine Ptuj. Tokrat je bilo
podelejenih 6 spominskih priz-
nanj, ki so jih prejeli:
Jože Drnikovič — za dolgoletno
uspešno vodenje pevskih zborov;
Emil Drev — za osebni prispe-
vek pri obnovi številnih sakralnih
kulturno zgodovinskih spomeni-
kov v KS Cirkulane;
Janez Gomilšek — za prispe-
vek pri razvoju športa na Ptuju, s
posebnim poudarkom na rokome-
tu, ter za uspehe dosežene v obrtni
dejavnosti;
Rene Glavnik — za izjemne
zasluge pri razvoju kolesarskega
športa v Ptuju;
Marjan Kostanjevec — za iz-
jemne uspehe pri razvoju trgov-
skega podjetja Lipa;
Janez Pičerko — za izjemne
uspehe in osebni prispevek pri
tehnološkem razvoju Tovarne
vzmeti Formin.
TRI PLAKETE
OBČINE PTUJ
Plaketo občine Ptuj so letos
dodelili dr. Maksimilijanu
Grothausu, Folklorni skupini
Anton Strafela Markovci in
Zavodu Radio-Tednik Ptuj.
Dr. Maksimilian Grothaus,
avstrijski zgodovinar, posebno
znan zaradi znanstveno — razi-
skovalnega dela o odnosih med
habsburško monarhijo in os-
manskim cesarstvom od 16. do
konca 18. stoletja. Na Ptuj je začel
prihajati že leta 1981 in se takoj
lotil raziskovanja zbirke turquerij.
Del zbirke je predstavil avstrijski
javnosti že leta 1983, podrobno
študijo pa je objavil leta 1987 v
strokovni reviji. Ta študija je od-
krila, daje ptujska zbirka največja
ohranjena zbirka te vrste v Evropi.
Prav zaradi tega je leta 1990 na-
stal projekt'za razstavo "Srečanje
z Jutrovim na ptujskem gradu".
Dr. Grothaus je soavtor razstave
in je poskrbel, da je razstava po-
stala dvojezični projekt, s katerim
je Ptuj dostojno predstavil tujini.
Folklorna skupina Anton
Strafela Markovci praznuje letos
55. obletnico uspešnega delovan-
ja. Samo v letih po vojni je ta sku-
pina pripravila prek 1000 nasto-
pov, devetnajstkrat pa so gostovali
v tujini — v petih zahodnih drža-
vah. Bili so tudi pobudniki in
ustanovni člani tradicionalnega
ptujskega kurentovanja. V Mar-
kovcih so organizirali 20 večjih
mednarodnih folklornih revij in
šestnajst srečanj z ljudskimi god-
ci, pevci in plesalci ter uspešno iz-
vedli več drugih prireditev. Fol-
klorna skupina ima velike zasluge
za ohranjanje bogate dediščine
ljudskega izročila na območju
Markovcev in Ptuja. Po njihovi
zaslugi je naše območje s svojim
KORANTOM. z ljudskimi plesi,
ženitovanjskimi in pustnimi obi-
čaji znano — ne samo v Sloveniji,
temveč tudi v Evropi in v svetu.
Zavod Radio-Tednik Ptuj
praznuje letos 45 let izhajanja po-
krajinskega častnika Tednik in 30
let delovanja Radia Ptuj. Oba me-
dija obveščanja ustvarja enoten
kolektiv, ki kakovostno raste, iz-
boljšuje vsebino in povečuje ob-
seg. Ob tem gospodarno ravna s
sredstvi. Tako Tednik, kot Radio
nista le kronista dnevnih dogajanj,
temveč tudi pomembna vspodbuje-
valca kulturnega, političnega in
društvenega življenja občanov. S
tem tudi veliko prispevata k uvelja-
vljanju in razvoju občine kot celote.
Po osamosvojitvi Republike
Slovenije si novinarji in ostali čla-
ni kolektiva kar najbolj prizadeva-
jo, da oba medija služita demokra-
tičnemu sistemu, da imajo vse po-
litične stranke enake možnosti, in
da se lahko sliši v javnosti tudi
kritična beseda volivcev.
ZLATA PLAKETA
PTUJSKEMU MUZEJU
Edino zlato plaketo občine Ptuj
je letos prejel Pokrajinski muzej
Ptuj, ki je osrednja kulturna usta-
nova ne le Ptuja, temveč širšega
območja SV Slovenije. Letos mi-
neva 100 let od ustanovitve mu-
zejskega društva Ptuj. Že takrat so
ljudje na Ptuju doumeli, daje mu-
zej tista ustanova, ki bo preprečila
odnašanje dragocenih spominkov
njegove preteklosti v druga mesta.
Zato je bila najpomembnejša nalo-
ga društva ustanovitev muzeja, kar
so tudi uresničili. V začetku je bi-
lo delovanje muzeja neločljivo po-
vezano z delovanjem društva. Šele
preimenovanje Muzejskega društ-
va v Zgodovinsko društvo je omo-
gočilo strokovno osamosvojitev in
uveljavitev muzeja.
V začetku je bila dejavnost mu-
zeja usmerjena prevsem na arheo-
loške raziskave, ki so kmalu prite-
gnile pozornost številnih tujih ar-
heologov in Ptuj je zaslovel v sve-
tu prav po svojih arheoloških iz-
kopaninah. Ob tem muzej ni zane-
marjal ostale dediščine naše prete-
klosti, zlasti arheološke, kulturne
in umetnostno zgodovinske. Po
drugi svetovni vojni je bilo na
ptujskem gradu urejenih več zbirk,
ki so postale posebna privlačnost
za obiskovalce in turiste. Pred tri-
desetimi leti je muzej dobil še
drugega ustanovitelja - občino Or-
mož in s tem vrsto novih nalog,
dobil je pokrajinski pomen. Inten-
zivno obnavljanje muzejskih stavb
in pomembni razstavni projekti so
v zadnjih letih pritegnili pozornost
domače in tuje javnosti, muzej pa
se je trdno uveljavil kot pomem-
bna strokovna ustanova tudi zunaj
meja naše države.
Najvišje priznanje, imeno-
vanje za častnega občana
občine Ptuj pa so letos podelili
profesorju Jožetu Gregorcu in
dr. Antonu Trstenjaku.
ZAPISAN GLASBI
IN PTUJU
Profesor Jože Gregorc bo na-
slednje leto slavil 80 - letnico roj-
stva. Na Ptuj je prišel leta 1939 za
ravnatelja Glasbene Matice. Od
takrat zavzema v razvoju glasbene
kulture najvišje mesto. Kot solo-
pevec, dirigent in notranje izredno
bogat, je že v mladosti dosegel
kvaliteto pri svojem glasbenem
ustvarjanju. Na Ptuju se je takoj
vključil v kulturni utrip, prevzel
zbor Glasbene Matice, salonski
orkester in godbo na pihala. Že ta-
krat so slovenski časniki - Jutro,
Slovenec. Slovenski narod, Večer-
nik in drugi pisali laskave ocene o
njegovem delu. Velika umetniška
moč, prefinjen sluh, zlitost glasov,
izšolani glasovi, izraziti tenorji in
basi. skrbno izdelana dinamika,
velika dirigentska osebnost, so ne-
katere stalnice teh ocen.
Vojna leta je preživel v Ljublja-
ni. od tega 27 mesecev v okupa-
torjevih zaporih. Takoj po vojni se
je vrnil na Ptuj, ponovno ustanovil
pevski zbor Glasbene Matice, ki
se je preimenoval v pevski zbor
Jože Lacko. Ustanovil je tudi
manjši pevski zbor, ki je bil v te-
danjem času nepogrešljiv v pro-
gramih prireditev in proslav. Iz te-
ga zbora je nastal današnji Moški
komorni zbor Ptuj.
Profesor Gregorc je v Ptuju tudi
predaval na gimnaziji in bil direk-
tor poklicnega gledališča. S Ptu-
jem je obdržal stik tudi po odhodu
v Maribor, po upokojitvi pa se je
ponovno vrnil med nas. Kljub
izrednim uspehom in nagradam, ki
jih je dosegel doma in v tujini z
zbori Jože Lacko Ptuj, Učiteljskim
pevskim zborom Emil Adamič in
Slavko Osterc, ter moškim zbo-
rom Slava Klavora, je profesor
Gregorc preprost človek, prijeten
sobesednik in odličen mentor
mlajšim zborovodjem. Svoje iz-
kušnje je predstavil tudi v knjigi
Moje izkušnje in pogledi na zbo-
rovodstvo.
Veliko dela je bilo vloženega v
bogato življenje solopevca, zboro-
vodja, violinista, dirigenta, skla-
datelja, in pedagoškega delavca,
univerzitetnega profesorja Jožeta
Gregorca in veliko tega je bilo po-
svečeno Ptuju in ptujski okolici.
Prav zaradi tega je takoj po pode-
litvi listine o imenovanju za čast-
nega občana Moški komorni zbor
pod vodstvom Franca Lačna zapel
njegovo pesem Marko skače.
EDEN NAJVEČJIH
SINOV PRLEKIJE
Častni občan ptujske občine je
postal tudi Dr. Anton Trstenjak,
eden velikih sinov, kijih je Prleki-
ja dala Sloveniji in svetu. Rodil se
je 8. januarja 1906 v Rodmošcih
pri Gornji Radgoni. V Mariboru je
obiskoval gimnazijo in bogoslov-
je. Študij teologije je nadaljeval v
Innsbrucku in na Tirolskem, kjer
je promoviral iz teologije in filo-
zofije. V Milanu pa se je speciali-
ziral v eksperimentalni psihologi-
ji. Potem, ko je kot profesor pou-
čeval na teološki fakulteti v Lju-
bljani, se je udeleževal mednarod-
nih srečanj filozofov in psiholo-
gov, predaval za zdravstvene de-
lavce, duhovnike, študente in pre-
daval po radiu in televiziji. Bil je
tudi dopisnik mednarodnih zdru-
ženj. Med drugim je tudi ekspert
za funkcionalno barvo pri projek-
tiranju obarvanja tovarn, izvede-
nec za grafologijo za težje primere
pri sodiščih. Sodeloval je pri vseh
znanstvenih, strokovnih in teo-
loških revijah. Znanstvene izsled-
ke pa je objavil tudi v tujini. Napi-
sal je čez 200 pomembnih člankov
in razprav, številna samostojna
dela, ki so bila in jih še objavljajo
v več tujih jezikih.
Med njegova glavna dela sodi-
jo: Metoda verouka. Pastoralna
psihologija. Psihologija dela. Psi-
hologija umetniškega ustvarjanja,
O barvah, Med ljudmi. Oris so-
dobne psihologije. Psihologija ust-
varjalnosti, Ekološka psihologija,
Na koncu tišine. Ko bi še enkrat
živel...Več kot 30 njegovih del v
naslovu nosi besedo ČLOVEK.
Človek, pomagati človeku, iska-
nje smisla, vse v službi človeka
kot bitja prihodnosti — je ves
smisel ustvarjanja in dela dr. An-
tona Trstenjaka. "Blagor vam, ki
ga imate", je zapisal eden medna-
rodnih strokovnjakov. Resnično
smo lahko ponosni nanj, na njego-
vo osebno angažiranje k nastajan-
ju in uveljavitvi slovenske države,
ponosni nanj, ki seje vedno zave-
dal svojih korenin, na njegovo so-
delovanje pri promoviranju Prleki-
je, kot zaokroženega območja in
pri ustanovitvi sklada za študente.
Nekaj izbranih misli iz članka
Karakterološka podoba slovenje-
goriškega človeka dr. Antona
Trstenjaka. je na proslavi prebral
Tadej Toš, član gledališke skupine
iz Ptuja. Za častni imenovanji pa
sta se z nekaj besedami zahvalila
tudi oba novo imenovana častna
občana. Vsem prejemnikom priz-
nanj je čestital državni svetnik in
predsednik ptujske vlade Branko
Brumen; pridružil pa se mu je tudi
predsednik državnega sveta dr.
Ivan Kristan, ki je ob tem spomnil
še na nekatere aktualne naloge,
predvsem na čimprejšnjo reorga-
nizacijo lokalne samouprave. Pro-
slavo je kulturno obogatila pesem
Komornega moškega pevskega
zbora Ptuj, z venčkom narodnih
plesov pa so se pridi^ižili še mladi
plesalci folklorne skupine Kultur-
no prosvetnega društva Sava iz
Frankfurta in mladi folkloristi iz
Markovcev.	—OM
Prof. Gregorc in dr. Trstenjak s predsednikom Državnega sveta dr. Kri-
stanom na sobotni proslavi (foto: M. Ozmec)
BOSNA IN HERCFGOVl.
NA: Letalske intervencije Si]
Nata na srbske položaje najbn
ne bo. Srbi so se temu izognil]
predvsem z napovedjo umika ,
Bjelašnice in Igmana. Položaja
na teh dveh strateških točkah so
pripravljeni prepustiti le četam
OZN, odprli pa so tudi dva ko.
ridorja, po katerih naj bi v Sara-
jevo pripeljali humanitarno p0.
moč. Vendar od napovedi do de-
janskega umika tudi tokrat ni
šlo gladko. Še v nedeljo popol.
dan so predstavniki OZN izja-
vi j ali. da Srbi utrjujejo položaje
in da zaenkrat še ne kažejo zna-
kov umikanja.
* * *
ALBANIJA — SRBIJA: Za-
radi nemirov v preteklem tednu
je albanska vlada zahtevala
izredno sejo varnostnega sveta
OZN. Pripadniki srbske vojske
so na severovzhodu albansko-
srbske meje, blizu mesta Tropo-
ja, ubili enega in ranili dva Al-
banca. Srbija naj bi, menijo al-
banske oblasti, skušala razširiti
vojno na jug Balkana.
* * *
IRAK — IRAN: Ob peti ob-
letnici konca iraško-iranske voj-
ne je Sadam Husein v govoru
po radiu in televiziji ostro napa-
del teheranske oblasti, češ da,
pod krinko islamskih gesel, ob-
navljajo perzijsko cesarstvo. Ta-
ko naj bi Iran, prav tako kot
Saudska Arabija ob zalivski
vojni, naredil muslimanom veli-
ko slabega. Kljub koncu vojne
leta 1988 nista Irak in Iran ni-
koli podpisala mirovnega spora-
zuma in tako ena kot druga
država nudita zavetje opozicij-
skim silam in nasprotnikom so-
sednjega režima. Se vedno tudi
nista izmenjali vseh vojnih ujet-
nikov in vojaške opreme. Iran-
ska stran je ob tej priložnosti
priznala, da je poslala svoje
čete v Irak, saj so Kurdi iz se-
vernega Iraka vdirali na njihovo
ozemlje.
^ ^c %
EGIPT: Islamski skrajneži so
od marca lani v Egiptu ubili že
47 policistov. Zadnji val nasilja
naj bi sprožila nedavna izvršitev
smrtne kazni nad petnajstimi čla-
ni islamske skrajne organizacije.
V spopadu so ubili policijskega
generala Gabaro, ki je bil na po-
ložaju šele teden dni in pri
usmrtitvi skrajnežev ni sodeloval.
SARDINIJA: Mafija je že
dolgo napovedovala val atenta-
tov, vendar se je tokrat odločila
za podtikanje požarov. V njih je
že nekaj smrtnih primerov in ve-
liko ranjenih. Gasilci so komaj
kos katastrofi, zato so v akcije
vključili tudi vojsko. Turisti so v
paniki bežali kakor so vedeli in
znali, na varno pa jih je prevažala
fregata vojne mornarice.
Poznavalci menijo, da so se
na tak način začeli napadi na si-
stem, ki jih je v času obsodbe
na sodišču napovedal eden od
mafijskih voditeljev.
* * *
JAPONSKA: Po valu potre-
sov so to otoško deželo zdaj zaje-
le še katastrofalne poplave in ze-
meljski plazovi. Najhuje je na
otoku Kiušu. kjer je že 41 mrtvih
in 21 pogrešanih, veliko škodo pa
so povzročili zemeljski udori in
plazovi. Vremenoslovci so v ne-
deljo celo napovedali, da bo ta te-
den sledil še tajfun, ki utegne
škodo še povečati.
* * *
SREDNJA IN SEVERNA
AMERIKA: Papež Janez Pavel
II. je v ponedeljek odpotoval na
sedemdnevno turnejo po državah
srednje in severne Amerike. »
njenem okviru se bo prvič sestal
s predsednikom Združenih držav
Amerike Billom Clintonom.
* * *
TURČIJA: Turške oblasti
imajo vedno večje težave s kur*
dskimi uporniki. V pokrajinah
Mardin in Bitlis so v nedeljskih
spopadih ubile tri kurdske gve-
rilce, sedem pa še v vasi Asagr
konak, kot maščevanje za napa^
in uboj petih civilistov.
pripravila: DI
TEDNIK — AVGUST 1993
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
TISOČ OBRTNIKOV PREJEMA INFORMACIJE
Že nekaj mesecev izdaja ptujska Obrtna zbornica obvestila. Z
njimi seznanja več kot tisoč obrtnikov z najpomembnejšimi
vprašanji, ki zadevajo obrt. V najnovejši številki med drugim pišejo
o osebnem dohodku, novih prispevkih pri izračunu osebnih dohod-
kov, zajamčenem osebnem dohodku, programu Revit, mednarod-
nem obrtnem sejmu v Celju, obrtniškem pohodu na Triglav, plaka-
tiranju, praporju obrtne zbornice, frizerstvu na domu, ki ga ni več
in o tem, da bodo v prihodnji številki obrtniških obvestil uvedli no-
vo rubriko pod naslovom OBRTNIKOVA PONUDBA IN POV-
PRAŠEVANJE.
S selitvijo iz Trstenjakove 9 v Trstenjakovo enajst je Sociali-
stična stranka omogočila, da so se pričeli urejati prostori za delo
zdravniške komisije prve stopnje v Ptuju. Ta bo do vključno druge-
ga tedna v septembru, ko bo pričela ponovno delati v Ptuju, še za-
sedala v Mariboru. Souporabo drugega prostora za delo zdravniške
komisije je omogočila borčevska organizacija. Neuradno smo
slišali, da so se tudi borci pripravljeni preseliti na novo lokacijo.
BORL UREJAJO
Na gradu Bori so 2. avgusta pričeli z vzdrževalnimi in ureditve-
nimi deli. Za njegovo lepšo podobo se trudi pet delavcev pod stro-
kovnim nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Ko bodo uredili hišniško stanovanje, se bo pričela zasteklitev gra-
du. Načrtujejo pa tudi obnovo kapele.
PRVEGA AVGUSTA TUDI URADNO ODPRLI POSLANSKO
PISARNO V PTUJU
V prejšnjem tednu sta predsednik ptujskega izvršnega sveta
Branko Brumen in predsednik komisije za kadrovska vprašanja in
administrativne zadeve pri državnem zboru Tone Anderlič podpisa-
la pogodbo o odprtju poslanske pisarne v Ptuju za poslance držav-
nega zbora in državne svetnike z območja osme volilne enote. Pi-
sarno so uredili v mestni hiši. urnik njenega dela pa bodo objavili
še v teh dneh. Dokler ne bodo zaposlili tajnice, bodo administrativ-
ne posle za potrebe pisarne opravljale delavke strokovne službe
izvršnega sveta in skupščine občine. Občani, ki imajo kakršnakoli
vprašanja za poslance, jih lahko v poslanski pisarni osebno
obiščejo ali pa jim pišejo.
OŠ GRUŠKOVJE BODO ODDALI NOVEMU NAJEMNIKU
Ptujski izvršni svet ni ugodil vlogi za prodajo stavbe bivše
osnovne šole v Gruškovju, ki so jo leta 1991 oddali v najem za
trgovino. Čeprav je najemnica v ureditev stavbe vložila veliko de-
narja. bo trgovino zaprla. Pojavil pa se je kupec, ki bi želel objekt
kupiti. Ker pa gre za občinsko premoženje (sedaj ga popisujejo), v
izvršnem svetu odklanjajo prodajo. Možen pa je najem - tujcu za
določen čas (do deset let), Slovencu pa za 99 let.
V	GRAJSKI ŽITNICI BODO UREDILI VEČNAMENSKI PROSTOR
Vse kaže. da bodo še letos uposobili prvo etažo grajske žitnice v
večnamenski razstavni prostor. Gre za pomembnen projekt na graj-
skem hribu, ki bo obogatil ponudbo, urejal pa se bo z denarjem zu-
naj kulture. Za komunalno infrastrukturo bo vir Sklad stavbnih
zemljišč, nosilec investicije pa bo obrtna zbornica Ptuj. Odgovorni
za realizacijo projekta večnamenskega razstavnega prostora, ki naj
bi ga uredili do konca novembra letos, so člani projektnega tima, ki
ga vodi Boris Miočinovič.
PRIPRAVE NA KURENTOVNAJE 94 V POLNEM TEKU
Že nekaj mesecev tečejo priprave na kurentovanje 94. Med naj-
bolj aktivnimi je odbor za folkloro, ki ga vodi Anton Brglez iz Cir-
kovc. Doslej se je sestal že večkrat, sprejeli so že več kot polovico
prijav za folklorni del kurentovanja, nekaj tudi iz tujine. Septembra
se bodo v Ptuju sestali predstavniki slovenskih mest, kjer prirejajo
največje karnevale (Cerknice. Cerkelj, Litije in Ptuja). Dogovorili
naj bi se za program karnevalov, uskladili zahteve do televizije in
se dogovorili za druge aktivnosti, da bi pustne prireditve čim bolj
uspele. Septembra pa v Ptuju pričakujejo tudi predstavnike
CIOF-a (mednarodnega združenja folklornih skupin). Ta organi-
zacija je Ptujčanom ponudila strokovno in drugo pomoč pri izvedbi
kurentovanja.
V	PTUJU JE IZ DNEVA V DAN VEČ TURISTOV
Da se tudi v turizmu Ptuja premika na bolje, kaže turistični obisk v
zadnjih dneh. V turističnoinformativnem centru so povedali, da jih
dnevno obišče več deset gostov, ki se zanimajo za najrazličnejše infor-
macije. Samo julija jih je bilo čez sedemsto, od tega petsto tujih.
V	SOBOTO IN NEDELJO NA PTUJSKI TELEVIZIJI
14. avgusta bo ob 21. uri na tretjem kanalu prva avgustovksa od-
daja ptujske televizije. Osrednji prispevek bo posvečen prazniku
občine Ptuj. V drugih pa bodo v sliki in besedi predstavljeni neka-
teri pomembnejši dogodki v zadnjih štirinajstih dneh. Ptuj je obi-
skal angleški ambasador, zgodil se je Ožboltov sejem, Haloze je
znova prizadela suša. Oddajo ptujske televizije bodo ponovili v ne-
deljo ob desetih na istem kanalu.	Pripravila- MG
PRIMERJAMO PONUDBO IN CENE
NA TRŽNICAH
Ptujska tržnica ni najdražja
_MARIBOR	PTUJ_ORMOŽ	LENART
čebula	120—150	120—160	130—180	140
česen	380—500	400—500	500	500
krompir	40—50	60—100	60—100	50—120
korenje	90	50—80	50-60	50-60
kumarice	50—100	150	100—120	120
paradižnik	60—100	100—140	70^-100	120
p prika	140—200	200	100—120	200
soiata	20—150	120—150	150	200
zelje	80—130	80	80—100	100
banane	80—120	80—120	100—110	110
breskve	80—150	150	130	140
grozdje	280—400	250	300
hruške	100—150	120—140	140	130
jabolka	60—80 •	100	60	120
lubenice	70	40—60	50—60	70
slive	120	120—150	130	200
nektarine	150—200	240	180	260
Poletje je čas, ko so tržnice
obilneje založene z najrazno-
vrstnejšim sadjem in zelenjavo
kakor sicer. Vendar, kot so po-
vedali prodajalci, ki ponujeno
blago pridelajo sami doma, je
pridelek zaradi že nekajletne
suše. manjši in tudi po kvaliteti
slabši. Številčno močneje so za-
stopani prodajalci, ki ponujeno
blago dobavljajo iz raznih skla-
dišč ali ga celo sami uvažajo.
Ptujčani velikokrat nergajo, da
je ptujska tržnica med dražjimi,
če že ne nejdražja v Sloveniji.
Kot se vidi iz cenika temu le ni
tako, saj se cene med tržnicami
bistveno ne razlikujejo. Prav ta-
ko tudi ni bistvenih cenovnih
razlik med trgovinami (bodisi
privatnimi ali dražavnimi) in
tržnicami. Zlasti ugodne in med
kupci tudi izredno dobro spreje-
te so akcije sezonske prodaje
sadja in zelenjave, kot jih npr.
organizira ptujska Mercatorjeva
Blagovnica..
Presenečeni smo bili nad po-
nudbo v ormoški in lenarški ob-
čini. Le-ta sestoji iz dveh oziro-
ma enega samega prodajalca.
Kot smo izvedeli je tako že ne-
kaj let zapored. Mariboska trž-
nica ponuja zelo veliko najra-
zličnejšega blaga, ponudba ptuj-
ske pa je nekje med obema
skrajnostima. Obema zadnjeo-
menjenima naj bi se v prihodnje
obetala preureditev.
Katarina Klep
Kljub susi smo poželi vec kot ani
■	v*	m mim mi mm	v ^^ m mm
Z žetvijo in odkupom letošnjega pridelka pšenice smo v ptujski občini zaključili že zadnji julijski teden. Čeprav so
bile zaradi suše napovedi bolj slabe, lahko sedajle ugotovimo, da je pridelek glede količine in kvalitete podoben lan-
skemu; v privatnem sektorju so odkupili celo več, kot so predvidevali in napovedovali.
V	zasebnem sektorju so z od-
kupom zrnja zaključili nekaj
dni prej kot v družbenem. Tako
so v silose Tovarne močnih
krmil v Dražencih letos prevzeli
11.077 ton zrnja, od tega 8.830
ton s polj družbenega in 2.247
ton s polj zasebnega sektorja.
V	kmetijskem kombinatu
Ptuj so s pridelkom zadovoljni,
saj je na lanskem povprečju,
čeprav je letošnja suša grozila,
da bo pridelek slabši. Načrtova-
li so 9.000 ton pšenice, pri
čemer je zajeta tudi semenska
in kot kaže bodo to količino tu-
di dosegli. Zrnje s kombinato-
vih njiv je v glavnem prve kva-
litete, le 10 do 15 odstotkov je
druge. V prvih dneh odkupa je
bila povpečna vlažnost okoli 20
odstotna, pozneje je bila dokaj
ugodna, okoli 13 odstotna,
vmes je zaradi deževja variirala,
zadnji teden pa je bila spet oko-
li 13 odstotna. To pomeni, da
zrnja praktično ni bilo treba
sušiti, ampak le prevetriti. Pri-
delek je bil zelo različen, lo-
gično, da je bil na težki zemlji
precej boljši, kot na prodnati.
V	kmetijski zadrugi Ptuj so
si s pogodbami zagotovili 2.600
ton pšenice, odkupili pa so je kar
3.351 ton. od tega v mlinu Ko-
rošec v Zabovcih 1.650 ton in v
Tovarni močnih krmil 1.701 tono.
To je seveda precej več kot lani
in poznavalci pripisujejo uspeh
nekoliko boljši ceni pšenice, saj
so priznali za prvo kvaliteto 24
tolarjev po kilogramu, za drugo
pa 23 tolarjev. Republiški viri
zatrjujejo, da bo vsa prevzeta
pšenica plačana najkasneje do
15. avgusta. Zanimivo pa je. da
je v zadrugi glede kvalitete rav-
no obratno kot v Kombinatu.
Prek 80 odstotkov odkupljene
pšenice so ovrednotili pod dru-
go kvaliteto in le 10 do 15 od-
stotkov pod prvo. Po mnenju
poznavalcev pa je resnica ravno
obratna, saj se zasebniki zaradi
dodatnih stroškov analiz niso
potegovali za priznanje prve
kvalitete. Tretjo pa so tako ali
tako zavračali in bo verjetno
končala kot živinska krma.
M. Ozmec
Čeprav je grozila suša smo letos naželi več zrnja kot lani.
Krvodajalci
27. 7. 1993 — Franc Majcen, Zagorje 16, Tomaž; Albin Dončec,
Kajuhova 3, Ptuj; Rudi Horvat, Kajuhova 12, Kidričevo; Branko
Krošl, Lovrenc na Dr. polju 2; Tone Jus, Lancova vas 61, Videm;
Janez Plajnšek, Tovarniška 1. Kidričevo; Radko Hojak, Kraigherje-
va 15, Kidričevo; Franc Galun, Majšperk 83; Matevž Mohorko,
Apače 3; Darko Horvat, Tržeč 11/b, Videm; Rajko Kolarič, Tovar-
niška c. 5, Kidričevo; Vlado Mohorko, Ul. 25. Maja 3, Ptuj; Štefan
Pesek, Ul. 5. Prekomorske brig:; Miran Župan, Antoličičeva, Mi-
klavž; Janez Horvat, Poljska 2, Ptuj; Arpad Rudaš, Ljutomerska 24,
Ormož; Branko Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 1; Jože Kampl, Zg.
Hajdina 104/č; Martin Turk, Vegova ul. 3, Kidričevo; Marjan Me-
tličar. Zg. Hajdina 82; Leon Petrovič, Zakl 3, Podlehnik; Vera Sa-
kelšek, Videm 10.
29.	7. 1993 — Srečko Dečko, Vodranci 17, Kog; Alojz Cajnko,
Kajuhova 11, Kidričevo; Franc Greif, Trniče 10, Starše; Renato
Rižnar, Apače 118, Kidričevo; Vinko Hvaleč, Potrčeva 17, Ptuj;
Zvonko Juriševič, Apače 179, Lovrenc; Davorin Lubej, B. Krai-
gherja 11, Kidričevo; Peter Nahberger, Župečja vas 20, Lovrenc;
Borut Šalamun, Nova vas, Ptuj; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Ivan
Bilanovič, Ul. 25. Maja 7. Ptuj; Stanko Kurbors, Volkmerjeva 23,
Ptuj; Janez Tominc, Zg. Pristava 12, Ptujska Gora; Darko Šalamun,
Kariževa 4, Ptuj; Janez Fajfarič, Gorišnica 35; Jože Rajh, Apače
294, Lovrenc; Albin Brumen, Trnovski Vrh 14. Trnovska vas;
Franc Mihelič, Volkmerjeva 5, Ptuj; Janko Krapša, Potrčeva 46,
Ptuj; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Marjan Anderlič, Sodinci 72,
Vel. Nedelja; Anton Leskovar, Lovrenc na Dr. polju 1; Avguštin
Ros. Plajnsko 7. Majšperk; Zvonko Muršec, Zechnerjeva 18; Vinko
Bauman, Pleterje 70/a, Lovrenc; Srečko Murata, Tovarniška 1, Ki-
dričevo; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Ivan Jelen. Kraigherjeva 22,
Ptuj; Rudi Maroh, Osojnikova 5, Ptuj; Stjepan Kralj, B. Kraigherja
2, Kidričevo; Jože Levak, Rimska pl. 8, Ptuj; Branko Škorič, For-
min 7, Gorišnica; Roman Lešnik, Gerečja vas 103, Hajdina; Drago
Maglica, Pre polje 87, Starše.
30.	7. 1993 — Danica Gril. Mestni Vrh 85.
4 — PO NAŠIH KRAJIH
12. AVGUST 1993 — TEDNIK
OD A.C_
CIRKOVCE: Še v tem tednu bodo tam priključili na kabelsko
televizijsko omrežje večino naročnikov. Za priključek se je
odločilo 210 gospodinjstev, a se zadnje dni to število še povečuje.
Cena za priključek je tolarska protivrednost 1020 nemških mark,
naročniki pa ga lahko plačajo v 22 obrokih. Dokončno naj bi si-
stem uredili in ga predali v uporabo do oktobra letos. Izvajalec del
je podjetje Epro iz Ljutomera.
Cirkovški kmetje pa so pred kratkim krajevni skupnosti predlaga-
li. naj opozori popisovalce škode, ki jo na kmetijskih površinah
povzroča suša. na pravočasen ogled terena. Ti naj škodo ocenijo
pred splavitvijo poljščin z njiv, saj bo le tako lahko ocena realna.
Vodstvo krajevne skupnosti je občinskemu kmetijskemu ministru
Francu Bezjaku že poslalo dopis, naj cenilci pridejo pred siliranjem
koruze, ne pa potem, ko bo že vse spravljeno.
TEDNIK
CIRKULANE: Ftt podjetje Maribor preureja nekdanje prostore
krajevne skupnosti v nove prostore poštne enote. Tja se bo preseli-
la iz zdajšnje zadružne hiše. ki je neprimerna in slabo vzdrževana,
v njej pa tudi ni dovolj prostora za širitev telefonske centrale. Naj-
bolj so v Cirkulanah veseli, da bo pošta na svoje stroške povečala
telefonsko centralo, vendar izračuna, koliko bo novih priključkov
in kakšna bo njihova cena. še nimajo. Pošta naj bi se v prenovljene
prostore preselila v jeseni letos.
Obeta pa se jim tudi nekaj novih odsekov asfaltiranih cest. Prav-
kar so objavili razpis za izvajalca del na krajevni cesti Dolane -
Gradišča. Denar so dobili iz občinskega proračuna in tako bodo
lahko uredili kilometrski odsek vzpona, za katerega je največja ne-
varnost, da bi ga odnesel plaz. Če bodo krajani zmogli primakniti
še kaj svojega denarja pa bodo potegnili asfalt še nekaj dodatnih
metrov. Upajo, da bodo ta odsek ceste lahko dokončali pred zimo
in cesto obvarovali pred plazom.
Krajevna skupnost je kmetijsko zadrugo Ptuj že večkrat prosila,
naj vsaj malo uredi podobo treh zadružnih objektov, predvsem
žage, v njihovem kraju. Ti zelo kazijo podobo vasi, v kateri so sicer
prebivalci zadnje čase lepo obnovili hiše in uredili okolico. Zadru-
ga doslej ni ukrenila ničesar, med drugim se izgovarja tudi na dena-
cionalizacijo.
Med načrte krajevne skupnosti pa sodi še asfaltiranje kilometra
krajevne obmejne ceste Lovski dom - Gruškovec. Zanj bodo dobili
denar iz sklada za demografsko ogrožena območja. 30 odstotkov pa
so zbrali že krajani sami na osnovi pogodb.
TEDNIK
DESTRNIK: Tudi tam bodo dobili nekaj novih asfaltiranih odse-
kov cest. Te dni so končali še zadnji. 600 metrski odsek v Jiršov-
cih. Zanj so denar dali v glavnem krajani po pogodbah in iz krajev-
nega samoprispevka. Zdaj urejajo bankine in vodne jarke ob cesti.
V	teh dneh še posebej občutijo pomanjkanje vode, zato jim bo
vsaj malo v tolažbo, če zapišemo, da so pričeli izdelovati projekte
za vodovod Strmec - Jiršovci ter Trnovski in Bišečki Vrh. Pogodba
za financiranje projektne dokumentacije za 150 gospodinjstev je že
podpisana. Vrednost del je nekaj čez milijon tolarjev, posamezno
gospodinjstvo pa plačuje po 10 tisoč tolarjev. Tudi za vodovod v
Svetince že izdelujejo dokumentacijo in načrtujejo napeljavo vodo-
voda še letos, v prej omenjene kraje pa ga bodo najbrž lahko napel-
jali šele prihodnje leto.
V	Turističnem društvu Destrnik pa že tečejo priprave na 12. tra-
dicionalni kmečki praznik, ki bo v nedeljo, 22. avgusta. Predstavili
bodo stare obrti, folklorni nastop domače folklorne skupine, šaljivi
prikaz kozje molže in pripravili bogat srečelov s kmetijskimi izdel-
ki in pridelki.
TEDNIK
GRAJENA je ena redkih Krajevnih skupnosti v ptujski
občini ( od Ptuja oddaljena le okrog 4 km), ki nima urejenega
vodovoda. Z izgradnjo le-tega je izvajalec del Vodnar d.o.o Ptuj
pričel že lani, v višinskem delu, na Mestnem Vrhu. Letos nadal-
jujejo z deli v nižinskem delu Grajene. Vključno z letošnjim le-
tom je nov vodovod dobilo že 130 gospodinjstev. Z izgradnjo
bo na področju Grajene še dodatnih 60 priključkov in 30 pri-
ključkov v Krajevni skupnosti Bratje Reš. Denar za izgradnjo
primarnega cevovoda od Štukov do Grajene so prispevali
občina 70 odstotkov in obe KS 30 odstotkov - od tega je KS
Bratje Reš prispevala 30 odstotkov in Grajena 70 odstotkov de-
narja. Denar za izgradnjo sekundarnega vodovoda pa sta prispe-
vali občina in Krajevna skupnost, vsaka polovico. Dela bodo
predvidoma končana v začetku septembra, celotna investicijska
vrednost pa znaša 16 miljonov tolarjev.	Katarina Klep
TEDNIK
MAJŠPERK: Tudi tam so tik pred koncem priključevanjA
188 naročnikov na sistem kabelskega televizijskega omrežja.
Položili so 11 kilometrov vodov v naseljih Lešje, Preša, Sta-
nečka vas, Brezje in Majšperk. Cena priključka je 1100 mark,
za tiste, ki se bodo za priključek odločili šele sedaJ pa 1330
nemških mark. Sistem jim bo omogočil sprejem 6 zemeljskih in
8 satelitskih programov, v jeseni pa bodo pričeli ustvarjati tudi
interni program.	DLŽ
DO ZlUPEČJE VASI
McZ
PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO
Dogodki v ptujskem športu, ki jih ni bilo - noj bo zadnjic
Ljudje smo sila različne narave, vendar v
enem dokaj homogeni. Ko gre za nekaj sa-
moumevnega. običajno ne reagiramo pose-
bej burno. Da pa je povsem drugače, ko za-
devo obesimo na velik zvon, pa nam je
vsem jasno.
Kak članek v časniku niti ne preberemo
dovolj podrobno, razen, če ni dovolj sočne-
ga naslova, ki vabi. Je pa sila pomembno,
kako kdo stvar zna prezentirati. Iz dogodka,
ki ga ni bilo, je zrasel v našem lokalnem
časniku kar čeden slonček. Iz. muhe se, po
mojem, slon še ni naredil, za kakšnega
slončka pa bi že bilo dovolj.
Sam že vrsto let delam v športu, zadnja
leta bolj kot funkcionar in na pričujoče
iskrice tistih, ki si jih mečejo s pomočjo
medijev, gledam s skepso. Toliko bolj, ka-
dar gre za šport.
Da bi si dajali duška v lokalnem časniku
o tem, kdo ima prav in kdo malo manj, ni-
ma nikakršnega smisla, razen tistih, ki to
počno iz osebnih interesov ali prizadetosti.
Ptujski šport ni ne vem kako bogat z med-
narodnimi dosežki športnikov. Tu in tam pa
vendarle kakšnemu posamezniku uspe pro-
dreti nekoliko više.
Na zadnje olimpijske igre smo pospremili
dva ptujska olimpijca tako, kot smo ju pač.
Tega se popraviti ne da. Tudi prihod domov
ni bil ravno v slogu znane štajerske
prisrčnosti.
Ja pa kaj, bodo nekateri rekli.
Nekdo^ se bo celo vprašal, kdo od pred-
sedstva SZ Ptuj pa je pri tem kaj postoril.
Vsaj za enega vem da je. In to, blateni g.
Vlado Čuš.
Veste, dragi športni prijatelji, imeli smo
dva olimpijca. ki sta nam očitno pomenila
zelo malo. Ali ste prepričani, da bomo na
prihodnji olimpiadi imeli predstavnika ptuj-
skega športa? Kolikor poznam razmere, v to
močno dvomom, razen, če se bo prijatelju
Mirku Vindišu ponovno odprlo. Drugod po
svetu bi takšna kalibra, kot sta Vindiš in
Leščak, vse drugače obravnavali. Koliko so
domači mediji k temu prispevali, je tudi
znano.
Kot član predsedstva SZ Ptuj in komisije
za vrhunski šport bi na odmevne članke v
Tedniku moral nekaj reči.
Občutek imam. in prav bojim se, da me
le-ta ne vara, daje šport v Ptuju že dalj časa
na stranskem tiru. Spada pod "ministrstvo"
za kulturo in šport. Saj nočem reči, da ti
dve področji ne sodita skupaj. Vsaka zase je
dokaj specifična. Pomembno pri tem je, da
obe področji gledaš in obravnavaš enako.
Tako pa ta naš ljubi šport plava sem ter tja.
Zainteresirani zanj pa običajno nimamo kdo
ve kako velike besede pri tem. V SZ Ptuj
smo v zadnjem obdobju pripravili kar nekaj
programov, ki pa se medijsko niso dovolj
prezentirali. Veliko naporov smo vložili v
projekt nadzidave dvorane "MLADIKA".
Da je to nujna je znano večini športnim de-
lavcem, žal ne tistim, ki imajo o tem zadnjo
besedo.
Ne gre za pridobitev "samo" za borilne
športe, kot sem v Tedniku prebral. Gre tudi
za igre z žogo. Pa tudi to ni bistveno. Bolj
pomembno se mi zdi prezentirati dejstvo,
da je potrebno končno reči, katere športne
panoge so za v dvorano "CENTER", katere
za v šolske telovadnice in kaj bi se naj
rešilo s prenovo "MLADIKE". Tudi dej-
stvo, da bi zainteresirani klubi prispevali
pomemben delež, ni zanemarljivo. Zal v
medijih to ni bilo objavljeno.
Ali se sploh zavedamo, kakšen zalogaj je
še ena raprezentančna dvorana, ki bi jo naj
v prespektivni gradili. Kot mi je znano, je
predračunska vrednost okoli 10 milijonov
DEM. Vsa čast ptujskim poslancem v
skupščini in ptujskemu gospodarstvu, če
bodo tak projekt spravili pod streho. Sam bi
bil presrečen, vendar pa sem realist in me-
nim. daje to utopija. Kar poglejte področja
športa, število gledalcev, velikost območja
in število prebivalcev občine Ptuj, pa bo
računica kaj hitro čista.
Menim pa, da je projekt nadzidave opti-
malna zadeva, v prespektivi pa še realizaci-
ja obnove mestnega stadiona.
Prav bojim se. da lahko zaradi visokole-
tečih ciljev nekaterih, propade še ta realni
projekt SZ Ptuj.
Nehote se vrnem leta nazaj in kar ne mo-
rem se spomniti ali je bil po "MLADIKI"
zgrajen kak športni objekt iz proračuna. Iz
tistega, ki se mu je reklo samoprispevek že,
sicer pa ne!
O teh zadevah se vse premalo informira
javnost. Niso vsi, ki so za šport zainteresi-
rani seznanjeni s takimi "malenkostmi". Pa
bi morali biti.
Seje predsedstva SZ so javne, nanje
običajno vabimo tudi novinarje. Kakšna in-
formacija je nato prezenitirana javnosti, pa
je že drugo vprašanje.
O ptujskem športu, odnosih, delu v ŠZ
Ptuj in njenih organih, bi se dalo še in še
polemizirati. Pa mislim, da nima nekega
pravega smisla. Dogodki, ki jih ni bilo, pa
so bili — zaradi slabe prezentacije, ob-
toževanja sem ter tja, iskanje pristojnosti in
nalog posameznika — vse to nikakor ne ko-
risti športu. Sem za razčiščevanje odnosov
na realiciji športnih delavcev — novinar,
vendar menim, da to ni najbolj koristno.
Tudi dvomim, da ima športni delavec enako
pozicijo kot novinar lokalnega časopisa. Ta
si za odgovor na nekaj vrstic izziva vzame
kar pol strani, če se mu zahoče seveda. Pa
naj to ne izzveni kot neka huda kritika, ja-
sno mi je, da si tudi pek snedene žemlje ne
obračuna.
IN TOKRAT ZA VSELEJ:
Za ptujski šport so odgovorni predvsem
min. za kul. in šport občine Ptuj, SZ Ptu|s
svojimi organi. Vsi ostali le posredno. Če
na teh relacijah ni sozvočja, pomeni da ne-
kaj vendarle močno škriplje. Zvone Zinrajh
Maišperski upokojenci imajo nov prapor
Slovesnosti, ki so jo pripra-
vili majšperški upokojenci ob
razvitju novega društvenega
prapora, se je udeležilo mno-
go sosednjih društev in občin-
skih predstavnikov. Častni
gost je bil republiški poslanec
Ivan Sisinger.
Kot je povedal predsednik
upokojencev Majšperk, Ciril
Murko, imajo v društvu kar
254 članov, samo društvo pa
obstaja 40 let. V samem začet-
ku delovanja, so bila vključe-
na društva sosednjih krajev, ki
pa so se pozneje osamosvoji-
la. Dobro sodelujejo z Lov-
skim društvom Dravinja Majš-
perk, s Krajevno skupnostjo,
pevskim zborom in sosednjimi
društvi. V samem društvu ni
nobene organizacije, ki bi
upokojence združevala, če-
prav si le-te želijo. Muro je
povedal, da so kar nekaj časa
posvetili novemu društvenemu
praporju, ki danes nosi podo-
bo majšperškega gradu, kot
starega simbola tega kraja.
Ob tej slovesnosti je sprego-
voril tudi Ivan Sisinger in po-
vedal:'^ veseljem sem se ude-
ležil tega velika dogodka, ki
pomeni za upokojence tega
kraja simbol minulega dela.
Lahko rečem, da imam kar po-
lovico parlamenta na svoji
strani, seveda za tiste zadeve,
ki gredo upokojencem. Delam
s srcem in v interesu sloven-
skih upokojencev ter menim,
da je potrebno upokojencem
dati resnično tisto, kar jim gre
od minulega dela. Dosegel
sem sklep, s katerim smo za-
dolžili vlado k pripravi zako-
na o vrnitvi dolga Upokojen-
ski skupnosti", je še dodal Si-
singer.
Blagoslov novega društve-
nega praporja je opravil majš-
perški župnik, s pesmijo pa so
slovesnost obogatili člani mo-
škega pevskega zbora DPD
Svoboda Majšperk in upoko-
jenke iz Lovrenca na Drav-
skem Polju. Tatjana Mohorko
Ivan Sisenger ob praporju majšperških upokojencev
Pionirski-gasilski nogometni turnir
V	sklopu prireditev ob 22. dnevu gasilcev občine Ormož in v
počastitev 70. obletnice gasilskega društva Cvetkovci je bil or-
ganiziran nogometni turnir pionirjev-gasilcev iz gasilskih
društev OGZ Ormož. Organiziran je bil v nedeljo, dne 25. 7.
1993 na igrišču v Cvetkovcih. Turnirja se je udeležilo šest
ekip, torej skupno šestdeset pionirjev-gasilcev.
V	odlični organizaciji organizatorja OGZ Ormož in soorga-
nizatorja GD Cvetkovci je turnir v lepem sončnem vremenu
uspel.
KONČNA UVRSTITEV JE NASLEDNJA:_
1. GD Trgovišče, 2. GD Loperšice.3. GD Cvetkovci, 4. GD
Središče. 5. GD Miklavž, 6. GD Ključarovci.
Omeniti velja, da je GD Ključarovci nastopilo izven konku-
rence, zaradi tega, ker so imeli v ekipi igralce starejše, kot so
bili razpisni pogoji.
Prve tri uvrščene ekipe so prejele v trajno last zelo lepe po-
kale, ostale pa priznanja za sodelovanje.
Za najboljšega vratarja je komisija določila MARJANA
PETKA iz zmagovalne ekipe. Najbolj učinkovit strelec je bil
KOLENC iz GD Središča. Oba sta prejela spominski priznanji.
Ob koncu velja omeniti, da so vse ekipe imele veliko podpo-
ro od strani predstavnikov društev in pa tudi od navijačev, ka-
teri so prišli bodrit svoje ekipe.	Anton Kace
jpKfc' M^-^-f^Sn' H: m -V-	* ".
uovori se . . •
—	daje tudi v ptujski občini vse
več takih, ki pred menjavo stolčka,
ali odprtjem lastnega podjetja, zbo-
lijo za sindromom tehnološki višek.
Bolezen je hitro ozdravljiva. Edino
zdravilo: odpravnina.
—	da je v kočljivih situacijah na
vodi bolje zaupati teritorialcem kot
policajem, saj so v tekmovanju z
rancami prvi pokazali več spretnosti.
Sicer pa so ene in druge na koncu
premagali navadni Tigri z Vičave.
—	da je Ptuj tudi najstarejše
angleško mesto. Na tradicionalni
ptujski noči so namreč vsi trije an-
sambli v glavnem prepevali v an-
gleščini. Slovenskih polk in valč-
kov začuda ni bilo slišati. Angleže
pa so se delali tudi nekateri nata-
karji.
—	da je v Ptuju še veliko takih
"izobražencev", ki kljub svojim
nazivom še ne vedo, da imamo
občinski odlok o plakatiranju.
—	da bo suša hudo prizadela tudi
vinogradnike, saj je republiška upra-
va izdala striktne ukrepe za
zmanjšanje porabe pitne vode. Obsta-
jajo resni izgledi, da si bomo ob mar-
tinovem resnično nalili čistega vina.
—	da je včasih dobro poslušati
tudi Radio Ptuj, saj se tam zagoto-
vo govori pogosteje kot v Tedniku.
HIERARHIJA - Foto: Ozmec
TEDNIK — 11 AVGUST 1993
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE
piše: Tjaša
Mrgole-Jukič
Ko je bilo svetišče končno
zgrajeno in opremljeno je lahko
začelo služiti svojemu namenu.
V njem so stalno prebivali du-
hovniki. ki so zaposlovali tudi
sužnje. Le ti so pomagali pri
dnevnih opravilih, ki jih ni bilo
malo glede na to, da je imelo
vsako svetišče samostojno go-
spodarstvo in tudi nekaj zemlje.
Najbolj spoštovani templji so
zbirali dragocenosti, včasih pa
tudi hranili zaklade, ki so pripa-
dali zasebnikom ali državi. Sve-
tišča so bila namreč najbolj var-
na mesta za hrambo denarja -
šefi v pravem pomenu besede.
Tako je bila blagajna mestne
države Aten hranjena v Apolo-
novem svetišču na Delosu, ka-
sneje pa v atenskem Partenonu.
Seveda so bili v svetiščih tudi
lastni zakladi, ki so jih svetišča
prejela od žrtev in daril.
To, da so Grki iznajdljivo
ljudstvo že veš, tako tudi du-
hovniki niso stali križem rok ob
takem bogastvu in denarju,
shranjenem pri njih. Veš kaj so
počeli z denarjem? Dali so ga v
promet tako, da so ga posojali
za obresti. S tem so se nekatera
svetišča sprevračala v banke,
njihovi duhovniki pa v bankirje.
V Grčiji je bilo poleg, če lah-
ko rečem, normalnih svetišč še
nekaj takih, ki so bila sprva
čisto krajevnega značaja, sčaso-
ma pa so si pridobila splošni
ljudski pomen in spoštovanje
po vsej deželi. Sem sodijo Apo-
lonovo svetišče v Delfih, Zeu-
sovo v Olimpiji, Demetrino v
Elevzinu, Epidauros...
Za razliko do mestnega kulta,
ki se ga je moral obvezno ude-
leževati vsak meščan, so ta
splošno znana verska središča
uživala čisto moralen ugled in je
bilo spoštovanje prostovoljno.
Dovoli mi, da te popeljem po
nekaterih najbolj znanih sve-
tiščih, ki jih danes ni več ali pa
so podobne razvalinam, a iz
njih še vedno veje duh bogate
kulture in zgodovine...
AKROPOLA
Ako te bo kdaj pot popeljala na
dopust ali potovanje v Grčijo, boš
prav gotovo obiskal Atene. Ko
prideš v Atene je nemogoče spre-
gledati Akropolo, saj stoji na vi-
soki ogromni kamniti ploščadi.
Kakor je za ptujsko veduto
značilen grad, tako je za Atene
Akropola. In kakor se zvečer v
soju reflektorjev bohoti ptujski
grad. tako se sredi Aten blešči
Akropola. Ker pa je mnogo sta-
rejša od našega gradu, je tudi v
razvalinah, kar pa ne moti ve-
ličastnega občutka veličine...
Akropola je bila utrdba že v
Mikenskih časih. Se spominjaš
kako so Perzijci napadli Atene
in jih porušili? Takoj po njiho-
vem odhodu so pričeli Atenci z
"blazno" naglico graditi novo
mestno utrdbo. Pri gradnji je iz-
ključno odločala varnost mesta
in ne lepota. Šele kasneje, pod
vlado Perikleja, dobi Akropola
današnjo podobo in se iz trdnja-
ve spremeni v svetišče.
Panteton je svetišče namen-
jeno deviški boginji Ateni. Če
svetišče pogledaš takole na hi-
tro, morda ni nič posebnega, saj
ni ne veliko, pa razkošeno tudi
ne. Pravzaprav je kar preprosta
stavba in prav zato velja za po-
jem grškega templja in grške
kulture nasploh. Sicer pa ga je
oblikoval, kakor se za tako stvar
spodobi, največji umetnik — ar-
hitekt in kipar tistega časa Fidi-
ja. Pod njegovim nadzorstvom
so potekala dela. Sam pa je iz-
delal tudi kip boginje Atene.
Kip je bil visok 20 m, oblečen v
slonovino in zlato, ki ga je bilo
na kipu kar 1000 kg ali 1 tona. Si
predstavljaš koliko zlata je to?
Za gradnjo so uprabljali naj-
boljše in seveda najdražje ma-
teriale, kot so zlato, baker, mar-
mor, slonovino - slonovo kost,
cipresovino in ebenovino... Ne-
katere materiale so vozili z lad-
jami in so prihajali od zelo da-
leč. Kakšen vrvež je bil v pri-
stanišču in na gradbišču si lah-
ko le misliš.
Gradnja je trajala od leta 461
in do 1.429 p. n. št. Si izračunal
koliko let je to?
Istočasno kot Panteon so gra-
dili tudi Propileje. To je ve-
ličasten, slavnostni vhod. Preo-
blečen je v marmor. Najbolj
znamenita pa je upodobitev bit-
ke in zmage nad Perzijci, ki so
jo uprizorili na strehi vrat.
Dvajset let kasneje so na Akro-
poli zgradili še eno svetišče, na-
menjeno grškemu legendarnemu
junaku Erehteionu. Njega so
častili kot boga. Med svetiščema
Ereheteionom in Panteonom je
vodila sveta cesta.
Ob Akropoli so zgradili tudi
igrišče in gledališče.
Gledališče? Da, prav si pre-
bral, Grki so bili med vsem
ostalim tudi izumitelji gleda-
liščA. In kakšno zvezo ima to z
religijo. No ja, gledališče je na-
stalo prav v zvezi z njo in je bi-
lo tesno povezano z obredi nji-
hove vere. Presenečen?
Začelo se je nekako takole.
Med tistimi, že opisanimi, bo-
govi, ki jih je bilo za celo voj-
sko, jih je še ostal cel kup, ki
jih sploh nisva omenila. Eden
takih, prijaznih, veselih bogov
je bil Dioni/.. Bil je bog veselja
in vina, pa tudi zavetnik glasbe,
plesa in gledališča. Na glavi je
nosil venec iz trte (simbol vi-
na), ali bršljana, jahal je osla
(simgol nebrzdane spolne moči.
Vidiš, vidiš, to da je osel trmast
si vedel, ali si vedel tudi, da je
znan po spolni moči?) Dioniz se
je rad veseljačil, zabaval, plesal
in tudi vino je rad pil. Ni pa bil
pijanec in razuzdanec. Pil je po
meri, ne do popolne pijanosti,
ni mešal pijač, ni počenjal
neumnosti in zlasti ni pil tako,
da bi škodil svojemu zdravju.
Prav zato so tega veselega boga
imeli Grki zelo radi in njemu v
Dioniz na oslu, v roki ima vinsko čašo, na glavi bršljanov venec
AKROPOLA
TRANSCENDENCE NA PTUJSKI POLETNI NOČI
Hape Krišna festival
Prišli so, da bi nam približali
pesem in ritem, vonj in okus
starodavne Indije. Kdor ni vedel
za kaj gre, je malce začudeno
gledal fante in punce, ki so ho-
dili naokrog v tradicionalnih
opravah Hare Krišna gibanja.
Dekleta dolgih las, s pisanimi
indijskimi oblačili (sarije) in
fantje, ki so v glavnem odeti v
široke rozaste tunike in hlače,
skoraj golo obriti s čopkom las
na temenu, so bili tako očitno
drugačni od nas gledalcev in
poslušalcev, kot da ne sodijo v
moderni svet. Oboji imajo sredi
čela in nosu narisano belo-ru-
meno znamenje. To je eno od
znamenj, ki jih varujejo pred
slabimi zemeljskimi (material-
nimi) vplivi.
Njihova tradicionalna indijska
glasbila so napolnila ozračje z
dokaj nevsakdanjimi zvoki,
spremna pesem v najstarejšem
jeziku na svetu — sanskrtu. pa
je vsem prisotnim pričarala ko-
šček Indije. Hare Krišna maha
— mantra je bila najpomem-
bnejša vsebina njihovih pesmi,
saj kot sami pravijo je petje
mantre duhovni klic h Gospodu
(Krsna) in njegovi notranji
energiji, da zavaruje dušo. ujeto
v človeško telo. Petje Hare
Krišna maha-mantre (velike
mantre) se je v drugem delu fe-
stivala prelevilo v pravi ročk
koncert, saj so nastopajoči za-
menjali tradicionalna glasbila s
sintesajzerji, električnimi kita-
la m i. bobni... Nekaj pesmi so
zapeli tudi v angleškem jeziku.
Glasbo so nastopajoči pospre-
mili tudi s plesom, kar je zazi-
balo v ritmu tudi Ptujčane, ki so
bili vedno bolj pripravljeni sle-
diti petju in plesu Hare Krišna.
V sklopu njihovega programa
je bila organizirana tudi prodaja
knjig s svetimi spisi, kasete in
plošče z njihovo glasbo, majice,
kadila. S prodajo vegeterjanskih
burgerjev pa so propagirali filo-
zofijo nenasilja nad živalmi.
V svojih nekajminutnih pavzah
nam je vodja skupine in vodja
skupnosti za zavest Krišne v Slo-
veniji, Andrej Kikelj, povedal, da
je sedanje telo. denimo vaše ali
moje, rezultat naših dejanj v pre-
teklosti. naše dejavnosti v tem
življenju pa odrejajo naše nasled-
nje telo in življenje. To je zakon
KARME (zakon akcije in reakci-
je). Čeprav je DUŠA VEČNA se
mora v materialnem svetu seliti iz
ene življenjeske oblike v drugo
ter se znova in znova soočiti s
starostjo, boleznijo in smrtjo. To
je proces REENKARNACIJE. Za-
to je za živo bitje najbolj narav-
no. da se preda Bogu, ker je nje-
gov sestavni delček. Proces, ki
omogoča povezavo z Bogom se
imenuje joga (joga v sanskrtu po-
meni "povezati se"). Bhakti-joga
pa je povezovanje z Bogom v
Ljubezni. Najpomembnejši pro-
ces bhakti-joge je petje maha-
mantre:
"HARE KRIŠNA
HARE KRIŠNA
KRIŠNA KRIŠNA
HARE HARE
HARE RAMA
HARE RAMA
RAMA RAMA
HARE HARE."
Beseda KRIŠNA je ime očeta
vedske modrosti, ki se je pred
5.000 leti pojavil na Zemlji. Bese-
da HARE se nanaša na njegdvo
duhovno energijo, in ker je vse,
kar vidimo, božja energija, je v
dveh besedah Hare Krišna, zaob-
jeto vse. Beseda RAMA pa pome-
ni vrhovno zadovoljstvo, ki ga
išče vsak od nas.
Proces bhakti-joge nam omo-
goča. da se osvobodimo material-
nega sveta in se dvignemo v du-'
hovni svet. S transcendentalno
zvočno vibracijo (Hare Krišna
mantra) duhovni zvok gre narav-
nost do srca, kar te sčasoma lahko
pripelje do samospoznanja.
S petjem svetih imen, pravijo,
delujejo v smeri prečiščevanja
ozračja ter zavesti vseh navzočih.
Hare Krišna so prišli v Ptuj oz-
nanjat zadnjo veliko revolucijo, ki
se bo morala zgoditi v duši in
srcih ljudi ter bo privedla človeka
do višjega in bolj popolnega bitja,
ki ne bo več živel po animalnih
(živalskih) načelih, ampak po glo-
bokih moralnih in duhovnih vred-
notah, ki jih oznanjajo vse rdi;:'
in napredne ideje sveta.
Lilijana Vofirinec
Andrej Kikelj — vodja Slovenske-
ga gibanja za zavest krišne.
PREMIERA GLEDALIŠČA ZATO
NA PTUJSKEM GRADU
Stvar ni v tem, koliko... 3
V četrtek, 5. avgusta se je v
kleti ptujskega gradu predstavi-
lo Gledališče ZATO, z dramo
Jeana Paula Satra Zaprta vrata v
režiji Sama Strelca.
Resnica o življenju ni ena sa-
ma, vsako življenje ima svojo,
sebi lastno. Veselje, žalost, zlo,
imajo različna imena. Pekel (če
je), je en sam. V peklu in po
njem ni ničesar več, smrt v
njem nima več smisla, strah in
bolečina sta nepotrebna. Opra-
vičila ni več, pa naj se Garcin,
Estelle in Ines še tako pretvarja-
jo, da ne vedo, zakaj so se zna-
šli v peklu. Vsak s svojo zgod-
bo, zgodbo, ki pa je od začetka
do konca ena sama, da bi lju-
dem nekaj pomenili, da bi jih
imel nekdo rad. Zgodba, ki je
različna le toliko, kolikor so ra-
zlični kot fizične osebe.
Zgodba Zaprtih vrat je torej
preprosta zgodba o treh ljudeh,
ki se znajdejo skupaj v peklu, v
skupnem koncu, kjer tudi poko-
ra nima več smisla, pa tudi pe-
kel sam po sebi ne več, zakaj
pekel je že na zemlji — pekel
smo ljudje.
Zaprta vrata je odlična pred-
stava Gledališča ZATO. Prizo-
rišče v grajski kleti "uresničuje"
podobo pekla, scena sama, luč
in kostumi, burijo domišljijo z
večnim vprašanjem ali pekel
sploh je in če je. kakšen je in
kaj počno grešniki v njem. Za-
prta vrata je predstava, ki se
gleda, iročno, s humorjem, z
grozo, z grenkobo ...
Gledališču ZATO je uspelo,
dokazati, da se da takorekoč iz
nič ustvariti predstavo, da se da
narediti dobro predstavo brez
"velike" hiše, kjer poskrbijo za
vse, od garderoberja do tistega,
ki trga karte. Po premieri je
imela predstava še tri ponovit-
ve, tudi na zadnji, v ponedeljek,
je ostalo še vedno dvajset ljudi
brez vstopnic. Predstava se torej
gleda, ker je dobra, ker zanjo
stojijo ljudje, ki vedo, pa čeprav
se večina njih s tem na tak
način ukvarja prvič, kako se
stvari streže. Gledališče ZATO
ljudje, ki radi počno, kar
p >čno, vseeno jim je kje. tokrat
se je to / !ilo v Ptuju, delajo
preprost' o, ker imajo nekaj
p vedati . Nataša Vodušek
Samo Strelec, režiser predstave
Obnova
slovenjeblstriskega gradu
O tem, da je slovenjebistriški
grad potreben obnove, smo v
Tedniku že nekajkrat zapisali.
Obnovitvena dela, teh je nekaj
že bilo, potekajo pač v skladu s
sredstvi, ki so na razpolago.
12. julija letos so pričeli z
obnovo zunanjega zahodnega
ostrešja gradu. Dela so ocen-
jena na 3 milijone tolarjev, od
tega je država Slovenija pri-
spevala 2,5 milijona, ostali
denar pa morajo zbrati v obči-
ni. Če ostanka sredstev ne bo-
do uspeli zbrati, bodo morali
program obnove skrčiti. Ob-
novo ostrešja izvaja mojster
Ivan Podgrajšek iz Zlakove
nad Zrečami, dela pa bo kon-
čal do konca avgusta.
Želja slovenjebistričanov je
tudi obnova zunanje fasade
zahodnega grajskega trakta.
Ker denarja ni, so pri ZKO
razpisali ponudbo krajanom,
obrtnikom in podjetnikom, da
bi darovali vsaj za kvadrtni
meter fasade. Ob solidnem od-
zivu Bistričanov bi morali
zbrati sredstva za 1.200 kva-
dratnih metrov grajske fasade
po 4.500 tolarjev. Razpis velja
do konca letošnjega avgusta,
odzvalo pa se je že več daro-
valcev, nekateri so prispevali
že za več kvadratnih metrov
grajske fasade. Če bodo zbrali
dovolj denarja, bodo konec
avgusta že pričeli z obnovitve-
nimi deli, drugače bodo mora-
li zidarske odre podreti, posta-
vljanje novih pa bi pobralo
marsikateri tolar, namenjen
grajski fasadi. Vida Topolovec
Zahodni grajski trakt je opasan z zidarskimi odri.(Foto: VT)
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
12. AVGUST 1993 — TEDNIK
Bo v novem šolskem letu kaj drugače?
Danes živimo v zelo onesnaženem okolju. Naša dihala so obremenjena s slabim zrakom, ki je
nasičen z raznimi strupi. K vsemu temu pa nas zastruplja še kajenje, ki je zoprna in zdravju ško-
dljiva razvada. Evropejci so v davni Ameriki razširili razširili alkoholizem, k nam pa iz Amerike
prinesli veliko nadlogo, kajenje tobaka. Ljudje danes imamo možnost, da izbiramo med kajen-
jem in zdravjem. Morali bomo zbrati toliko poguma in odločnosti, da od kadilcev zahtevamo
vsaj malo strpnosti in s tem čistejši zrak na delovnem mestu. Nikotin in alkohol ne uničujeta le
človekovega telesa, ampak tudi njegovo duševnost. Ta d\a dejavnika največkrat družno sprem-
ljata človeka, od jutranje kavice pa vse do poznega nočnega proslavljanja in veseljačenja, čeprav
smo z denarjem "na psu" kot pravijo, ampak žal tako je. Pri nas je med kadilci že splošno razšir-
jeno mnenje, da je njihovo kajenje, nekaj samo po sebi umevnega, ali če hočete "ustavna" pravi-
ca kadilcev. Pomislite koliko je javnih in nejavnih prostorov, kjer morajo nekadilci, tu so vštete
tudi nosečnice, požirati S ur na dan tobačni dim in si s tem neprostovoljno zastrupljati svoje telo.
Nekdo se bo obregnil, zakaj to
pišem. Zato pišem, ker se bo drugi
mesec začelo novo šolsko leto. Spet
se bo začelo kajenje po straniščih
ptujskih osnovnih šol. Kar groza
me je. ko pomislim na ptujski sred-
nješolski center, kjer je med šol-
skim letom okrog šole takšno, kot
bi komunala iz celotne Slovenije
deponirala cigaretne ogorke. Ugo-
tovljeno je, da se več kot 80 % ka-
dilcev seznani s svojo prvo cigareto
v šolski mladosti. Šolske oblasti,
ali vodstva posameznih šol, bi se
enkrat vendarle morale "zbuditi" in
skupaj s starši začele ukrepati na
tem področju. V šoli in njeni okoli-
ci bi moralo biti prepovedano ka-
jenje in uživanje alkoholnih pijač,
tako za dijake, kot učno in drugo
osebje. Šola je vzgojna ustanova,
kjer morajo prevladovati pozitivni
vzori. Kajenje in pijančevanje pa
sta negativna vzora.
Šola, kot starši, mora mlade lju-
di naučiti premagovati ovire, ki
jih postavlja življenje in razne
duševne obremenitve, brez po-
moči alkohola in cigaret. Mladi
človek se mora naučiti spoštovati
lastno in tuje zdravje. Samoupra-
vljanje mladih ljudi lahko temelji
tudi na drugih dejavnikih, mimo
alkohola in cigaret. Če malo po-
gledamo okoli sebe, vidimo kako
zelo sta se alkoholizem in kajenje
razpasla v vseh plasteh prebival-
stva. V imenu enakopravnosti so
ženske celo tako daleč, da kadijo
bolj kot moški. V družinah z mla-
dimi otroci večinoma kadita oče in
mati, so pa tudi primeri, kjer kadi
samo mati. Mlada dekleta in žene
pozabljajo, da se njihova telesa
zaradi alkohola in kajenja zastru-
pljajo. Še nerojeni otroci, od prve-
ga trenutka življenja, žive v za-
strupljenem telesu svoje matere.
Alkohol in kajenje povzročata fi-
zične in psihične okvare pri otro-
cih. so telesno manj odporni in
bolj dovzetni za razne bolezni in
težave. Naj velja pravilo, ženske,
ki pričakujejo otroka, morajo po-
zabiti na alkohol in cigarete. Iz
vsega do sedaj napisanega vidimo,
da se ta začarani krog kadilcev
začenja doma v družini. Nadaljuje
se skozi vrtec, osnovno in srednjo
šolo. službo, morda visoko šolo in
potem spet od začetka v novi
družini. Danes je v življenju žal
tako, da se vse med rojstvom in
smrtjo proslavlja in praznuje z al-
koholom, obvezni spremljevalec
so cigarete, dalje pa tako vemo ka-
ko je. Naši mladi nadebudneži vse
to opazujejo in se že veselijo, ka-
ko bo. ko odrastejo. Ko človek
sproži v javnosti polemiko o ka-
jenju, se vsi direktorji in vodilni
ljudje izgovarjajo, da ni pravih
predpisov in zakonov, ki bi v
službi omejevali ali prepovedali
kajenje. Vsakdo čaka, kaj bodo
napisali v Ljubljani in si misli, da
še le ne bi. Imamo pa v Ptuju tri
svetle primere, ko so vodilni v
službi prepovedali kajenje. Takšni
ljudje se mi zdijo zelo korajžni, na-
predni in razgledani, zaslužijo si
vso javno pohvalo.
Oprostite gospe in gospodje no-
vinarji, vem, da nimate radi če
vam kdo hodi v "zelje" in deli na-
svete, morda bo to pisanje romalo
tudi v koš. Toda v boj proti kajen-
ju na ptujskem področju, bi se v
Tednikovi hiši in na Radiu Ptuj,
morali vključiti bolj množiočno in
agresivno. Za konec: Slovenke in
Slovenci, časa ni več. ne žagajmo
si veje, na kateri spimo, prebudi-
mo se in se proti kajenju borimo!
Mirko Satler
LAČNA GORA NAD OPLOTNICO - RIBOGOJNICA PRI JAGRU
Okusne postrvi za lačne želodce
V času dopustov velikokrat ne vemo, kam bi odšli, /a daljša potovanja ni vedno do-
volj denarja, zato smo zadovoljni, če lahko odidemo v bližnjo okolico, kjer bo prav tako
prijetno in še preveč globoko v žep nam ne bo potrebno seči.
Slab poldrugi ktfometer iz
Oplotnice, po stari cesti proti Ro-
gli je nad potokom Oplotnica na-
selje Lačna Gora, kjer se Ivan Ja-
ger bavi z gojenjem ameriških po-
strvi. V čisti vodi potoka Oplotni-
ca. ki priteče izpod Peska in ob
naravnem hranjenju, se postrvi
počutijo zelo dobro.
Pri hiši, domačini jo bolj pozna-
jo pod imenom "Pri Piršah", prej
so se pisali Makošek. je tradicija,
da se domači bavijo s kakšno de-
javnostjo. V preteklosti je bila tod
trgovina, gostilna in lesni obrat,
danes pa ribogojnica. Še posebej
dobro jo poznajo domačini iz
Oplotnice, ki so tod tudi redni go-
stje. Ker pa seže dober glas v de-
veto vas. prihajajo k Jagrovim tudi
iz nekoliko oddaljnejših krajev.
Ribiči, ki nadvse radi učijo plavati
trnke, lahko pridejo k Jagru in za
500 tolarjev ulovijo kilogram teh
okusnih rib. Če jim ribiška sreča
ne bo naklonjena, lahko za ta de-
nar pri gospodarju ribe tudi kupi-
jo. Mnogi pridejo po ribe za razne
domače pojedine in Ivan Jager jim
jih tudi očisti. Veliko obiskoval-
cev pa pride k Jagrovim kar na
pečene postrvi. Tako se ob sobo-
tah popoldan in ob nedeljah pri
njih obrne kar lepo število obisko-
valcev. Dogodi se. da morajo ne-
kateri. tisti bolj pozni na ribjo po-
jedino čakati tudi po kakšno uro,
da pridejo na vrsto. Nekateri to
jemljejo z razumevanjem, drugi pa
so ob tem tudi nekoliko nestrpni.
Pri delu pomagajo prav vsi do-
mači. od gospodarja Ivana, ki utegne
ribe v bazenu komaj sproti loviti ter
jih čistiti in tehtati, žene. ki jih spret-
no zelo okusno pripravlja, pa do
otrok, ki pomagajo pri strežbi.
Ko se je ta večja lakota pri obi-
skovalcih polegla in je Jagrova
družina uspela nahraniti vse. ki so
bili lačni in so se posedli pri mi-
zah v novi leseni lopi, smo našli
tudi čas za pogovor s hišnim go-
spodarjem. ki pa je v te. za mnoge
sicer odročne kraje prišel iz Slad-
kega Vrha pri Šentilju.
"Ko sem zagledal ta kraj. potok,
dolino in okoliške gozdnate hribe,
se mi je zdelo, da sem v raju. Mo-
goče je pri nas nekoliko manj ugod-
no v zimi. ko je zaradi bližine poto-
ka kar precej mrzlo, vendar vzdr-
žimo," prične hišni gospodar pripo-
vedovati o sebi in svojem delu.
Vse znanje o ribogojstvu si je
nabral v Nemčiji, kjer je prav tako
delal v ribogojnici. Že 1972. leta
je želel na potoku Oplotnica
pričeti z gojenjem rib. vendar ta-
krat pri nas še niso bili časi. ko bi
se lahko zasebnik ukvarjal s takš-
no dejavnostjo. Šele zadnja tri leta
lahko dela to. kar ga veseli. Po 36
letih je pustil službo in se tako po-
svetil delu, ki ga ima rad. Ribo-
gojnico ima prijavljeno na bi-
striški občini kot kmetijsko dejav-
nost, od katere tudi plača davke.
Objekti nove ribogojnice so še
vedno v gradnji. Mogoče se komu
od strani dozdeva, da gre vse sku-
paj bolj počasi, vendar Jagrovi me-
nijo, da bodo s skupnimi močmi
kmalu le uspeli urediti vse, kar želi-
jo. Spočetka jim je slovenjebi-
striška zadruga sicer obljubljala, da
jim bo pomagala tudi finančno,
vendar je vse ostalo le pri obl jubah
in danes, ko so s svojim delom
uspeli, bi menda želeli dobiti celo
kakšno drobtinico od te dejavnosti.
"Bazeni so delno že končani, le-
tos smo uspeli napraviti dva jeza
in s tem dotok vode v ribogojnico.
V načrtu imam, da bom ribji zarod
od iker do mladic vzgajal sam,"
poudari Ivan Jager, ki vse te ob-
jekte rad pokaže, ob tem pa pou-
dari. da posebnih skrbi z vodo ni-
ma. Za mladice uporablja izvirno
vodo, ki priteče višje iz hriba, nad
cesto in domačijo, za vse ostalo pa
vodo potoka Oplotnica. Ima celo
svojo majhno elektrarno, ki daje
od 2 do 3 KW električne energije
na uro. Ker je vode dovolj, je nje-
gova tiha želja, da bi v prihodnjo-
sti na tem. z vodo bogatem poto-
ku, zgradil še svoj mlin.
Ura se je prevesila v zgodnjo
popoldansko, ko smo se poslovili
od prijaznih domačinom, medtem
pa se je število tistih, ki bi želeli
pojesti okusne postrvi, ponovno
povečalo. Besedilo in posnetek
Vida Topolovec
Ivan Jager pri čiščenju rib.
Del ribogojnice, kjer lahko poskušajo ribiško srečo tudi ribiči. Če ne
premorete palice in trnkov, jih lahko dobite pri Jagrovih.
Show na kopališču v Kidričevem
O, ti pasji dnevi! En sam dan
kopanja, ki sva ga s hčerko pre-
živela v Kidričevem, je bil do-
volj, da sva bila napol ocvrta.
Prihodnji dan se odpravi naša
štiričlanska družina ponovno na
kopanje z namenom, da se "oc-
vrti del" (hčerka in jaz) zavaru-
jeva pred pekočim soncem vsak
s svežo, belo majico.
Ko sva se dodobra namočila,
tako oblečena v bazenu, se po-
javi kopališki mojster D.A., z
zahtevo, da takoj slečeva maji-
ci, oz. zapustiva bazen. Ker ma-
jice nisva slekla (bala sva se
pač hujših opeklin), je D.A. po-
klical policijo.
Prišla sta dva policaja, res da
brez službenega psa, (nevem, če
tudi brez lisic) in zahtevala mo-
je dokumente. Šel sem ponje, v
spremstvu policajev in osemlet-
ne hčerke, ki je naglas jokala.
Kopalci so postali pozorni: Po-
licija; ga že ženejo, ga že imajo,
ga poznaš, pa še hčerko, kdo bi
si mislil, pa ravno on, tega mu
ne-bi prisodil, kriminalec in
kdo ve, kaj vse so si ljudje še
mislili!?
Sledi pregled dokumentov,
vprašanja moža postave glede
poznavanja kopališkega reda
ter zateve, da z družino zapusti-
mo kopališče (takoj). Zgrožen
nad vsem tem, sem od šefa ko-
pališča zahteval pravilnik o ko-
pališkem redu, ki mi ga je dal in
po dvakratnem prebiranju nisem
nikjer zasledil te prepovedi,
namreč, da moški ne smejo z
majico in kopalkami v bazen,
kakor tudi ne, da se ženske ne
smejo kopati s kopalkami "zgo-
raj brez".
Ko sem na to opozoril šefa, se
je le-ta izgovarjal na kopališke-
ga mojstra Dragoljuba Ačimo-
viča, češ, če je on tako zahteval,
mora tako biti.
Iz vsega tega sledi, da kopa-
liškega reda ne poznajo ne šef,
ne kopališki mojster in ne poli-
cija, da pa lahko kopališkli moj-
ster izvaja samovoljno in poraz-
no vpliva na razpoloženje ko-
palcev in drugih navzočih, seve-
da samo takrat, kadar je v svoji
funkciji.
Na meni, moji družini in mo-
jem poštenju je ostal madež,
plaz sumničenj in podtikanj, ki
ga ljudje še dolgo ne bodo po-
zabili, nikoli pa ne jaz, ki vse te
krivice prebolevam.
Mislim, da so postopki g.
Ačimoviča in policije, milo re-
čeno, netaktni in vredni obžalo-
vanja.
Bojan Štumberger, Hajdina
Blagoslovitev obnovljene cerkve v Lovrencu
V nedeljo je bila v Lovrencu
na Dravskem polju nadvse slo-
vesna maša ob obnovitvi tam-
kajšnje župnijske cerkve. Obno-
vljeno cerkev je blagoslovil ma-
riborski kanonik dr. Stanko Li-
povšek.
Zvonik lovrenške cerkve, ka-
kor tudi njen osrednji del, služi
svojemu namenu že 30 let. V
tem času je bil zvonik že dva-
krat temeljito obnovljen. Zad-
nja obnovitvena dela so se pri-
čela marca letos. Zapisati je po-
trebno, da ima zelo velike za-
sluge za obnovitev tamkajšnji
župnik Karel Pavlic, ki je v
Lovrenc prišel pred dvema leto-
ma.
Lovrenčani so obnovo cerkve
načrtovali v referendumskem
programu že leta 1990, vendar
referendum takrat, žal, ni uspel.
Lahko bi rekli, da so z novim
župnikom prišli tudi novi na-
črti. Dobrih pet mesecev obno-
vitvenih del je stalo 5.180.000
SIT. Poleg načrtovane obnove
stolpa so opravili še več obno-
vitvenih del, ki niso bila zajeta
v prvotnem predračunu. Tako so
napravili še novo ostrešnje levo
in desno od zvonika, pobelili
osrednjo cerkveno zgradbo in jo
zaščitili z vodoodbojnim sili-
konskim premazom, obnovili
zakristijo in vhod v portal ter
gospodarsko poslopje.
Kot je povedal nadzorni ob-
novitvenih del, Vinko Vajt.
imajo, poleg ugodnih plačilnih
pogojev, velike zasluge za tako
hitro dokončano delo tudi šte-
vilni mojstri in farani, ki so pri
obnovitvi s prostovoljnim fi-
zičnim delom ali kako drugače
pomagali. Prebivalci lovrenške
fare, ki zaobsega 5 okoliških
vasi: Apače, Lovrenc, Zgornje
in Spodnje Pleterje ter Zupečjo
vas, bodo zadnji obrok obnovit-
ve plačali ob jesenskem pobi-
ranju denarja.
K prijetnemu in svečanemu
vzdušju so prispevali tudi Pihal-
na godba Talum iz Kidričevega
ter pevci-Fantje treh vasi.
Katarina Klep
Obnovljena lovrenška cerkev,
Foto KK
Sveti Ožbalt poživil ptujske ulice
Letošnji tradicionalni Ožboltov sejem, prejšnji četrtek, je na ptujske ulice privabil števil-
ne ponudnike ter tudi kupce. Organizator sejma, Komunalno podjetje Ptuj, je s potekom
sejma zadovoljen in ocenjuje, da si je sejem ogledalo okrog 6 tisoč obiskovalcev.
cionalni kramarski Ožboltov
sejem zopet zvabil kar precej
obiskovalcev, kakor bi lahko
poimenovali množico, ki se je
tega dne sprehajala ob bogato
založenih stojnicah. Kljub ze-
lo bogati in pestri ponudbi pa
je tudi letos primanjkovalo
ponujeno blago zgolj radoved-
no ogledovali. Krivec za slabo
trženje bo tudi letos, najbrž,
težak gospodarski položaj, v
katerem se nahajamo.
Kljub temu, da so organiza-
torji, pa tudi številni prodajal-
ci sami, poskrbeli za kulturni
način trženja - s stojnic ali na-
vadnih miz, pa tudi letos niso
bili redki primeri prodaje s
tal. Za rezervacijo stojnice je
bilo letos oganizatorjem po-
trebno odšteti 2000 tolarjev,
medtem, ko je bila prodaja z
miz zastonj. Cena rezervacije
vključuje postavitev stojnice
in odstranitev le-te ob za-
ključku sejma.
Prodajalci oziroma ponudniki
so tudi letos prihajali iz vse Slo-
venije. Zaradi vzpostavljenega
mejnega režima, so manjkali
številni ponudniki južnih sosed,
saj so na sejmu lahko prodajali
le tisti ponudniki, ki imajo v
Sloveniji registrirano podjetje.
Tudi letos so kupci, kljub
drugače bogati založenosti,
pogrešali izvirne izdelke do-
mače obrti. Le-ti so bili še
vedno vse preveč zasenčeni s
ponudbo kiča in stare krame.
Morda pa bo kdaj v prihodno-
sti kaj drugače. ^^ Klep
Utrinek z letošnjega Ožboltovega sejma — Foto: KK
Lep sončen dan je na tradi- kupcev. Številni kupci so si
Preko sredstev javnega obve-
ščanja je bilo večkrat postavljeno
vprašanje glede osebnega dohodka
predsednika predsedstva NSS« Na
osnovi tega NSS javno objavljamo
njegov osebni dohodek (brez odte-
gljajev) za mesec julij 1993, v
višini =26.936,90 SIT.
Ker je g. Ratko PLOHL do se-
daj bil edini, ki je na vprašanje
odgovoril in njegov odgovor pisno
potrjujemo, predlagamo, da tudi
ostali funkcionarji ptujske (vlade)
občine, objavijo svoje mesečne
prejemke brez odtegljajev.
Se mogoče bojijo in zakaj?
Lidija Leber
TEDNIK — 11 AVGUST 1993
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
SPOMINSKI PARK SO PRIČELI UREJATI
Letos v glavnem čistilna in vzdrzevalna dela
Leta 1978 je ptujska občinska skupščina sprejela odlok oziroma sklep, da se dotedanje mestno pokopališče opusti,
da se pridobi nova lokacija, in da se mestno pokopališče začne počasi spreminjati v spominski park. Spreminjanje naj
hi potekalo štirideset let od zadnjega pokopa.
Kot je povedala članica iz-
vršnega sveta, odgovorna za
izobraževanje, kulturo in šport
Kristina Samperl-Purg, že
od lanskega leta potekajo zelo
konkretni pogovori o tem, ka-
ko naj bi spominski park v bo-
doče izgledal. Strokovne os-
nove za podobo parka je izde-
lala Projekta inženiring Ptuj
oziroma arhitekt Gregor Kra-
ševac skladno z izhodišči Za-
voda za varstvo naravne in
kulturne dediščine Maribor ter
s svetovalko, ki se ukvarja z
urejanjem pokopališč. Spo-
minski park naj bi bil sesta-
vljen iz več delov in ga bodo
urejali v mejah nekdanjega
pokopališča. Grobov ne bodo
prenašali, razen če se bodo za
to odločili lastniki oziroma
svojci umrlih. Ob zidu proti
srednješolskemu centru bodo
predvidoma uredili Alejo za-
služnih Ptujčanov. Tretji del
pokopališča pa je že danes
spremenjen v področje spome-
nikov vojn, revolucij, kjer tudi
stoji spomenik narodnemu he-
roju Jožetu Lacku. Na mestih,
kjer že danes ni grobov oziro-
ma so ostali samo okviri gro-
bov brez napisov, naj bi nasta-
le zelene površine. Posadili
naj bi tudi listavce, ki jih se-
daj v parku ni in živo mejo.
Po parku bodo vodile tlakova-
ne poti, napeljali bodo elek-
trično razsvetljavo in postavili
klopi. Čez park se bo v bo-
doče lahko hodilo le peš. Zato
bodo uredili razbremenilno
cesto, ki pelje od srednješol-
skega centra ob zidu navzdol.
Trenutno v spominskem par-
ku potekajo obsežna čistilna
in vzdrževalna dela. Že v tem
mesecu naj bi nekdanje me-
stno pokopališče dobilo lepši
zunanji videz brez večjih po-
segov v zemljo. Prva etapa
urejanja zajema tista dela, ki
bi jih morali že do sedaj opra-
viti. Nekdanje mestno poko-
pališče je bilo zadnja leta zelo
zanemarjeno, kar Ptuju nika-
kor ni bilo v ponos. V letoš-
njem letu naj bi tudi očistili
vrata na Tihi poti in obnovili
arhitekturo, ki nosi ta vrata.
Predvidoma spomladi 1994
naj bi pričeli z grobimi posegi
v zemljo in s celovitim urejan-
jam infrastrukture. Zemeljski
del nekdanjega mestnega po-
kopališča naj bi dobil takšno
podobo, kot jo ima novo me-
stno pokopališče. Vse grobove
bodo popisali in jih objavili v
posebnem vodniku, ki bo neke
vrste strokovni zaključek tega
projekta. Fizična zapora parka
bo pripravljena v kratkem,
mora pa se skladati z obsto-
ječo arhitekturo in projektom
ureditve spominskega parka.
Ko bo skica pripravljena, jo
bo Komunalno podjetje udeja-
nilo. Največ denarja za uredi-
tev spominskega parka so za-
gotovili v Skladu stavbnih
zemljišč, nekaj pa tudi v Se-
kretariatu za družbene dejav-
nosti oziroma komunalnem
podjetju Ptuj. Projekt urejanja
spominskega parka bodo
namreč uresničevali tudi v ok-
viru javnih del.	MG
Nekdanje ptujsko mestno pokopališče se spreminja v spominski park.
(Foto: OM)
Piše: FRANC FIDERŠEK — 12.
Naša jubileja
V začetku leta
1955 so na ob-
močju celotnega
okraja tekle ži-
vahne razprave
o združevanju
občinskih ljud-
skih odborov v
komune. Na po-
dlagi javnih raz-
prav in predlogov komisij je
Ptujski tednik poročal, da sta na
seji, 13. marca oba zbora okraj-
nega ljudskega odbora Ptuj
sklenila, da bo v okraju 10 ko-
mun: Bori, Cirkovce, Destrnik,
Gorišnica, Juršinci, Lešje, Or-
mož, Ptuj, Središče ob Dravi in
Videm pri Ptuju. V vsaki komu-
ni so bile združene povprečno 3
prejšnje občine. Družbenopoli-
tične organizacije so začele de-
lovati v okviru novih komun že
s 1. majem, upravno pa so nove
komune začele poslovati s 1.
septembrom 1955. Bilo je pre-
cej dela s pridobivanjem pisar-
niških prostorov, z iskanjem in
nameščanjem uslužbencev in
tudi skrbi z zagotavljanjem de-
narja. Na sedežih prejšnjih
občinskih ljudskih odborov so
bili postavljeni krajevni odbori,
ki so se pokrivali z matičnimi
okoliši, na novo pa je bilo usta-
novljenih 5 krajevnih uradov. O
vsem tem je Ptujski tednik
obširno poročal.
V počastitev desete obletnice
osvoboditve je bilo v okraju ve-
liko priprav. 10. maja je končala
delo okrajna komisija za izkop
posmrtnih ostankov borcev in
talcev. Vse krste s kostmi padlih
in ustreljenih so bile položene v
pritličnih prostorih nekdanjega
hotela in takratnega doma JLA,
ob krstah so se vrstile častne
straže. V nedeljo, 15. maja pa je
bila žalna slovesnost s preno-
som in pokopom v skupno
grobnico na mestnem pokopa-
lišču v Ptuju. V žalen sprevodu
je bilo, kot je poročal Ptujski
tednik — "desettisočglava mno-
žica". Zaradi te žalne slovesno-
sti je bila potem glavna prosla-
va 10-letnice osvoboditve šele v
nedeljo. 22. maja. Krajevne pro-
slave po vaških središčih pa so
bile skozi vse leto, večinoma
povezane tudi s postavljanjem
in odkrivanjem spominskih obe-
ležij. O vsem tem je v besedi in
sliki Ptujski tednik podrobno
poročal. Med temi poročili in
številnimi spominskimi sestavki
iz obdobja NOB v posameznih
krajih ptujskega območja pa je
bilo še vedno zaslediti različnhe
prispevke in predloge o tem, kje
naj bi stal spomenik heroju Lac-
ku, kakšen naj bo ta spomenik
in podobno. Enako kot v sestav-
kih iz prejšnjih let so bila
mnenja še vedno različna.
Za leto 1955 je značilno tudi
to, da je prišlo do ponovnega
zbližanja z Moskvo (obisk Hru-
ščova in Bulganina v Beogradu),
kar je bilo kmalu čutiti tudi v no-
tranjih odnosih. Glede na to, da
sem bil administrator na komite-
ju, sem lahko spremembe tudi
prej in lažje zaznaval.
Omenim naj, da je pri članih
okrajnega političnega in obla-
stnega vodstva bil zaznaven od-
nos do novinarjev, ne le do no-
vinarjev lokalnega časnika,
temveč tudi do osrednjih. Oce-
njeval sem. da so novinarji bili
tega delno krivi tudi sami. Ko-
mično se mi je zdelo, kako so
na kaki konferenci brezbrižno
sedeli, potem pa moledovali za
kopije govorov in referatov vo-
dilnih, da so potem iz tistega
govora prepisali nekaj stavkov,
kaj več pa jim časnik tudi ni ob-
javil. Tudi politiki, čeprav neka-
teri le na pol pismeni, so se
zviška zmrdovali nad "cajten-
garji" in jih opozarjali, da ne
bodo kaj napisali napak.
Enako kot prejšnji sekretar
Tramšak, je tudi novi sekretar
Voljč namenjal posebno skrb Ptuj-
skemu tedniku. Na sejah so pogo-
sto ocenjevali vsebino in dajali
pripombe, da sta se "Vrabl in Bau-
man že izpisala", da nimata več
idej, zato bi bilo treba uredništvo
kadrovsko okrepiti.
Ta "okrepitev" je z novim letom
1956 tudi prišla s tem, da je bil za
odgovornega urednika imenovan
Janez Petrovič. Po tem. ko je bil
umaknjen s položaja predsednika
OLO, je bil kot strokovni svetova-
lec nameščen na okrajnem odboru
SZDL Ptuj. da mu je pač tekla de-
lovna doba in je bil upravčen do
prejemanja plače. Sekretar okraj-
nega odbora SZDL je bil prof.
Vladimir Bračič. ki je delo obvla-
dal in dobro vodil, predsednik
SZDL pa je bil po tedanji praksi
kar po položaju sekretar komiteja.
Spričo tega Janez Petrovič ni imel
posebnega dela, zato so sklepali,
da bodo njegove delovne in inte-
lektualne sposobnosti bolje izko-
riščene, če bo vodil uredništvo in
tudi sam pisal.
Sprva se je Janez Petrovič nove
dolžnosti lotil odgovorno. Po-
skrbel je, da so bila v okrajnem
proračunu zagotovljena sredstva
za redno delo časnika in da so do-
bili boljše prostore. Ptujski tednik
so namreč pogosto "selili". Leta
1951 iz Prešernove 6 v drugo nad-
stropje na magistratu, od tam pa
oktobra 1953 v Prešernovo 7, Ja-
nez Petrovič pa je dosegel, da so
se preselili v boljše prostore v me-
stni hiši, Lackova 8. Po letih je tu-
di začel ovirati širitev davčne
uprave, ki je po nekajletnih priza-
devanjih le dosegla, da so Tednik
spravili v opuščene prostore kluba
mladih v Vošnjakovi 5 (pod Na-
rodnim domom).
K vsebini Ptujskega tednika je
Petrovič prispeval precej s sveto-
vanjem in usmerjanjem, pri pisan-
ju pa se ni dosti angažiral. Tudi
sam se ni počutil posebno srečne-
ga pri novinarskem delu, saj je bi-
lo preveč garaško. Vsak dan je bi-
lo treba določeno število strani ro-
kopisa poslati v tiskarno, vsak te-
den je časnik moral iziti, zajeti
vsa pomembnejše dogajanja v
okraju, ob tem pa biti vedno pod
udarom kritik, enostranskih in pri-
mitivnih, raznih političnih in obla-
stnih funkcionarjev. Poudariti je
treba, daje v letih 1953-57 veliko
prispeval k boljši vsebini Ptujske-
ga tednika prof. Vladimir Bračič.
ki je sam dosti pisal in znal tudi
dobro svetovati.
O čem vsem je Ptujski tednik
pod uredništvom Janeza Petro-
viča pisal v letu 1956. v arhivih
časnika ni moč ugotoviti. Za
vsako leto izhajanja obstaja ve-
zan letnik, manjka le za leto
1956. Po izjavah posameznikov
naj bi si bil Petrovič, ko je bil
že direktor Kmetijskega kombi-
nata, izposodil vezani letnik,
potem pa ga ni več vrnil. Kljub
iskanju ga niso nikjer našli. Ob-
staja možnost, da je tisti letnik
Ptujskega tednika končal med
starim odpadnim papirjem? Na
srečo pa imajo celotni letnik
ohranjen še v ptujski Ljudski in
študijski knjižnici.
V letih od 1955 do 1960 je ptujski časnik še trikrat spremenil svoj zu-
nanji videz
PETINDVAJSET LET TRGOVINE V SPODNJIH KLJUČAROVCIH
To je bila za krajane Lešniške doline velika pridobitev
Kaj pomeni ljudem v Spodnjih Ključarovcih, Runču, Lešnici ter tudi Gornjih Ključarovcih in še nekaterih oko-
liških vaseh v ormoški občini trgovina skoraj pred domačim pragom, vedo le tisti, ki so morali prej bodisi v osem kilo-
metrov oddaljeni Ormož ali pa Tomaž. Še posebej so ob tem občutili olajšanje učitelji in učenci na takratni šoli Ru-
neč, ki je bila (danes šola sameva) prav tako oddaljena od vseh večjih centrov. Nenadoma ni bilo več težav pri oskrbi
njihove šolske kuhinje.
Tako je v avgustu 1968. leta
pod okriljem mariborskih Kolo-
nial, nekako na križišču poti iz
Ormoža proti Tomažu ter Run-
ču, pričela obratovati majhna
trgovinica, ki si je pri okoliških
ljudeh kmalu pridobila zaupanje
in postala središče teh bolj od-
maknjenih krajev. Kruh. delika-
tese. moka. razne pijače, vse to
je bilo nenadoma pri roki in
ljudje niso več izgubljali pol
dneva, da so po vse to odhajali
bodisi v Ormož ali k Tomažu.
Ker pa so v takratnem sozdu
TIMA v Mariboru, oziroma v
tozdu Klas menili, da so majhne
trgovinice na podeželju nerenta-
bilne. in da jih je potrebno za-
preti. je enaka usoda čakala tudi
to v Spodnjih Ključarovcih. Er-
na Munda — poslovodkinja je
sklenila, da bo trgovino prevze-
la v svoje roke.
Nič takega se ni zgodilo, kot
so prej napovedovali na sedežu
podjetja v Mariboru. Trgovini-
ca. ki je bila tudi prva zasebna v
ormoški občini, je normalno po-
slovala dalje. Ljudje, ki so imeli
v Erno Mundovo zaupanje, so
seveda še naprej prihajali po
vse, kar so potrebovali doma.
Ker pa so bile potrebe kraja-
nov vedno večje, seje temu pri-
lagajala tudi trgovina, ki je širi-
la svojo ponudbo in seveda tudi
prostor. Danes lahko pri njih
najdete vse. kar ljudje ponavadi
kupujejo, tudi sveže pakirano
meso. piščance, sadje ter zelen-
javo, da o ostalih artiklih ne go-
vorimo. In še dobro gredo v
promet.
Da bi vsi štirje Mundovi. ma-
ma Erna, oče Mirko ter sinova
imeli delo in kruh doma. časi so
pač takšni, da je za službe tež-
ko. še posebej v ormoški ob-
čini. so prostore razširili in ob
trgovini uredili še gostinski pro-
stor. ki so mu dali ime Trsek.
Pred skoraj tremi tedni so sre-
brni jubilej tudi primerno poča-
stili. Kolikor pa poznamo podjet-
nost zakoncev Munda. vemo. da
bosta v kraju, ki bi lahko bil zara-
di svoje idilične lege zanimiv
tudi v turističnem pogledu, raz-
širila tako trgovsko kot gostin-
sko ponudbo. vida Topolovec
Foto: Štefan Hozjan
Mundova trgovina ob 25-letnici obratovanja.
■fe a	_* m	a«	v*« ■	a/1 v««
Dobra gostinska ponudba v naših kopališčih
V	teh vročih avgustovskih dneh so naša
kopališča prepolna osvežitve željnih kopal-
cev. V ptujskih Termah, Kopališču Ki-
dričevo in Kopališču Ormož so dobro po-
skrbeli za rekreacijo in razvedrilo kopalcev,
le gostinska ponudba v Ormožu je nekoliko
preskromna.
Kopališče Kidričevo, katerega lastnik je
Talum. upravljalec pa podjetje Vital. kopal-
cem nudi otroški, srednji in veliki bazen.
Tudi v ptujskih Termah si lahko poiščete
osvežitve v treh zunanjih in notranjem ba-
zenu. Od treh ormoških bazenov, pa naj-
večji v globino meri kar 4 metre. Čistoča
vode je v vseh kopališčih dobra in v Ki-
dričevem upajo, da bodo tudi letos po
čistoči vode, tako kot lani, prvi v Sloveniji.
Temperatura vode se giblje med 25 in 30 C.
RAZLIČNE CENE VSTOPNIC
V	Kidričevem je celodnevna vstopnica za
odrasle 250 SIT. prav tako tudi v Ormožu,
kjer imajo dijaki in študentje popust, cena
lc teh vstopnic je 150 SIT. Prav toliko boste
odšteli za otroško vstopnico v Kidričevem,
v Ormožu pa ta vstopnica slane 100 SIT. Za
Popoldansko kopanje boste v Kidričevem
odšteli 200 SIT. otroci pa le 100 SIT. v Or-
možu pa je od ponedeljka do petka po 15.
uri vstopnica 150 SIT. Desetdnevno kopan-
je za odrasle v Kidričevem stane 2000 SIT.
za otroke 1000 SIT. Na željo kopalcev ko-
panje tudi podaljšajo, razmišljajo tudi o
nočnem kopanju v avgustu.
V Termah dnevna vstopnica za odrasle
stane 300 SIT. popoldan 250 SIT. za otroke
200 SIT in popoldan 150 SIT. Ob koncu
tedna pa 350 SIT. za otroke 250 SIT. Ponu-
jajo tudi večerno kopanje od 18. do 20. ure
za odrasle 200 SIT. za otroke pa le 100 SIT.
V notranjem bazenu pa boste za kopanje
odšteli 350 SIT. To poletje sezonska karta
stane 110 DEM. abonma za notranji bazen,
ki vključuje dvanajst kopanj, stane 3200
SIT. za zunanjega pa 2500 SIT.
DOBRA PONUDBA
ŠPORTNIH AKTIVNOSTI_
Kopališče Kidričevo je v tej'poletni sezo-
ni dalo še poseben poudarek razvedrilu in
rekreaciji kopalcev. Ob igrišču za mini golf.
odbojko, košarko, badminton. so naredili še
prostor za odbojko na pesku in pikado. Tudi
otroci imajo svoj prostor v pravljičnem gra-
du. V Termah ponujajo igrišče za mini golf
in tenis, v Ormožu pa le biljard in igralne
avtomate, kot del gostinske ponudbe. Tobo-
gan pa je že dalj časa zaprt.
GOSTINSKE STORITVE
LETOS VELIKO BOLJŠE
Podjetje Vital v Kopališču Kidričevo po-
nuja kopalcem pestro gostinsko ponudbo
kosil in pizz po naročilu, odžejate pa se
lahko s hladno pijačo. V Ormožu tudi letos
niso poskrbeli za dobro gostinsko ponudbo,
saj ponujajo le sendviče, sladoled in hladno
pijačo. V kopališkem lokalu Lorenčič so
nam povedali, da še vedno niso dobili so-
glasja za priglasitvena dela, kljub temu. da
na to čakajo že kar lep čas. Želijo preurediti
lokal in kopalcem punuditi kar največ. V
ptujskih Termah je letošnja gostinska po-
nudba še posebno dobra, saj Gostišče A po-
sveča posebno pozornost kuhinji in jedem a
la carte. Ponujajo dobrote italijanske in
francoske kuhinje, veliko izbiro svežih
morskih rib in jedi z žara. Večere pa so po-
pestreli z živo glasbo. Veliko kopalcev si
svoj prostor poišče pri igralnih avtomatih,
ki so v letošnjem letu novost. Ne manjkajo
kioski za prodajo igrač in sadja.
Kopalcem in obiskovalcem naših kopa-
lišč so v letošnjem letu namenili še poseb-
no pozornost, upajmo samo, da bo v pri-
hodnjem prav tako ali pa še boljše.
Tatjana Mohorko
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
12. AVGUST 1993 — TEDNIH
PTUJSKI OBRTNIKI IN PODJETNIKI
SE PRIPRAVLJAJO NA CELJSKI SEJEM
"Brez sejma ne bi šlo..."
Ptujski obrtniki in podjetniki se bodo tudi letos pred-
stavili na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo od
10. do IS. septembra. Razstavni paviljon Obrtne zbornice
je skoraj v celoti zaseden, Obrtna zadruga Panorama bo
letos v glavnem predstavila razvojne programe, nekaj
obrtnikov in podjetnikov bo samostojno razstavljalo, ne-
kaj pa se jih je odločilo, da bodo sodelovali le s prodajno
stojnico. Vsi pa od sejma pričakujejo veliko v poslovnem
smislu. Na spremljajočih prireditvah strokovne narave
pa naj bi po pričakovanjih govorili o novem obrtnem za-
konu in drugih novostih, ki se pripravljajo v obrti.
Sekretar Obrtne zbornice
Ptuj Janez Ki/.nar je povedal,
da so v glavnem zaključili s
prijavami. V razstavnem pa-
viljonu številka 31 v hali A
bodo na 56 m2 površine pred-
stavili vse dejavnosti. Letos se
bodo udeležili tudi sejemskih
športnih iger, ki jih organiza-
torji pripravljajo za obrtnike
in pri njih zaposlene delavce.
Obrtna zadruga Panorama se
bo letos predstavila v hali C, v
prejšnjih letih je bila v hali A.
Direktor Anton Čoki je pove-
dal, da bodo v glavnem pred-
stavili razvojne programe, od
katerih v prihodnje veliko
pričakujejo. V letu 1994 naj bi
že 80 odstotkov svoje proiz-
vodnje izvozili. Sedaj me-
sečno izvozijo za 200.000
nemških izdelkov kovinske
dejavnosti v Nemčijo, Švico
in Ameriko. So ena izmed red-
kih slovenskih obrtnih zadrug,
ki je preživela. Pri tem je imel
levji delež razvoj, zadruge, ki
pa so se ukvarjale zgolj s koo-
peracijskimi posli, so morale
propasti. Mirko Donaj, ki
ima livarno v Mezgovcih, v
Celju razstavlja že vrsto let.
Aluminijske odlitke in kmetij-
sko opremo bo predstavil v
hali C. Je eden izmed tistih
ptujskih obrtnikov, ki že 80
odstotkov svoje proizvodnje
izvozi. Njegove izdelke poz-
najo v Avstriji, Nemčiji in
Ameriki. V zadnjem času pa
se jim odpira tudi francosko
tržišče. Mirko Donaj pravi, da
brez sejma ne bi šlo, ne moreš
se uveljaviti, če tja ne greš.
Prodajno stojnico vrhunskih
usnjenih izdelkov bosta v Cel-
ju imela Silva Njegač iz Bu-
kovcev in Herman Kokol iz
Dolan. Silva Njegač sodeluje
na celjskem sejmu že pet let,
od začetka je le razstavljala, v
zadnjih letih pa tudi prodaja.
Pravi, da je celjski sejem eden
najboljših. Herman Kokol so-
deluje na sejmu šestnajst let in
je zelo zadovoljen. Prodajal
bo usnjeno konfekcijo, zaščit-
ne obleke in krzno. Eden
najmlajših sejemskih razsta-
vljalcev je podjetje Trika, ki
je registrirano za proizvodno,
storitveno in trgovsko dejav-
nost. Letos bo v Celju razsta-
vilo trokrako dvigalo na vozi-
lu TAM, hitra vrata Trika, hi-
dravlično nakladalno ploščad,
hidravlične dvižne mize, hi-
dravlično nakladalno stranico,
nizke dvižne mize in makete
celotnega programa. Gre v
glavnem za nove proizvode,
posebej opozarjajo na trokra-
ko dvigalo in hitra vrata Tri-
ka. Od vseh lanskih ptujskih
sejemskih razstavljalcev so bi-
li najuspešnejši, p*rejeli so se-
jemsko nagrado, bronasti ceh.
Kot je povedal vodja komer-
ciale v Triki, Rado Kostanje-
vec, se bodo letos potegovali
za najvišje sejemsko priznan-
je, zlati ceh.	MG
Lenarške novice
ODKUP V
KMETIJSKI
ZADRUGI
V	tem času so v Kmetijski za-
drugi. Lenart pričeli z odkupom
robide in plantažnega^ ter gozd-
nega bezga. Marjan Čuček. ko-
mercialist v zadrugi, je povedal,
da imajo 15 ton robide že uskla-
diščene. velike količine le-te pa
še pričakujejo. Pridelek odku-
pujejo po celotni SV Sloveniji
in izvažajo na zahodni trg preko
podjetja v Murski Soboti. Ču-
ček je še povedal, da bo letošnji
pridelek manjši za okrog 20 od-
stotkov, v letošnjem letu pa so
zaradi suše zasledili sončne
ožige na robidovju. Za prvo
kvaliteto robide odštejejo 90 to-
larjev, za drugo pa 45 tolarjev.
Pripravljajo se na odkup hrušk
viljamovk. v prihodnje pa še in-
dustrijskih jabolk.
CENIK ODKUPA
ŽIVINE
m&mmmmmmsmmmmmmmm&
V	Kmetijski zadrugi so pove-
dali. da je odkupna cena telet
270 SIT za bikce in 260 SIT za
teličke. Mlado pitano govedo je
od 265 do 300 SIT. za prašiče
odštejejo 150 SIT. pujski pa so
po 200 SIT za koligram.
UKINJENA
POTUJOČA
KNJIŽNICA
Lenarška knjižnica v času
poletnih počitnic ne miruje,
saj njeni bralci iščejo razve-
drila v prebiranju literature.
Povedali so nam, da v septem-
bru ukinjajo potujočo knjižni-
co po krajevnih skupnostih,
saj ni mogoče zagotoviti sred-
stev iz občinskega proračuna.
Pripravljajo se na računal-
niško poslovanje knjižnice,
kar jim bo bistveno olajšalo
delo. V drugi polovici septem-
bra pa bodo v Galeriji Krajnc
pripravili literarni večer knji-
ge Goričanec.
mmmmmmmmmmm
LENARŠKA
KOLESARSKA
PRIREDITEV
Kolesarski klub Styrian Le-
nart, DTV in TD Sv. Trojica bo-
do 15. avgusta pripravili veliki
mednarodni kolesarski maraton
po progi Lenart, Spodnji Porčič,
Sv. Trojica, Radehova in nazaj
do Lenarta. Vabijo vse ljubitelje
kolesarstva, da z obiskom pri-
pomorejo k velikosti dirke.
RAZSTAVA
STARIN
V MOTELU
VINDIŠ
Znani zbiralec in kronist
Franc Senekovič-Franček iz Ruš
pripravlja v motelu Vindiš raz-
stavo ekskluzivnih starin v času
od 20. do 22. septembra. Lahko
si boste ogledali razno posodo,
rokopise, knjige, različne slike
in zanimivo orožje. Stoto vstop-
nico bodo nagradili z moškim
kolesom Mifa — letnik 1941.
Tatjana Mohorko
PTUJSKA GORA V ZNAMENJU ŠTEVILNIH PRIREDITEV
500. obletnica trških pravic in
500. obletnica najhujšega turškega vpada
Jutri, v soboto in nedeljo bodo na Ptujski Gori organizirali številne prireditve, s katerimi se bodo spomnili 500. obletnice trških pravic
Ptujske Gore, romarskega in tržnega kraja ter 500. obletnice najhujšega turškega vpada v ta kraj. Pri organizaciji prireditev enako-
vredno sodelujejo Turistično društvo Ptujska Gora, župnijski urad, krajevna skupnost in občina Ptuj. Izkupiček od prireditev (koncer-
tov, igre s turško tematiko, nastopov folklornih skupin, konjenice in drugih) bodo uporabili za ureditev večnamenskih prostorov.
Kot je povedal predsednik turističnega društva Ernest I.ikavec pa veliko
delajo tudi na večji turistični uveljaviti kraja. Svoja pričakovanja bodo pred-
stavili na okrogli mizi, na kateri bodo govorili predvsem o turističnem raz-
voju kra ja. Za kratek razgovor na to temo smo zaprosili tudi občinskega mi-
nistra za turizem Petra Vesenjaka. "Ptujska Gora je kot sakralni - romarski
spomenik ena od pomembnih znamenitosti ptujske turistične ponudbe. Raz-
polaga z osnovno atrakcijo, tradicijo in znamenitostmi, nima pa turistične
infrastrukture. Obstajajo pa nekateri zametki turistične dejavnosti, ki terjajo
širšo podporo. Zelo dobro se na primer s turistično dejavnostjo ukvarja žup-
nija, po svojih zmogljivostih pa tudi zasebna galerija in nekateri drugi. Tre-
nutno se na Ptujski Gori srečujemo z nekaj zanimivimi turistično-gostinski-
mi projekti. Če odštejemo obisk organiziranih skupin šolarjev in vojakov,
ima Ptujska Gora več obiskovalcev kot ptujski grad. Obisk kaže na to, da je
zanimiva, da pa ji posvečamo premalo pozornosti pri trženju, to pa predv-
sem zato, ker nima turistične infrastrukture. Turistična projekta, ki sta v iz-
vajanju smo zato podprli tudi z razvojnimi sredstvi občine. Nekaj proračun-
skega denarja pa bomo namenili tudi za projekt celostne podobe Ptujske Go-
re. Postavili bomo obvestilne in informacijske table, karto Haloz, njeno po-
nudbo pa bolj kot doslej vključili v ptujsko. V okviru koncepta razvoja Ptuj-
ske Gore si bomo prizadevali izkoristiti to, kar že obstaja, potrebno pa bo iz-
boljšati ponudbo, organizacijo in promocijo izletniško-romarske ponudbe.
Skrbeti pa bomo morali tudi za urejenost kraja, ki je eden izmed pogojev za
razvoj turizma na nekem območju."
V	Ptuju od 10. do 11. ure — Obhod konjenice po mestu. Na trgu na Ptuj-
ski Gori ob 16. uri: Nastop folklorne skupine iz Cirkovc. V cerkvi Marije
zavetnice s plaščem.
Ob 17. uiri: Molitvena ura za mir.
Ob 18. uri: Pozdravi. Maša za domovino, vodil jo bo škof. dr. Franc
Kramberger, vzidava kamna posvetitve slovnskega naroda Mariji.
Ob 19,30 uri: Ogled cerkve.
Na trgu ob 19,50 uri: Nastop komornega moškega pevskega zbora Ptuj
pod vodstvom Franca Lačna.
Ob 20. uri: Otvoritev razstave akademskega slikarja Slavka Koresa v gale-
riji Paleta na temo cerkvene notranjščine.
Ob 20,30 uri: Pred 500 leti je bilo tako (kurjenje prihod turške konjenice).
Ob 21. uri: Družabno srečanje na prostem.
NEDELJA, 15. AVGUSTA 1993
Romarski in tržni dan:
V	cerkvi od 6,30 do 12. ure Svete maše, zadnja ob 10. uri bo slovesna.
V	obrambnem stolpu ob 12. uri: Predstavitev knjige o Ptujski Gori
dr. Marjana Zadnikarja. Nastop Noneta iz Kidričevega. Na trgu popoldne
nastop folklorne skupine iz Cirkovc.
Ob 17. uri: VESELO POPOLDNE.	MG
Utrinek s Ptujske Gore. (Foto: OM)
PROGRAM PRIREDITEV OB 500-LETNICAH NA PTUJSKI GORI
PETEK, 13. AVGUSTA 1993
V osnovni šoli na Ptujski Gori:
Ob 15, 30 uri: Slovesna otvoritev in predstavitev prireditev.
Ob 16. uri: Otvoritev razstave fotografij Stojana
Kerblerja na temo Ptujska gora in ogled njegovih diapozitivov. V obram-
bnem stolpu cerkvenega obzidja:
Ob 17. uri: Okrogla miza: Turizem in Ptujska Gora (Peter Vesenjak, član IS
SO Ptuj, odgovoren za področje turizma in Ernest Likavec, Predsednik TD
Ptujska Gora).
Ob 18. uri: Zgodovinski oris Ptujske Gore: tržne pravice (Marija Hernja-
Masten) — Turki na slovenskih tleh in na Ptujski Gori (Martin Steiner) —
dve votivni podobi s Ptujske Gore (Marjeta Ciglenečki).
Ob 19,30 uri: Ogled cerkve (Marjeta Ciglenečki) Na trgu ob 20. uri Igra
ČRNI KRIŽ PRI HRASTOVCU (KUD "Ivan Cankar" Jurovski dol).
SOBOTA, 14. AVGUSTA 1993
Nova pridobitev lovrenških gasilcev
Gasilci Gasilskega društva Lovrenc na Dravskem polju so ob pomoči tamkajšnjih prebivalcev v nedeljo slovesno
predali svojemu namenu novo gasilsko vozilo znamke Cimos Citroen C-25I). Novo vozilo, ki je stalo 2.330.685 SIT je
blagoslovil lovrenški župnik Kari Pavlic.
Novo gasilsko vozilo je, kot je
povedal predsednik gasilskega
društva. Jože Medved, krona pri-
zadevanj v preteklih dveh letih in
je velika pridobitev tako za gasil-
ce kakor tudi krajane Lovrenca.
107 let staro GasUsko društvo
Lovrenc šteje danes 140 članov
vpisanih v matično knjigo. Od te-
ga jih je aktivnih le dobra četrtina.
Kljub težavam delujejo dokaj
uspešno v akcijah, kjer je njihova
pomoč potrebna. Prav tako skrbijo
za izobraževanje gasilcev in pod-
mladek, vendar kot je povedal
predsednik društva, opažajo, da
zanimanje za delovanje upada.
"Upamo, da bo družba oz. država
z novimi zakoni stvari uredila in
nam priznala položaj v družbi, ki
si ga tudi zaslužimo," je ob skle-
nitvi nagovora gasilcem in kraja-
nom poudaril predsednik lo-
vrenških gasilcev, Jože Medved.
Novo vozilo ki bo gasilcem
pomoč za lažje delo je prizade-
vanje strpnih in vztrajnih ljudi.
Tehnične karakteristike avtomo-
bila so: moč motorja je 54 kW,
prostornina motorja je 2500 ku-
bičnih centimetrov, teža prazne-
ga vozila je 1430 kilogramov,
registriranje za 9 ljudi, največja
hitrost ki jo lahko razvije pa je
140 km/h. Avtomobil bodo, kot
je povedal poveljnik Gasilskega
društva Lovrenc, Anton Lesko-
var. uporabljali največ kot vleč-
no vozilo za orodno prikolico.
Katarina Klep
Novo gasilsko vozilo lovrenških gasilcev — foto KK
55 LET FOLKLORE V MARKOVCIH
Kultura jo osnova tufizina
Častitljiv jubilej so v nedeljo pro-
slavljali v Markovcih pri Ptuju, saj
je folklorna skupina "Anton in Jože
Strafela" proslavljala 55. obletnico
delovanja. Na nedeljski prireditvi,
ki je v Markovce privabila številne
goste in domačine, je bil slavnostni
govornik predsednik Turistične zve-
ze Sloveni je, dr. Marjan Rožič, ki je
med drugim povdaril, da slogan
"Turizem so ljudje" še vedno velja
in bo veljal tudi v bodoče, saj je kul-
tura ljudi določenega kraja, čuvanje
kulturne dediščene, krajine, osnova
za razvoj turizma. Folklorne skupi-
ne so redni sopotniki turističnih pri-
reditev, markovški kurent pa domala
slovenska maskota pri predstavljan-
ju Slovenije.
Na nedeljski prireditvi so razvili
društveni prapor in predstavili botre
in dobrotnike le-tega. V kulturnem
programu so sodelovali: Godba na
pihala iz Ptuja, Moški pevski zbor iz
Markovcev, otroška folklorna skupi-
na iz Markovcev, folklorne skupine
Bolnišnice Ptuj, Rožmarin iz Dole-
ne, Vinko Korže iz Cirkovc, ljudske
pevke iz Dornave in Zabovc, prire-
ditev pa so zaključili domači plesal-
ci s štajerskimi plesi.
Pokrovitelj srečanja je bila turi-
stična agencija Maggi tours iz Škofje
Loke, ki jo vodi markovški domačin
Janez Kodrič.	L
Prireditev so zaključili domači plesalci (foto: Langerholc)
TEDNIK — 11 AVGUST 1993
OD TU iN TAM — 9
Dr. CIRIL KORPAR IZ ODDELKA ZA HIGIENO IN
EPIDEMIOLOGIJO PTUJ ZAGOTAVLJA
"Pijemo kakovostno vodo,
najmanj na evropsko..."
V Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, oddelku za
higieno in epidemilogijo Ptuj, so podobno kot v drugih
okoljih pred dnevi pripravili polletno poročilo o svojem
delu. Ob našem obisku smo se zanimali predvsem za re-
zultate polletnega spremljanja kvalitete pitne vode v le-
tošnjem letu. Rezultati objektivnih izzidov, ki zajemajo
kakovostno spremljanje fizioloških, mikrobioloških in ke-
mijskih lastnosti pitne vode kažejo, da je voda, ki jo pije-
mo Ptujčani iz vodovodnega omrežja kakovostna, naj-
manj pa evropska.
Kot je povedal vodja oddel-
ka dr. Ciril Korpar so v
prvem polletju leta 1993 v
Črpališču Skorba in na 36 odv-
zemu i h mestih na vodovod-
nem omrežju za mikrobio-
loško analizo odvzeli nekaj
nianj kot petsto vzorcev pitne
vode. Rezultati so pokazali,
da uživamo bakteriološko ne-
oporečno pitno vodo. Od sko-
raj petsto odvzetih vzorcev so
bili le štirje ali 0,9 odstotka
oporečni in še to v pitni vodi,
ki ni klorirana.
Pri ugotavljanju kemijske
neoporečnosti pitne vode pa
dr. Ciril Korpar še posebej
poudarja, da se od vseh one-
snaževalcev danes srečujemo
le z nitrati. Vzroke zanje poz-
namo in se ne razlikujejo od
drugih kmetijskih območij v
svetu. Vsebnost nitratov v pit-
ni vodi spremljajo enkrat te-
densko v črpališču Skorba in
na delih omrežja. Njihove
vrednosti se gibljejo od 8,7
miligrama dušika na liter vode
do 11,3 na delih omrežja, v
zajetju v Skorbi pa od 10 do
10,5 miligrama. Pri tem ugo-
tavljajo, da se je povprečna
presežna vrednost nitratov v
prvi polovici letošnjega leta
znižala za dva miligrama na
liter. Ocenjujejo, da so tako
ugodni trendi posledica ugod-
nih vremenskih razmer. Ptuj-
sko vodo enkrat mesečno pre-
gledajo tudi na pesticide. Kot
je znano smo se s presežno
vrednostjo pesticidov v ptuj-
ski vodi srečevali v letu 1989.
Od takrat do danes pesticidi v
ptujski vodi niso dosegli naj-
nižje dovoljene koncentracije
po starem veljavnem pravilni-
ku o higienski neoporečnsoti
pitne vode, ki je bil za pestici-
de strožji in je dovoljeval le
en nanogram na liter vode.
Nobenega problema pa po iz-
javah dr. Cirila Korparja v
ptujski vodi ne predstavljajo
drugi onesnaževalci, kot na
primer organska topila, ciani-
di, mineralna olja in detergen-
ti. V ptujski občini pa se po-
dobno kot drugje srečujemo z
ekološko dvojnostjo. Kot pro-
izvajalci pogosto zavestno
čezmerno onesnažujemo okol-
je, kot občani pa na ves glas
zahtevamo neoporečno pitno
vodo, ki smo jo sami pomaga-
li onesnaževati. Podobno velja
tudi za druge onesnaževalce v
naravi, na primer izpušne pli-
ne. Kljub temu pa se še vedno
vozimo z avtomobilom tudi
takrat, ko bi bilo bolj zdravo
isto pot opraviti peš. Človek
je porušil ravnotežje v naravi,
zato ga mora zaradi lastnega
zdravja in obstoja, ponovno
vzpostaviti.	MG
POGOVOR S PREDSTOJNIKOM ORMOŠKE PSIHIATRIJE MAG. DR. MARIJANOM PREGLJEM
V človeških globinah se skriva marsikaj
Nedavna družinska tragedija na Vrhlogi je vzpodbudila marsikoga, da je pričel razmišljati o tem, kaj vse se dogaja
v človeku. Ljudje so si v minulih dneh postavljali številna vprašanja, tudi o tem kaj je samomor, ali je mogoče to ko-
nec neke drame, maščevanje samomorilca, hipna odločitev ali dolgotrajno naklepanje, oziroma kakšni "procesi" se
sprožajo v človeku takrat, ko nenadoma vidi pred sabo vse črno in kot ob tem radi rečemo, da se mu je "utrgalo". V
primeru družinske tragedije na Vrhlogi, ki nam je še vedno vsa sveža, časovno blizu, boleča za domače in bližnje, se
nam še vedno zastavlja vprašanje, zakaj je Milena to storila. Res ne bi želeli prizadeti njenih svojcev in jim poglablja-
ti bolečine, saj si še niso opomogli od tragičnega dogodka, kaj šele, da bi se od njega lahko distancirali, toda dogodek
vzbuja v širši javnosti številna ugibanja.
O vsem tem smo se pogovar-
jali s predstojnikom Psihiatrič-
ne bolnice Ormož, nevropsihia-
trom mag. sc. dr. Marijanom
Pregljem, ki je uvodoma pove-
dal, da v življenju ni vse črno in
ne belo ter, da prinaša življenje
samo po sebi tudi "siva ob-
močja", včasih temnejša, drugič
svetlejša.
*	TEDNIK: Kaj je po va-
šem navedlo mlado mater, ki
je slab mesec pred tem prav
tako tragično i/.guhila moža,
da je umorila otroka in sto-
rila samomor?
*	MAG. MARIJAN PREGL:
Predvidevam, da je pokojna z
moževo smrtjo doživela tako
hudo stresno stanje, da ji je bila
sposobnost za kontakte zožena,
ne pa blokirana. Zaradi tragič-
nega dogodka verjetno ni posta-
la psihotična. da bi izgubila rea-
litetno kontrolo, se pa je temu
stanju približevala. Sprožil seje
"proces", ko nesrečnica ni več
videla prihodnosti in če ni
upanja, nastopi obup. Verjetno
na dejanja ni več gledala kot na
svoje, saj seje do te mere odtu-
jila od zdravega dela osebnosti,
da je bolj stremela k samou-
ničenju, kot k življenju. Ker sta
bila otroka "del nje", ju potem s
samomorom ni hotela prizadeti.
*	TEDNIK: Kaj potem sto-
riti, da do takšnih dejanj
sploh ne bi prišlo?
*	MAG. MARIJAN PREGL:
Enostaven odgovor bi bil, da je
potrebno te osebe nasilno ho-
spitalizirati. Toda zadeva ven-
darle ni tako enostavna, ker bi v
prvi vrsti šlo za zlorabo psihia-
trije. Veliko ljudi namreč nehote
zaide v hude stiske, le redki pa
potem zaidejo še v slepo ulico,
ko menijo, da ni več nobene
rešitve. Na silo sedaj hospitali-
zirati maso ljudi, od katerih bi
se mogoče samo slab odstotek
odločil za skrajno dejanje obu-
pa, bi mejilo na "totalitarni psi-
hiatrični režim". Da pri tem ne
omenim manipulacij, ko bi na
primer želel mož ali pa tudi že-
na denimo v razveznem postop-
ku naprtiti partnerju psihia-
trično diagnozo.
*	TEDNIK: Ljudje jemlje-
jo psihiatrijo še vedno kot
nekaj neugodnega.
*	MAG. MARIJAN PREGL:
Res je. Bivši psihiatrični bolni-
ki včasih ne vedo, kako se naj
obnašajo zunaj te ustanove. Če
bodo pokazali svoja čustva, bo-
disi jezo ali prisrčen smeh, bo
to za okolico že sumljivo, če pa
bodo poskušali svoje emocije
povsem zatajiti, pa se bodo po-
novno slišale pripombe, češ kaj
neki pa so "tam notri" storili z
njim. Zanimive so pripombe
uslužbencev, če vedo, da ima
njihov predpostavljeni čir na že-
lodcu. Ob njegovih slabih dne-
vih bodo govorili, da ga pač
"daje želodec". Lahko pa si
predstavljamo, kakšne bi bile
njihove pripombe, če bi njihov
šef obiskoval psihiatra, kljub te-
mu da sodi razjeda na želodcu
med psihosomatske ali funkcio-
nalne telesne motnje. Bivanje
na psihiatriji še vedno pomeni
žig, ki to osebo neredko sprem-
lja vse življenje. V obdobju
računalništva moramo biti psi-
hiatri na to še posebej pozorni.
Primer 17 letnega dekleta, ki v
trenutni stiski zaužije deset ta-
blet in je mogoče za nekaj dni
hospotalizirana na psihitriji.
Ker pa je bila stiska trenutna,
dekle kasneje uspešno konča
šolanje in kdo bi jo danes ob iz-
biri kandidatov sprejel v službo,
če bi denimo vedel, daje bila že
na psihiatriji. Strokovnjaki za
računalništvo ugotavljajo, da ni
računalnika, v katerega ne bi bil
možen vdor in takšen "spo-
drsljaj" lahko kaj hitro pride v
neprave roke. Končno pa lahko
tudi delodajalec zahteva vpo-
gled v zdravstveno kartoteko
svojih zaposlenih, vendar o
etični plati takih zahtevkov ne
bi razpravljal.
Noben bolnik se ne bo proti-
vil, če mu bo na primer inter-
nist, kirurg ali nevrolog predla-
gal krajšo hospitalizacijo zaradi
diagnostičnega postopka. Kako
bi to izgledalo, če bi psihiater
predlagal tovrstno hospitalizaci-
jo? Le vsak drugi bolnik se za
to odloči, često šele po posvetu
s sorodniki.
Bolnik, ki se znajde v slepi
ulici, ali pa celo psihotičen bol-
nik, ki si ne more sam pomaga-
ti, ne bo iskal zdravniške po-
moči, kaj šele. da bi zaprosil
psihiatra za pogovor. Bolnik, ki
boleha za telesno boleznijo,
išče ustrezno pomoč. Ker pa je
okolje še vedno zelo občutljivo,
je vprašanje, kako pripeljati ta-
kega bolnika, ki ni niti potreben
hospitalizacije in ne išče po-
moči. k psihiatru.
*	TEDNIK: Mag. Pregl
kakšno rešitev pri tem pre-
dlagate?
*	MAG. MARIJAN PREGL:
Rešitev je lahko samo dolgo-
ročna in menim, da pri vsem
tem delež vas novinarjev ni rav-
no majhen.
Psihiatrijo je potrebno predv-
sem demistificirati in jo odpreti
široki množici, da bodo ljudje
videli, kako se v njej ne dogaja
nič takšnega, rekli bi spotaklji-
vega za preproste ljudi. Novi-
narji ne bi smeli iskati v psihia-
triji samo teme dneva, temveč
kontinuirano poročati o njenih
uspehih, načinih zdravljennja, o
posameznikih v stiski, kje psi-
hiatri lahko pomagajo, pa tudi
kako družba to panogo zdrav-
stva zanemarja in podobno. Po-
tem bo tudi pri nas verjetno na-
stopila tista klima, kot jo imajo
v ZDA, ko je občasen obisk pri
psihiatru prej pravilo, kot izje-
ma. Tudi tam namreč obstaja
"eksistenčni vakuum", ki si ga
pa priznajo, se pa ne ■zatekajo v
alkohol, k tabletam za živce,
sočasno pa jih je strah priznati,
da ima vsak človek sem in tja
krizno stanje.
*	TEDNIK: Do tega pa
lahko pridemo samo z med-
sebojnim zaupanjem med
psihiatri in bolniki.
*	MAG. MARIJAN PREGL:
Res je, vendar je do medseboj-
nega zaupanja med psihiatri in
bolniki, kar je tudi temelj do-
brega sodelovanja, še dolga pot.
Res je, da ima pri tem znaten
delež tudi bolnišnica, toda po-
trebna je tudi osveščenost
širšega okolja.
Do ustvarjanja takšne klime
je potrebno osebam, ki so v
izraziti stiski pomagati, ne pa
jih pustiti same, se z njimi po-
govarjati, da težave nekako
"spravijo iz sebe", jih opogum-
ljati in nakazovati izhode, med
drugim tudi prigovarjati, da bi
obiskale najbližjega psihiatra.
Z mag. Pregljem seje
pogovarjala Vida Topolovec.
PREJELI SMO — PREJELI SMO
Odmevi na odmeve
Ptujski Tednik je v 30. šte-
vilki'z dne 29.7.1993 objavil
tri prispevke, ki so jih napisali
g. Boris Miočinovič v. d. dir.
Pokrajinskega muzeja Ptuj,
ga. Branka Bezjak-Glazar
strokovni delavec v ptujskem
gledališču in g. Gabriel Berlič
nekdanji vodja Kluba mladih
Ptuj. Vsi trije odgovarjajo na
članek, ki ga je v 15. številki
Tednika pod naslovom "Od-
mevi" objavila ga. Kristina
Šamperl-Purg, zadolžena za
področje izobraževanja, športa
in kulture pri Izvršnem svetu
Skupščine občine Ptuj.
Ga. Šamperl-Purgova je v
Tedniku na preprost in razum-
ljiv način razložila razporedi-
tev sredstev proračuna za kul-
turo v letošnjem letu. Predlog
Proračuna je pripravil IS in ga
je Skupščina praktično ne-
spremenjenega sprejela. V pri-
spevku gospe ministrice ni
moč najti osnov za strokovno
diskvalifikacijo, ki so se je
Poslužili zgoraj omenjeni av-
torji. Prav tako ni moč govori-
11 o strankarstvu v razlagi tako
^deljenih sredstev proračuna
za kulturo.
Ne želim polemizirati z vsemi
'■emi avtorji, odgovoril bi samo
^ Miočinoviču. ker mi je njego-
v° področje in problemi, ki so v
■fiuzeju, bolje poznani. G. Mio-
činovič je vodil projekte razsta-
v'e Turkerije in pri tem projektu
Je prišlo do velike prekoračitve
Ptaninarnih in odobrenih fi-
nančnih sredstev. G. Miočinovič
Je večkrat vehementno dokazo-
Val da bo razstava prinesla fi-
nančni dobiček, in da so opozo-
rila g. Šamperl-Purgove neute-
meljena. Kljub temu, da je Iz-
vršni svet prispeval dodatna
sredstva iz proračuna in tudi
Ministrstvo za kulturo Slovenije
se je izkazalo radodarno, je
ostala finančna luknja, ki jo je
potrebno pokriti. Sredstva je
potrebno vzeti drugim projek-
tom in takšen način dela je ga.
Šamperl-Purg imenovala "haj-
duški". Res je, da bi za to lahko
uporabila kakšno drugačno pri-
spodobo. Sam bi tak način ime-
noval neznaje, neodgovornost,
vzemi tam kjer je, "lako čemo"
ali podobno.
Strinjam pa se s pozivom g.
Miočinoviča, da o problemih, o
katerih govorijo g. Miočinovič,
ga. Bezjak-Glazar in g. Berlič,
spregovori IS in Predsedstvo
skupščine. Pričakujem, da bo IS
reagiral tudi na pogoste namige
ali zahteve o odstopu ali zamen-
javi članice IS zadolžene za po-
dročje izobraževanja, kulture in
športa.
Tak način obešanja krivde mi-
nistrom nam je že poznan iz časa
Peterletove vlade, ko sta za vse
finančne in druge težave bila kri-
va ministra g. Capuder • in g.
Venci. Tudi sedaj so takšni ali še
večji finančni problemi v teh de-
javnostih. pa se kulturniki ne
zgražajo več nad ministri. In kaj
se je spremenilo? Spremenilo se
je samo to, da sedaj pokrivajo te
resorje ministri drugih strank.
Članici IS ga. Šamperl-Purg
dajem vso podporo za njeno vo-
denje zaupanega resorja. Prese-
neča pa me nivo javne polemike,
ki so se ga poslužili g. Miočino-
vič, ga. Bezjak-Glazar in g. Ber-
lič. S takim načinom pisanja so
največ povedali o samem sebi.
Ivan Jurkovič. dr. vet. med.
Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA TURISTIČNIH VODNIKOV
SLOVENIJE — SEKCIJE PTUJ
Urediti status lokalnega vodnika
30. julija so ptujski turistični vodniki, organizirani v
sekciji pri Društvu turističnih vodnikov Slovenije, na
občnem zboru ocenili delo zadnjih dveh let.
Podrobneje pa so ocenili le- domislico, gre za to, da tako de-
tošnje aktivnosti. Da bi svoje
delo in probleme približali
javnosti, so med drugim na
svetovni dan turističnih vodni-
kov (21. februar) organizirali
brezplačen ogled mesta z vod-
niki. Žal je bil odziv minima-
len, prišli so le štirje Ptujčani.
Na zboru so sklenili, da bodo
nadaljevali z že utečenimi
oblikami strokovnega usposa-
bljanja (strokovnimi ekskurzi-
jami) za vodenje doma in v tu-
jini. Pri tem bodo tesno sode-
lovali z republiškim društvom.
Na lokalni ravni pa pričakuje-
jo, da bo zadovoljivo rešen sta-
tus lokalnega vodnika. Kot pou-
darja dosedanji predsednik sek-
cije turističnih vodnikov Ptuj
Srečko Lovrenčič je to mogoče
doseči s sprejemom občinskega
odloka, ki dovoljuje vodenje po
mestu samo ustrezno usposo-
bljenim turističnim vodnikom.
Za sprejem omenjenega odloka
si prizadevajo že nekaj časa, na
svoj dopis vladi še niso dobili
odgovora, o nujnosti takšnega
odloka pa so se pogovarjali tudi
z občinskim ministrom Petrom
Vesenjakom. Ne gre za njihovo
lajo vsa evropska turistična me-
sta. V Sloveniji jih je doslej po-
snemala le Ljubljana. Ta je sto-
rila še korak dlje in Ljubljan-
čanom ter turistom omogoča
brezplačno vodenje po mestu z
lokalnim vodnikom. Namen
omenjenega odloka je dvigniti
raven vodenja po mestu in tudi
povečati turistični dohodek me-
sta, pa naj gre to za muzej,
agencije, turističnoinformativni
center ali druge. Sedaj pa, ker
tega odloka ni, ptujski turizem
le izgublja. Po mestu vodijo
vodniki brez ali z minimalnim
znanjem, ki poleg tega potvarja-
jo zgodovinske in kulturne re-
snice. Temu bi kazalo hitro na-
rediti konec že zaradi usmerje-
nih in strokovnih prizadevanj za
kakovosten ptujski turistični iz-
delek. Ta pa je v največji meri
odvisen od ljudi, ki v turizmu
delajo.
Na občnem zboru Društva
turističnih vodnikov Slovenije
— sekcije Ptuj so tudi izvolili
novo vodstvo. Srečka Lovren-
čiča je zamenjal Boris Zajko.
MG
INFO — glasbene novice
Veliko odličnih novih plošč je ponovno izšlo na Zahodu,
nekaj najboljših plošč sem izbral ter jih tudi ocenil:
XXX — odlična plošča; XX —
dobra plošča; X — solidna plošča.
BILLY JOEL se vrača na gla-
sbeno sceno s skladbo THE RI-
VER OF DREAMS (XXX), kma-
lu pa izide tudi album z istim na-
slovom.
KIM APPLEBY. ki je včasih
pela v duo MEL & KIM je pripra-
vila novo ploščo LIGHT OF THE
WORLD (XXX), ter album
BREAKAWAY.
Skupino ROBIN S se verjetno
nekateri spominjate po hitu SHOW
ME LOVE. njihova nova plošča se
imenuje LUV 4 LUV (XXX).
PIN DOCTORS so zasloveli s
skladbo TWO PRINCES, njihova
tretja mala plošča nosi naslov
HOW COULD YOU WANT
HIM(XX).
Za ljubitelje Rap glasbe je vse-
kakor zanimiva nova plošča ICE
CUBE z naslovom CHECK YO
SELF (XX).
LENNY KRAVITZ je pripravil
odlično novo ploščo HEAVEN
HELP (XXX) iz albuma ARE
YOU GONNA 60 MY WAY
JASON DONOVAN se vrača
na lestvice s skladbo ALL
AROUND THE WORLD (XX).
Nova pevka MICHELLE GAY-
LE pa se je s skladbo LOOKING
LUP (XXX) uvrstila zelo visoko
na lestvici v Veliki Britaniji.
Za ljubitelje skupine ABBA bo
zagotovo zanimiv najnovejši
GREATSH HITS album te skupi-
ne z naslovom MORE ABBA
GOL. MORE ABBA WITH
(XXX).
Nova zvezda REGGE scene je
bivši član skupine UB 40 BITY
MCLEAN s skladbo IT KEEPS
RAININ (XXX).
Še ena plošča iz REGG-i voda je
UPTOWN TOP RANKING (XX)
novega dueta LAV&FRAZIFR.
Skupina SWV (Sisters with Voi-
ces), ki je trenutno na prvem mestu
v ZDA s skladbo WEAK, je izdala
že tudi novo ploščo RIGHT HE-
RE/HUMNALI NATURE (XX).
Od plesnih skladb pa je ta teden
najboljša THFKFY THE SE-
GRET (XXX) skupine URBAN
COCKEY COLLECTION. The
Key Ihe Secret - URBAN COC-
KEY...
POPULARNIH 10_
t. Dreams — GABRIELLE
2.	Run to you — WHITNEY
HOUSTON
3.	If— JANET JACKSON
4.	VVill you be there — MICHA-
ELJACKSON
5.	Mr. Vain — CULTURE BEAT
6.	Rain — MADONNA
7.	What's up — 4 NON BLON-
DES
8.	I can,t Help falling in Love
vvith you — UB40
9.	Almost Uvreal — ROXETTE
10.	Cose della Vita — EROS
RAMAZZOTI
David Breznik
10 — OD TI m TAM
12. AVCLST 1993 — TEDW1|{
Ožbaltov sejem ni obogatil prodajalcev
Tradicionalni Ožbaltov sejem je prejšnji četrtek privabil manj obiskovalcev, pa še ti
so bili zvečine zgolj radovedneži. Morda so krivec za neuspelo trženje tanke denarnice
naših občanov. Morda pa so se Ptujčani in okoličani že naveličali kupovati kič in staro
kramo, ki iz leta v leto senči ponudbo izvirnih izdelkov domače obrti? Nekaj naključnih
obiskovalcev je letošnji Ožbaltov sejem ocenilo takole:
STANKO BRACIC i/ Spuh-
Ije: Ponudba današnjega sejma
je bogata in
sem z njo za-
dovoljen.
Nekoliko po-
grešam iz-
delke kovin-
ske stroke, ki
so jih prejš-
nja leta po-
nujali proda-
jalci z juga. Kot vse kaže pa je
še vedno preveč kiča in stare
krame ter vse premalo izvirnih
domačih izdelkov. Ptujske sej-
me redno obiskujem, na da-
našnjem pa nameravam kupiti
še nekaj za vinogradništvo.
ANTON UJAVEC iz Mezgov-
cev: Redno obiskujem vse sej-
me na Ptuju.
Na današ-
njem še ni-
sem kupil ni-
česar. Tukaj
bom ostal le
kakšni dve
uri.	ker
imam nato še
druge oprav-
ke. Sejemska
ponudba je bogata, vendar je
moč opaziti, da ljudje kupujejo
še manj kot ostala leta. ker ni-
majo denarja. Bojim se, da bo
slaba kupna moč v prihodnje
vplivala tudi na samo ponudbo.
MARIJA MARINIČ iz Velike
Nedelje: Mislim, daje ponudba
- današnjega
sejma dovolj
bogata, če-
prav je bila v
preteklosti
izbira še več-
ja. Kupila
sem že nekaj
malega za
gospodinjst
vo, nameravam pa kupiti še ne-
kaj za hčerko. Obisk je dober,
čeprav po številu še zdaleč ne
doseže jesenskega Katarininega.
Zanimivo je da ljudje danes tu-
kaj veliko manj kupujejo kot
prejšnja leta.
LUDVIK PAJNIČ iz Ribnice:
Vsako leto
prodajam na
vseh ptujskih
sejmih. Koli-
kor vidim,
na današ-
njem prodaja
slabo kaže.
Ponudba je
velika. ker
pa ni denarja, ljudje samo gle-
dajo. Ožbaltov sejem je po obi-
sku in kupni moči najslabši, saj
so ljildje v tem času največ na
dopustih.
ZVONKO ZOREČ iz Ptuja:
Ponudba je
dovolj pestra
tudi brez
množičnih
prodajalcev z
juga, ki smo
jih bili vaje-
ni prejšnja
leta. Prav bi
bilo, da bi v
sejemsko ponudbo vključili več
izdelkov domače obrti.
ANGELA KOREN iz Dorna-
ve: Na da-
našnjem sej-
mu še nisem
ničesar kupi-
la in verjetno
tudi ne bom,
ker smo pri
denarju "ze-
lo na tanko".
Opazila sem,
da določene izdelke iz trgovin
ponujajo tukaj na sejmu po
višjih cenah kot sicer v trgovi-
nah. Najboljši, tako po obisku
kot tudi ponudbi, je jesenski se-
jem na Katarinino.
Predstavniki ameriškega zdruzenja
potovalnih agencij v Ptuju
Četrtega avgusta so Ptuj
obiskali predstavniki ameri-
škega združenja potovalnih
agencij Asta (največjega turi-
stičnega združenja na svetu),
ki so si letos izbrali Slovenijo
za svoj kongres. Po sprejemu
na ptujskem gradu, so si ogle-
dali staro mestno jedro, neka-
tere kulturno-zgodovinske
spomenike, vinsko klet, kosilo
pa so imeli v idiličnih Halo-
zah, na Švabovem. Kot je po-
vedal občinski minister za tu-
rizem Peter Vesenjak so bili
nadvdušeni nad starim Ptujem
in Halozami. Ptuj - starosta
slovenskih mest s svojo boga-
to zgodovino in starimi stav-
bami je bil za Američane pra-
vi kulturni šok.
Največje turistično združen-
je na svetu si je Slovenijo iz-
• bralo za svoj kongres, da bi
podprlo turistična prizadevan-
ja Slovenije. Med bivanjem
pri nas so se prepričali, da je
Slovenija varna in izredno za-
nimiva turistična dežela, vred-
na ogleda.
MG
Ameriški gostje na ptujskem gradu. (Foto: Langerholc)
rtuj blvOZI vd5
FONTANA
Pred kratkim sem objavil v
Tedniku kratek članek o ptuj-
skem vodometu, ki ga še ni.
Pred nekaj dnevi pa sem se
sprehodil po Prešernovi ulici,
ki jo v obnavljanju in opazil,
da delavci urejajo sredi plo-
čnika majhen vodomet. To je
vredno pohvale, vendar še ni
čisto '*ta prava" fontana. Takš-
nih majhnih vodometov je že
nekaj pred ptujskimi gostin-
skimi lokali.
Bralci, ki so prebrali moj
članek, so predlagali nekaj lo-
kacij, ki se jim zde primerne
za fontano. Te so predvsem na
trgih v starem delu mesta.
Največ jih predlaga prostor na
Mestnem trgu, v bližini Flori-
janovega spomenika. Tu bi
prišla v poštev le nizka fonta-
na, ki ne bi zakrivala spome-
nika, pač pa bi ga dopolnjeva-
la, saj tudi Flori j an uporablja
za gašenje požarov vodo.
Pa še vzrok, zakaj si Ptujčani
že pred stoletji niso bili omislili
v mestu nobene fontane: niso
imeli stvarnih možnosti, saj
Ptuj takrat ni imel vodovoda.
Spomnimo se nekaterih dejstev.
Ptuj je imel vodovod v rimskih
časih, ko je voda pritekala po
lončenih ceveh s Pohorja. Ves
srednji in skoraj ves novi vek
pa je bilo mesto brez vodovoda.
Današnji vodovod je bil pripel-
jan v mesto šele pred kakšnimi
petintridesetimi leti. Šele po na-
peljavi vodovoda je bila dana
možnost, da Ptuj dobi fontano.
Vendar tega doslej še nihče ni
udejanil tako, da ostaja ta pri-
ložnost današnji generaciji.
GLEDALIŠČE
Na Ptuju smo dobili končno
poklicno gledališče (v ustana-
vljanju), gledališče Zato. Če-
prav je želja gledališčnikov,
da bi postal ves Ptuj eno samo
gledališče, je to žal izvedljivo
le čez toplejši del leta. Pozimi
bodo lahko vaje in predstave
le v ogrevanih prostorih, zlasti
v ptujskem Talijinem hramu
(gledališču) na Slovenskem
trgu.
O pročelju ptujske gleda-
liške zgradbe, ki je bilo nasil-
no spremenjeno med drugo
svetovno vojno, sem že pisal v
Tednik. Tudi bralka, ki je sa-
ma doživela to spremembo, je
pisala o tem. Ptujčani, ki smo
videli prejšnje pročelje gleda-
lišča na fotografijah, menimo,
da bi bilo treba gledališču po-
vrniti nekdanji videz.
Ni zgolj naključje, daje v na-
ročju Talijinega hrama v nek-
danji preobleki deloval pred
drugo svetovno vojno najbolj
avantgardni teater na Sloven-
skem, poklicni teater Frana
Žižka. V podobnih okoliščinah
se zgodovina rada ponavlja.
Zdaj je. torej na potezi mestni
arhitekt, gospod Kraševec.
Dr. Adolf Žižek, dipl.inž.
Nagradno turistično vprašanje
Ptuj doživlja v teh dneh pravi
turistični naval. Gostov je iz
dneva v dan več. Razveseljivo
je. da je med njimi veliko tuj-
cev. V turističnoinformativnem
centru dnevno išče najra-
zličnejše informacije več deset
domačih in tujih gostov, dobro
gredo v prodajo izdelki Ptuja,
zlasti majice in nalepke. V ter-
mah se dnevno koplje do dva ti-
soč kopalcev, dober obisk pa
imajo tudi v drugih kopališčih:
Povečan turistični obisk pa se
pozna tudi po zasedenosti po-
stelj. Bungalovi v Termah so v
celoti zasedeni do 20. avgusta,
v hotelih in drugih gostiščih pa
je še nekaj praznih postelj. Av-
gustovska turistična ponudba v
Ptuju in okolici bo zelo bogata,
zlasti s prireditvami, zato je
pričakovati, da bo v naslednjih
dneh obisk še večji. Med prire-
ditvami velja še posebej omeniti
dogajanja na Ptujski Gori od
13. do 15. avgusta.
V drugem julijskem vprašan-
ju smo želeli zvedeti, zakaj se
spomenik na Slovenskem trgu
imenuje Orfejev spomenik. Pra-
vilen odgovor glasi, ker so na
njem prizori iz Orfejevega
življenja. Med več kot štiridese-
timi pravilnimi odgovori, je
Srečko Lovrenčič, srečo name-
nil Šariti Djekič iz 5. Preko-
morske 2, Ptuj. Čestitamo. Da-
našnje vprašanje je povezano s
Svetim Jurijem, zaščitnikom
Ptuja. Nagrada za pravilen od-
govor so muzejske publikacijo,
družinska vstopnica za ogled
muzejskih zbirk in spominek.
Odgovore pričakujemo v ured-
ništvu Tednika, Raičeva ulica 6,
do 21. avgusta.
Sveti Jurij.
Nagradno turistično vprašanje
SVETI JURIJ JE ZAŠČITNIK:
a)	Minoritskega samostana,
b)	Dominikanskega samostana,
c)	Proštijske cerkve.
Naslov: ..................................................
PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO
Veliki blagoslov na polensko TD
PIŠE JOŽA BEZJAK —
ROJAK_
Nemalo sem ponosen ob
mnogih lepih pohvalah, ki da-
jejo in delajo čast in ponos
MOJEMU ROJSTNEMU kra-
ju POLENŠAKU preko turi-
stičnega društva. Domala vsa-
ko leto nas v časopisih in dru-
gih medijskih obvestilih pre-
senetijo z objavami o njihovi
turistični akciji ali programih
najrazličnejših zvrsti. In do-
mala vsako leto privabijo sto-
tine bližnjih in daljnih-tujih
gostov na prireditve, kakršne
pač sovpadajo v čas, predv-
sem one v čas žetve, kajti to je
društveni tradicionalni pro-
gram vse od ustanovitve sem.
Da, zelo sem ponosen na de-
lo društva, ker je res delalo z
vso snemo, neutrudno, brez
plačila in z velikim naporom.
Predvsem pa sem ponosen in
nedoumljivo SREČEN, da je
ta moj rojstni kraj res postal
SLAVEN, kakor sem še kot
fant sanjal in so pozneje sanje
postale stvarnost.
Ko sem služboval v ptuj-
skem muzeju, sem se precej
ukvarjal z raznimi dodatnimi
opravki, študijami, pisanjem
člankov vseh vrst v Ptujski
tednik in druge časopise, pri
turističnem društvu GOMILA
pri Juršincih nadvse aktivno
sodeloval ter pripravljal in se-
stavljal najrazličnejše progra-
me za prireditve in to predv-
sem folklornega značaja ter
jih oblikoval, sem se odločil
napraviti nekaj tudi za moj
rojstni kraj POLENŠAK.
REČENO — STORJENO!
Ure in ure, ter med vožnjo v
službo in nazaj in doma, sem
TUHTAL (premišljeval), kaj
bi bilo najprimernejše za ta
moj, tako ljubi, domači kraj,
da bi mu to za vedno ostalo,
torej tradicionalno, in da bi
kraju prinesel slavo ter glas o
njem daleč v svet. Vedel sem,
da drugače ne gre, kakor le z
ustanovitvijo nekakšnega dru-
štva ali organizacije, torej tu-
rističnega društva. Tako sem
se, dragi moj i POLENŠA-
NARJI, pripeljal v vaš in moj
rojstni kraj z BOGATO IDE-
JO in iskat interesente, razla-
gat pomen, mojo željo, o delu
ter eventuelno uspehih ob
ustanovitvi nekakšnega turi-
stičnega društva. Natanko se
še spominjam h komu vse sem
se napotil: prvo na šolsko rav-
nateljico Pavlo (priimka se ne
spominjam več), zatem na
poštno upravnico Francko Va-
lenčičevo, pa na Gracerjevo
Tilčko, (na znanca in poštarja
Štebihovega Franceta in na
glavno osebnost, na gostil-
ničarko Mimico Šegulovo.
Sprva nisem uspel. Ni jim bi-
lo dovolj jasno, seveda še naj-
manj kako začeti. Jaz pa sem se
čvrsto povezal z ptujskim TD in
njihovim tedanjim predsedni-
kom. Od tam sem tudi dobil
precej zagonske pomoči, tudi
nasvetov in tako sem v Polen-
šaku še večkrat nergal, dokler
jih končno nisem prepričal in
so se nato le ojunačili ter spre-
jeli mojo željo. Končno smo se
domenili za prvi zbor neke ne-
delj eje. Dal sem smernice, ki
niso bile težke, vsaj na videz
ne. Določili smo datum USTA-
NOVNEGA ZBORA, tudi na
nedeljo.
Žal mi je toda, verjetno je
pri društvu namerno ali nena-
merno IZGUBLJEN točen za-
pisnik od USTANOVNEGA
zbora ali sestanka, ker v njem
mene kot očeta društva sploh
ne omenjate in NE poznate,
kakor tudi ne častnih gostov
in svetovalcev TD. Kako se je
moglo vse to pozabiti??? Jaz
si vsega tega ne štejem v čast,
kajti dovolj sem ponosen na
vaše delo in to, da se je moje-
mu rojstnemu kraju podala
vsa čast, ki mu res pripada,
vsaj taka je želja mojega srca.
In, če kdo morda hrani (ar-
hiv) Ptujske tednike iz tiste
dobe, se bo zlahka prepričal,
kaj sem tedaj v njih pisal. Ta-
ko sem obiskal takratne urad-
nike KS DORNAVA ter jim
vsiljeval prav tako nekaj o lii-
karskem programu pa ga NI-
SO HOTELI, zato sem o tem
in tudi drugih takih običajih
pisal v TEDNIK. No, danes
nekaj takega doživljamo. Tudi
za POHORJE, za kraj TINJE,
sem pripravil en lep program
in večkrat obiskal gostišče
BIZJAK, toda tam ni bilo do-
volj zainteresiranih doma-
činov, še manj intelektualcev.
In v Savinjski dolini: Ali ni
tam že nekaj let praznik hmel-
ja, hmeljaric ipd.? Tudi tam
imajo moj program. Brez
častihlepja in mirnim srcem se
lahko smelo pohvalim, da sem
na takšen način oživil precej
običajev, ko sem jih ponazoril
kot nekakšne razvedrilne igre.
To pa je tisto, s čimer moramo
strmeti, da bodo opravila ali
dela, ki so in kakor so jih ne-
koč opravljali naši predniki,
ostali v spominu, ker so za
naše pojme nepoznani, nera-
zumljivi, zahtevni in tudi pri-
lično težki. Spomnimo se sa-
mo trsničarjev in cepljarjev,
katere prva tzv. prireditev je
izšla prav tako na Gomili. In
še mnoge, mnoge druge prire-
ditve, ki so jih z veseljem in
na moje povabilo snemale te-
levizija in podjetje VIBA-film
iz Ljubljane.
Tudi na Polenšaku sem želel
storiti nekaj na cerkvenodu-
hovnem področju, da bi celo
cerkev postala znana in bolj
obiskana od velikih množic,
toda sva se z enim župnijskim
upraviteljem (duhovnikom)
sprla glede tega, pa sem vse
take ideje za vedno opustil in
zato je na polenskem zvoniku
še vedno samo en zvon. In k
sreči se mi je še do danes
ohranilo precej konceptov o
omenjenih programih.
Danes pa so polenske raz-
stave kruha, pogač in drugih
kmečkih dobrot že domala v
vsakem kraju. Seveda, ker se
je vse to razneslo po širni do-
movini Sloveniji in polenske
žene imajo celo to čast, da so
te svoje dobrote ponesle v
sam Beograd, (ne vem, Če so
tudi v Ljubljano?)
Pa še nazaj k prvi turistični
prireditvi: Praznik žetve, raz-
stava kruha. Le ta je bila sicer
bolj skromna, toda zanimiva.
Mnoge žene so na debelo opa-
zovale veliki bosman (pleteno
kito), okrašen z gobami in go-
bicami ter vse v zelenju, ka-
kor, da bi bil v gozdu. Vem še
to, da ga je spletla in spekla
znana gospodinja Ana Sokova.
Ne spominjam pa se ostalih
žena, ki so napravile torte in
druge kmečke dobrote. Dobro
se spominjam besed, ki sem
jih izrekel tonskemu snemalcu
(ne vem od kod je bil) za kaj
in kakšnega pomena je ta pri-
reditev — tekma žanjic in pri-
sotnosti kombajna, ki je bil te-
daj za mnoge prava senzacija.
Zdaj, ko so še nekatere žanjice
žive, ki so na takratni prvi pri-
reditvi tekmovale, se jim zdi
zelo čudno, ker dobro vedo, da
sem jaz oče tega ceremonijala,
ne zasledijo pa nikjer mojega
imena, temveč vse druge, kot
začetnike ali ustanovitelje-
Morda le zaradi časti? Naj jim
bo! Jaz se jim lahko le zahva-
lim, da so mojo željo izpolnil'
in je POLENSAK dobil svojo
slavo ter postal znan v svetu-
Seveda gre res velika hvala
vsem turističnim sodelavcem,
kajti naželi so mnogo. Uspel1
je velik in ni bil zaman tud'
moj trud.
(Pa ne zamerite mi, ker sem
vas na nekaj spomnil!)
TEDNIK — A\C;i;ST 1993
GLASBA — 11
NOVA KASETA ANSAMBLA FANTJE IZPOD ROGLE
Pesem slovenska naj živi
Ansambel Fantje izpod Rogle je
instrumentalni trio z vodilno diato-
nično harmoniko in moškim vokal-
nim kvartetom. Pri Založbi Obzor-
ja Maribor, Glasbenem založni-
štvu Hclidon Ljubljana je pravkar
izšla narodnozabavna kaseta ansam-
bla Fantje izpod Rogle z naslovom
Pesem slovenska naj živi.
Glasbeniki delujejo pet let, gla-
sbeno pot pa so začeli leta 1988, ko
je bila v Zrečah prireditev po-
svečena Juriju Vodovniku. Branko
Flis se je igranja harmonike nučil
kot samouk in kot godec igral pri-
ložnostno po ohcetih ter obenem
razmišljal o pevskih dodatkih, na
drugem koncu že zbrani pevci pa so
iskali glasbeno spremljavo. Eden
drugega so našli pri delu sredi gozda
pod Roglo in se med seboj povezali.
Z imenom si niso delali težav, am-
pak so si ga. kot pravi Pohorci, na-
deli kar po kraju prvega srečanja.
Ansambel sestavljajo: Branko Flis
(harmonika, komponist, organizacijski
vodja), Alojz Kotnik (ritem kitara),
Roman Lipuš (bas kitara). Tone Ko-
rošec (pevec tenorja), Zvonko Kidrič
(pevec drugega tenorja). Drago Smo-
govec (pevec pevega basa), Drago Be-
zenšek (pevec drugega basa, strokovni
vodja in bobnar pri zabavni glasbi).
Fantje izpod Rogle črpajo snov za
glasbo iz ljudskih korenin in kar je
ostalo v spominih njihovih predni
kov. Zgledujejo se po ljudskem
umetniku Juriju Vodovniku, ki je
živel v prejšnjem stoletju pod Po-
horjem. preživljal se je kot tesar.
hodil naokrog v lesenih coklih in s
košem brez dna ter skrbel za razpo-
loženje s pesmimi, ki jih je kot ve-
seljak hitro zložil na aktualni dogo-
dek. Pred petimi leti so po njegovi
poti v glasbenem smislu krenili med
muzikante z ljudsko glasbo.
Po začetnih problemih se je se-
demčlanska zasedba ustalila. Gla-
sbena osnova jim je bilo Pohorje in
ob nastanku prvih melodij, so nave-
zali stike z znanim besedilopiscem
Ivanom Sivcem, da bi napisal bese-
dila, vezana na njihove kraje. Ob
snemanju radijske Nedeljske repor-
taže so nastale ideje za skladbe, ki
so izšle na prvi kaseti Naša Rogla
(1990). Med desetimi vižami so bile
Naša Rogla, Samotna domačija. Po-
horski drvar, AlenČica in Vroče
srce, ki je dobila tudi video varianto
v televizijski oddaji Videomah. Gla-
sbo je prispeval Franci Lipičnik, ve-
liko pa je pomagal tudi Marjan
Ogrin. Na Ptujskem festivalu do-
mače zabavne glasbe '91 so muzi-
kantje dobili plaketo za sodelovanje,
na 23. festivalu '92 so napredovali
in si prislužili srebrnega Orfeja. Na
22. zamenjskem festivalu v Stevar-
janu '92 so si zagotovili nastop v fi-
nalu, na 1. festivalu vokalno instru-
mentalnih skupin slovenske domače
glasbe z diatonično harmoniko in
večglasnim petjem v Vurberku '92
pa so prejeli drugo nagrado občin-
stva in srebrnega zmaja. Tudi na
drugih srečanjih domačih ansam-
blov so bili običajno nagrajeni, kar
je potrdilo dozorelo glasbo in jim
dal vzpodbudo za novo kaseto.
Fantje izpod Rogle so člani DPD
Svobode Zreče. Veliko dajejo tudi
na zunajo podobo in na tradicijo, za-
to so si nadeli originalne pohorske
narodne noše, s katerimi poudarjajo
svoj domicilni kraj in sicer: klobuke
z večjimi krajci in smrekovimi veji-
cami ali jelkami zadaj, bele lanene
srajce, brezrokavnike, črne hlače z
obveznimi žepnimi urami, na nogah
pa srednje visoke škornje.
Ob domačih vižah predstavljajo
tudi ljudske pesmi in najlepše pesmi
svojega rojaka Jurija Vodovnika,
odločili pa so se, da na vsakem pro-
jetku vsaj eno skladbo posvetijo te-
mu ljudkemu pesniku in posebnežu.
Drago Papler
TANJA ZAJC ZUPAN V ZVOKU CITER
Sanjarjenja s filmskimi melodijami
Tanja Zaje Zupan iz Nožic pri
Radomljah je izdala prvo kaseto
z naslovom Sanjarjenje~pri ZKP
RTV Slovenija. Milozvočne
strune citer je enakovredno in
vsestransko uporabila, ob
spremljavi orkestra za filmsko
glasbo, kar je novost na sloven-
skem prizorišču.
V glasbenem smislu je s tem
projektom dela svežino v naš slo-
venski prostor in to z najstarejšim
ali pa najbolj znanim slovenskim
ljudskim instrumentom.
Citre kot instument izhajajo
iz 17. stoletja, poznane so bolj
v alpskih deželah, obstajajo pa
različne vrste citer. Skozi ob-
dobja pa je imel instrument raz-
ne predhodnike kot so bile Bor-
donske citre, kitarske, klavirske
citre ter druge različice. Zajčeva
igra na koncertne citre in so
najbolj izpopolnjene, ima pa ci-
tre priznanih in kvalitetnih slo-
venskih izdelovalcev Holcmena
in Novaka.
"Večer ob citrah je bila prva
kaseta, na kateri sem sodelova-
la, s tremi skladbami, pred tre-
mi leti in je bila ljudsko obarva-
na, sedaj pa sem se odločila za
novo smer, na njej je filmska
glasba in pa stare, večne, zim-
zelene melodije. Namreč na
našem tržišču je zelo malo teh
posnetkov, pa tudi vsi drugi ci-
trarji snemajo drugo zvrst gla-
sbe, naprimer Karli Gradišnik je
kantavtor, Miha Dovžan se od
ljudske glasbe vrača k narodno-
zabavni glasbi in obratno, te
glasbe pa pri nas še ni na citre
posnel nihče. Moja kaseta z na-
slovom Sanjarjenje je nekaj no-
vega, drugačnega. V priredbah
Dušana Zoreta sem posnela de-
set znanih instrumentalnih ever-
greenov kot so Kdelvvaiss, Moja
pot. Golobica v orginalu La Pa-
loma, Mistralova hči iz filmske
nadaljevanke, Larina pesem iz
filma Dr. Živago, Lily Marlen,
Beli cvet iz znamenitega filma
Moje pesmi, moje sanje... Mi-
lozvočne zvene citer sem ena-
kovredno in vsestransko upora-
bila ob spremljavi orkestra," je
povedala Tanja Zaje Zupan, ki
se z glasbo ukvarja 12 let.
Drago Papler
Sanjarjenje — najlepša glasba za
vse generacije citrarke Tanje
Zajc-Zupan.
Strmina s kaseto Ohcet blues
Poletno je zastavljena prva
kaseta škofjeloške skupine
Strmina z naslovom Ohcet
blues, ki je izšla pri Založbi
Aria Records.
Skupino Strmino sestavljajo:
klaviaturist Janez Dolenc, kita-
rist Pavel Dolenc, pevec Mar-
jan Dolenc, basist Igor Fran-
ko, bobnar Beno Oblak in pev-
ka Mojca Pavlic.
Glasbeniki dajejo poudarek
zabavni glasbi v prijetnem pop-
rock stilu, izvajajo pa so tudi
country, evergreene in diseo.
Drago Papler
Skupina Strmina iz Škofje Loke
12 — ZANIMIVOSTI
12. AVGUST 1993 — TEDNIK
Piše: Silvester Vogrinec O KRŠČANSTVU TAKO IN DRUGAČE
Odkrivanje resnic po odrešiteljih
16.
PRINCIP
ODREŠITELJEV
Zakon evolucije vodi vsa živa
bitja iz nižjih sfer obstoja v
višje in bolj popolne oblike. Pri
tem bitja prehajajo iz ene di-
menzije stvarnosti v drugo.
Čeprav je življenje večno, ta
prehod doživljamo kot nekaj
končnega, kot bolečo smrt. Naš
strah pred tovrstno spremembo
izvira iz neznanja; je posledica
pomankanja ustreznih informa-
cij. V resnici telo ene dimezije
zamenjamo s takšnim, ki nam
omogoči obstoj in potovanje v
drugi, višji dimenziji. Že v in-
dijski sutri lahko zasledimo ci-
tat: "Malo število bitij se znova
rodi med ljudmi, več se jih po-
novno rodi med drugimi."
Proces reinkarnacije oz. pre-
seljevanja duš se odvija v ne-
skončnost in je v skladu z zako-
nom o povečanju energetske
mase. Bitje pri tem. tako dolgo
prebiva v določeni dimenziji,
dokler v celoti ne obvlada zako-
nitosti. ki vladajo v njej. Skozi
doživljanje ugodja in bolečine
se človek duhovno prečiščuje.
Ko si nabere dovolj izkušenj, se
združi s "potjo, resnico in živ-
ljenjem" ter ni več sposoben za
"grešna dejanja."
Informacije o zakonitostih
obstoja in obnašanja nam posre-
dujejo višja bitja, ki so se raz-
vojno. skozi lastna doživetja, že
toliko podučili o normativih
življenja, da postanejo nosilci
novega znanja. Z nadmočjo svo-
je zavesti položijo temelje na-
predku in višji kulturi. Takšne
starejše človeške brate poznamo
kot "mesije", "preroke" ali
"odrešenike". Vsi ti odrešitelji
nas z novimi moralnimi norma-
mi odrešujejo od primitivnih
tradicij, praznoverja zastarele
civilizacije in vezanosti na nižje
sfere obstoja. Tako iz "živali"
nastane pravi človek ali "božje
obličje".
Ker lahko razvoj poteka edino
pod pogojem, da bitja doživlja-
jo tako temo kot svetlobo, ob-
stajajo zraven svetlih odrešeni-
kov, še temni. Temni odrešitelji
so glasniki živalske morale, ki
razglaša, da je "vsak sebi naj-
bližji". Prepoznamo jih po tem.
da so zmeraj nosilci terorja,
uničenja, vojn in genocidov, ki
pahnejo človeštvo v najbolj
mračna obdobja. Kot "preroki"
najslabše vrste in "antikristi" so
se v zgodovini zapisali Atila
Hunski, Kaligula, Džingis Kan,
Neron, Napoleon Bonaparte,
Adolf Hitler, idr. Že samo
omenjanje njihovih imen vzbuja
grozo in asociacije na "Satana".
"Hudiča" in "Luciferja".
Temni odrešitelji krščavito zago-
varjajo in opravičujejo smrt. vojne,
maščevanje, uživanje mesa, "sveti
bes" ter pobožnost. ki zahteva člo-
veške in živalske žrtve. Takšna mo-
rala je čisto nasprotje normativom
svetlih odrešiteljev, ki pravijo:
"Oče, oprosti jim, saj ne vedo kaj
delajo," "Ljubi bližnjega kot same-
ga sebe" in "Ne maščujte se sami.
Moje je maščevanje, kajti vrnil se
bom. pravi Gospod.
Svetli odrešitelji se pojavljajo
tako dolgo, dokler ljudje ne
osvojijo zakonov višjega sveta,
ki so odgovor na vprašanje:
"Kaj moram storiti, da si pri-
služim večno življenje?" Ta po-
moč in svetloba "od zgoraj" je
nujna. Brez nje bi se človeški
rod "izgubil" in po nepotreb-
nem vztrajal v agoniji nižjega
sveta. Od tod Jezusove besede:
"Vi ste od tu doli, jaz sem od
zgoraj; vi ste od tega sveta, jaz
nisem od tega sveta. Zato sem
vam rekel, ako ne boste verova-
li. da sem jaz (odrešitelj), boste
umrli v svojih grehih." Grešna
je vezanost za nižje sfere obsto-
ja in samo Mesija ima Moč;
sporočilo, s katerim lahko pre-
trga te vezi.
Vsi odrešitelji svetlobe imajo
skupno nalogo: pripeljati člo-
veštvo na višjo razvojno stopni-
co. Vendar nekatera ljudstva
priznavajo samo enega ali dva
takšna odposlanca. Nerazume-
vanje in verska nestrpnost pri
narodih izvira iz dejstva, da je
vsak mesija prinesel sporočilo,
posebej prilagojeno za dotični
narod. Se usojena sredina ga ta-
koj ne sprejme. Zato bi glede na
oddaljenost in kulturne razlike,
bilo iluzorno pričakovati, da bo-
do vsi na enak način razumeli
idejo o vseobsegajoči enotnosti.
Dokler bodo vodilne religije
živele v prepričanju, da je samo
njihov Bog pravi, tako dolgo ne
bodo sposobne prepoznati re-
snice. Obstaja samo en izvor
življenja, pa naj ga imenujemo
Bog, Buda, Krišna, Alah. Višnu.
Ra, Jahve, Absolutno, Tao, Koz-
mična inteligenca, itd, njemu je
vseeno, saj pravi. "Jaz sem, ki
sem", torej Brezimeni. Njihova
želja nikakor ni bila, da bi se
ljudstva sovražila in vojskovala
zaradi njegovega imena.
Odrešitelje prepoznamo po
tem, da njihovo poslanstvo zme-
raj uspe pridobiti skupnost za po-
polnejšo duhovno kulturo. Prin-
cip odrešiteljev poznajo vsa bitja,
od mikro - do makro-kozmosa.
Tako imajo celo planeti, zvezde
in galaksije svoje "preroke" in
"mesije", saj so prav tako živa
bitja, ki so preko kozmične ener-
gije povezane z Izvorom.
RELIGIJE IN
OPREŠENIKI_
Kristjani verjamejo, da je bil
Jezus inkarnacija Svete Trojice,
ki jo sestavljajo Oče, Sin in
Sveti Duh; in da je bil edina
božanska inkarnacija v zgodovi-
ni človeštva. Po drugi strani
hinduzem in budizem učita, da
se je Bog že večkrat utelesil na
Zemlji. Ža hindujce, ki so poli-
teisti, najvišjo kozmično moč
predstavljajo trije bogovi: Bra-
ma (ustvarjalec), Višnu (održe-
valec) in Siva (uničevalec). V
njih se princip Sv. Trojice zrca-
li, kot dialektični princip razvo-
ja. Indijci verjamejo, da se Bog
inkarnira kot Višnujev odrešitelj
ali AVATAR, ker je temu bogu
največ do tega,, da se ljudje
držijo predpisanih verskih in
moralnih norm. Ko pa postanejo
nepošteni in brezvestni, napoči
trenutek njihovega propada; na-
stopi bog Siva, ki uniči krivo-
verce. Njegov aspekt se kaže
kot vojne, bolezni, naravne ka-
tastrofe, ipd.
Prvotnim človeškim civiliza-
cijam se je Bog razodel z mno-
gimi obrazi. Zato so Egipčani,
Indijci, Kitajci, Grki, Rimljani.
Maji. Inki. idr. trdo verjali, da
gre za več bogov. Šele judai-
zem. krščanstvo in islam so pri-
nesli odlično znanje o enem Bo-
gu, čeprav so ga prikazovali in
tolmačili vsak po svoje. Judje in
muslimani so ga videli, kot bo-
jevitega boga, medtem ko se je
kristjanom prikazal, kot ocean
milosti, ljubezni in dobrote, kar
se ujema tudi s kasnejšimi indij-
skimi predstavami o Krišni.
Večina religij sveta slika Bo-
ga kot človeka. Zaključek, da
ima Bog človeški videz zato,
ker nam je bilo rečeno, da nas
je ustvaril po svoji podobi, je
napačen. Človek je v prvi vrsti
duhovno bitje in vsi vemo, da
fizičnega telesa ne moremo ne-
sti s seboj v onostranstvo. Duša,
osvobojena kalupa, je tista
božja podoba, o kateri govori
krščanstvo. Mohamed se je tega
dobro zavedal (čeprav je to dej-
stvo dobro znano vsakemu
odrešitelju), zato v džamijah na-
mesto slik Boga, naletimo na
arabeske — breztelesno orna-
mentiko. Že Mojzesu je bolo
rečeno, naj si ljudje ne delajo
malikov in podob Najvišjega.
Prepričanje, da se Bog lahko
inkarnira v človeštvu telo. je ze-
lo zgrešeno. Božansko bitje je
naš makro-kozmos, ki ga je ma-
terialno nemogoče stlačiti v člo-
veško telo. Odrešeniki. mesije,
avatarji in mahatme, so le zelo
razvita bitja iz "višjih duhovnih
svetov", zato jih ne moremo
enačiti z Bogom. So samo božji
odposlanci, ki prihajajo z do-
ločenimi cilji in nalogami, ven-
dar niso Bog. Med seboj se ra-
zlikujejo po znanju, izkušnjah
in stopnji razvoja, ki pa zdaleč
presega človeško raven. Nekate-
ri med njimi imajo sposobnost,
da so ves čas fizične inkarnaci-
je, prisotni "tukaj" in "tam"; v
našem svetu in v onostranstvu.
Njihova zavest je zmeraj v
"budnem stanju" in neposredno
povezana s kozmično realno-
stjo. Sposobni so videti skozi
vse dimenzije stvarnosti. Drugi
spet, morajo doseči stanje "tran-
sa" oz. popolne sprostitve, če
hočejo zapustiti meje našega
sveta. Razlikujejo se tudi po
"nadnaravnih" sposobnostih, s
katerimi poskušajo človeštvu
nakazati "pravo pot", odkriti
višje zakone obstoja in pomaga-
ti pri razvoju.
Lepo smo se imeli v Gardalandu
V petek, rano zjutraj, smo se
zbrali pisana druščina in se podali
na prijetno potovanje v zabavišče
Gardaland (Italija). Že samo poto-
vanje je bilo zelo zanimivo in pri-
jetno. Imeli smo priliko videti
marsikaj. Da bi bilo potovanje la-
godneje, smo imeli poln zmrzo-
valnik v raznih osvežujočih pijač,
zraven pa smo lahko še gledali te-
levizijo. Pot nas je po krajših po-
stankih pripeljala na cilj. Med
vožnjo nas je seveda voznik avto-
busa, v vlogi vodiča, seznanjal z
zanimivostmi v krajih, skozi kate-
re smo se veselo peljali. Niti malo
nismo bili utrujeni. Ko smo stopili
pred vhod v Gardalandu, smo bili
presenečeni nad urejenostjo, zno-
traj tega ogromnega zabavišča pa
se odpira pogled na razna zabav-
na vozila, gugalnice. vrtiljake,
zračne železnice, tobogane, vož-
nje globoko pod zemljo, čudovi-
to Saharo, džungla z tarzanom in
še in še. Skozi ves dan so razni
nastopi na prostem, od klovnov
do telovadcev iz Kenije in dru-
god. Skratka, v tem zabavišču je
za vsakogar nekaj, da o možnosti
nakupa hrane, sladoleda in pijače
sploh ne govorimo. Naše poto-
vanje smo sklenili z obiskom
čudovitega balkona Julije v Ve-
roni. Kot potnik v zrelih letih
predlagam vsem staršem, da po-
peljejo svoje otroke v to čudežno
deželo, za kar jim bodo vedno
hvaležni.	Ivan Preac
TEDNIK — AVGUST 1993
ŠPORT — 13
Zapis o zgodovini tenisa, ki je nastal za
otvoritev teniškega centra Luka v Ptuju
ZGODOVINA
Ali veste, da je tenis že zelo,
zelo stara igra. V primitivni
obliki se je pojavila že v stari
Grčiji, seveda pa so to igro igra-
li drugače, kakor jo poznamo
danes. Tako so igralci z razširje-
no dlanjo žogo odbijali v zid.
V	srednjem veku je postala ta
igra zelo popularna zlasti v Ita-
liji, Nemčiji in Franciji. Ker so
jo igrali na dvorih, so jo imeno-
vali "Igra kraljev". Ali veste iz
česa je danes napravljena žogi-
ca? V tistih časih so jo napolni-
li, pa verjeli ali ne, z lasmi ali
slamo. Igra pa je trajala toliko
časa, dokler žoga ni počila. Do-
bra pravila igre, ni kaj.
Kmalu se namesto proste dla-
ni pojavijo posebne rokavice, ki
so imele med posameznimi prsti
napeto žico, da bi bila udarna
moč roke večja. Kasneje je ta
neudobna rokavica dobila ročaj
in to je "pradedek" današnjega
reketa. Izvor besede reket pa je
popolnoma razumljiv, seveda če
razumeš arabsko, saj Rahet po-
meni dlan.
Sprva so igrali na prostem, ka-
sneje nekako v 13 st. pa so igro
preselili v dvorane, gledališče ali
pa v hodnike samostanov.
V	17. stoletju je ta igra doži-
vela dve veliki spremembi. Vrv
preko katere so udarjali žogo je
zamenjala mreža. In prvotni le-
sen reket zamenja lesen okvir,
na katerega so bile napete črev-
ne strune.
Da bi ne bila igra preveč dol-
gočasna, so nanjo stavili. V po-
nev, izpod mreže, so po vsaki
točki metali po 15 suev (nov-
cev) in vsklikali 15, 30, 45, 60.
Kasneje so 60 zamenjali z igro,
Angleži pa so 45 spremenili v
40. In tako štejemo še danes.
Pa še nekaj, ali veste od kot
izvira ime te igre? Vsako igro
so pričeli z vsklikom: "Držite",
ali po francosko tenez (tenir
držati).
NOVEJŠA ZGODOVINA
Angleški major Walter Win-
gfeld je igro obnovil in ponovno
prenesel na travnik. To je bilo
leta 1873 in prav to letnico po-
klicani smatrajo za pričetek mo-
dernega tenisa. Letos torej praz-
nujemo 120. obletnico moderne-
ga tenisa. Igrišče je bilo veliko
večje, kakor ga imamo danes,
mreža, pa je bila visoka celih
130 cm. Ker pa so igralci kmalu
spoznali, da je igrišče preveliko
in mreža previsoka, so si krojili
mere kar sami. Tako je nastala
prava zmeda in končno so leta
1880 izdali prva uradna opravila
za "Lawn Tennis", kakor so to
igro uradno imenovali.
Leta 1977 je "Ali England
Crocqet Club" priredil prvi jav-
ni turnir na svetu. Ali veste, kje
je bilo to? Da, nekje v Angliji
in prepričana sem, da vsi pozna-
te ime kraja. To je bilo v pred-
mestju Londona v \Vimbledonu.
Igralo je kar 22 igralcev.
Glede na opisane letnice se je
morda kar-presenetljivo hitro po-
javil tenis v Sloveniji. Seveda je
tudi pri nas veljal za aristokratsko
igro in tako so jo igrali predvsem
na dvorih ali kopališčih. Pobud-
nik teniške igre v Sloveniji je bil,
nam vsem dobro znan, toda ne
kot teniški igralec, pač pa kot pi-
satelj dr. Ivan Tavčar. Leta 1897
je dal zgraditi prvo teniško
igrišče v Sloveniji in sicer na
svojem posestvu na Visokem pri
Škofji Loki. Kmalu zatem pa so
se pojavila igrišča tudi v Ljublja-
ni in Mariboru.
Igralci so igrali kar v svojih
vsakodnevnih oblačilih. Dame
so nosile obleke, ki so segale
prav do tal, v desnici so držale
kajpak reket, v levici pa naj-
večkrat, saj ni res, pa je — pa-
hljačo. Moški so igrali v suk-
njičih in kravatah, kakor se za
gospodiče spodobi; na glavah
pa so nosili klobuke. Ko jih ta-
kole pogledam na fotografiji bi
prej menila, da gredo na lov, saj
so enako oblečeni, le da imajo
namesto puške v roki reket.
Leta 1922 je bila ustanovljena
prva jugoslovanska teniška zve-
za in prav istega leta so ustano-
vili prvi Slovenski teniški klub
v Ptuju z uradnim imenom:
LOWN TENNIS KLUB. Usta-
novili so ga tisti, ki so se zavze-
mali za to, "da se današnja mla-
dina vadi in krepi, ter svoje ude
nad njenim prostim časom utrju-
je" (ZAP MOP 1920, šk 247, sp.
532/3). Glavni pobudnik in tudi
predsednik je bil višji živinoz-
dravnik dr. Jedlička. Za igrišče
so poprosili mestni ptujski svet,
da jim dovoli uporabo dvorišča
pri Mladiki, kjer so že bila ne-
koč teniška igrišča.. (ZAP,
MOP 1924, sp 379). Kmalu pa
je bilo eno igrišče premajhno in
odbor teniškega kluba je kupil
od gostilničarja Zupančiča zem-
ljo v Ljudskem vrtu. Tu sta na-
stali še dve teniški igrišči z le-
seno lopo. Poleg teh, pa so ob-
stajala tudi privatna igrišča, za
zasebno uporabo. To so si seve-
da lahko privoščili le najboga-
tejši in eno takih igrišč je bilo
na gradu Turnišče.
Slovensko teniško društvo je
imelo obilo dobrih igralcev, ki
so obiskali turnirje in na njih
tudi zmagovali. Ta zgodba se
konča leta 1941, ko so Nemci
slovensko teniško društvo raz-
pustili.
NAJNOVEJŠA
ZGODOVINA_
Ker je ta šport vseskozi veljal
za šport bogatinov, se seveda v
socialistični družbi, kot družbi
vseh enakih (žal revežev) seve-
da ni spodobil. Že zgrajena
igrišča niso obnovili in sčasoma
so propadla. Toda že pet let po
vojni, 1. 1950 nastane na naših
tleh v Kidričevem novo igrišče
in menim, da lahko kar s pono-
som trdimo, da eno prvih na
Slovenskih tleh. Ptujčani pa
smo svoja igrišča dobili šele le-
ta 1977 in sicer v Ptujskih topli-
cah. Od takrat naprej pa so bolj
pogosto rastla. Tako imamo da-
nes na Ptuju že veliko privatnih
igrišč v lastne namene in tudi
prava športna teniška središča,
kakor je tudi Teniški center Lu-
ka v Žabjaku.
Ptujčani se tega seveda zelo ve-
selimo, ker bo zaradi obilo igrišč
ponudba tako visoka, da bo cena
igranja nizka, to pa pomeni, da
bo ta kraljeva igra dostopna
večjemu številu ljubiteljev športa
in nič več samo dvorjanom.
Mrgole, Jukič Tjaša
Zgodovinski arhiv Ptuj
Anna pred Gradom Turnišče, leta
1926 ZAP, fond, Fototeka, šk 15/1V
Igralci pred turnirjem, začetek XX. st. PAM, fond Fototeka, sing, IV h
NOGOMETNI KLUB DRAVA PRAZNUJE LETOS 6O-LETNICO
Polni načrtov tik pred sezono
Te dni igrajo ptujski plavi še zadnje pripravljalne prijateljske tekme pred sezono, ki se bo za njih pričela s prven-
stveno tekmo proti Ižakovcem 28. avgusta. V aprilu so izvolili novo vodstvo kluba, ki ima na čelu s predsednikom
Alojzem Kaučičem vrsto osvežilnih novosti za delo kluba in smele tekmovalne načrte. Med drugim naj bi ta klub nu-
dil možnosti za igro tudi najboljšim nogometašem iz okoliških klubov. Klub bo letos zabeležil 60-letnieo ustanovitve,
ki jo bodo praznovali z organizacijo kakšne dobre tekme na domačem stadionu. Sogovornika sta predsednik Alojz
Kaučič in strokovni vodja kluba Marjan Lenartič.
Od aprila naprej so v uprav-
nem odboru NK Drava poleg
predsednika Kaučiča sekretar
Janez Janžekovič, Marjan Le-
nartič, Fredi Kmetec, Jana in
Ivan Gojkošek, Branko Leben
in Emil Mesarič. Kako ste za-
stavili delo?
Alojz Kaučič: "Ustanovili
smo komisije, in sicer strokov-
no, finančno in gospodarsko,
poleg teh pa so posebna enota
igralci. V avgustu bomo v
upravni odbor sprejeli še Boja-
na Zavca, Ivana Vogrinca in
Mitja Omulca. Novi gospodar,
Gojkošek. je zadolžen za drese,
copate, objekte, opremo. Zaen-
krat sicer ureja objekte in kosi
travo zaposleni na Športni zve-
zi. vendar menim, da bi bilo do-
bro. da bi klub dobil objekte za
potrebe nogometa v upravljanje
in bi jih urejal po lastnih potre-
bah. Gotovo bi tudi prihranili,
saj bi delali sami. Perspektiva
kluba je najbrž v delniški druž-
bi ali kakšni podobni organizi-
ranosti, vendar je sedaj še prez-
godaj, saj še ni sprejeta zakono-
daja."
V lanski sezoni je klub
napredoval v vseh katego-
rijah. Pionirji so viceprva-
ki Slovenije, mladinci in
kadeti igrajo v enotni dr-
žavni ligi, člani so se uvr-
stili v tretjo državno ligo.
Kako naprej?
Alojz Kaučič: "Delo namera-
vamo graditi na domačih igralcih.
Menim, da bi morali v mestnem
klubu, to naj bi namreč bila Dra-
va po preureditvi občin, igrati tu-
di najboljši igralci iz celotne
občine, lepo pa bi bilo, če bi se
vrnili tudi tisti naši igralci, ki
igrajo sedaj po drugih klubih."
Marjan Lenartič: "V klub
sta se že vrnila Milan Emeršič,
ki je igral sedaj za Kompas Hol-
liday v Ljubljani in Dejan
Žolek, kije igral v NK Pobrežje
v Mariboru, letos bodo igrali tu-
di Ervin Ostroško iz NK Videm,
Viki Hotko iz NK Hajdina, Ivan
Klinger iz Podvincev, pa mla-
dinca Primož Brodnjak iz NK
Hajdina in Boštjan Bezjak iz
Dornave, nekaj novih pa smo
sprejeli tudi v kadetsko in pio-
nirsko vrsto. Sicer pa smo okre-
pili tudi trenerski kader — čla-
ne ponovno trenira Jože Hadler,
ki živi v Mariboru in je tudi tre-
ner mladinske državne repre-
zentance, mladince Dušan Ceh,
kadete Branko Krajnc in pionir-
je Vrtič."
Uvajate hranarino. Ali po-
meni to polprofesionalizaci-
jo ptujskega nogometa?
Alojz Kaučič: "To ne, vendar
morajo dobiti tisti, ki se vozijo,
prevozne stroške, tudi v igri
morajo biti motivirani za dober
uspeh. Hranarino smo uvedli za
vse igralce. Nasploh brez denar-
ja ne moreš voditi ničesar, prav
tako ne nogometnega kluba. Za-
to bomo obnovili reklamne pa-
noje na igrišču, nekaj smo jih
že, izvedli bomo akcijo 1000
ptujskih obrtnikov nogometu in
še kaj. Obrtnikom tako ponuja-
mo za letno članarino, 100
DEM, celoletno vstopnico za
tekme in občasno zvočno rekla-
mo na tekmah."
Kakšne rezultate načrtu-
jete za prihajajočo sezono?
Marjan Lenartič: "Naši mla-
dinci so izredno uspešni v dr-
žavnem merilu in gotovo bodo
čez kakšno leto izboljšali tudi
članske vrste. Sicer pa si želimo
priti s člani v drugo ligo."
M. Zupanič
V pripravljalnem obdobju je
NK Drava odigral prijatel-
jske tekme z Inkerjem, Po-
trošnikom, Publikumom,
Nafto, naslednji teden se
bodo udeležili dvodnevnega
turnirja v Racah, 22. avgu-
sta pa se bodo v finalu po-
kala MNZ pomerili z ekipo
Aluminija v Kidričevem. To
bo generalka za preizkus
kvalitete obeh klubov.
Članska ekipa NK Drave pred novo sezono: (stojijo z leve) Jože Hadler, trener, Dušan Ramšak, Anton Potočnik,
Robert Krajnc, Viki Hotko, Roman Krajnc, Ivan Klinger, Vlado Kralj, trenerjev pomočnik; (čepijo z leve) Rožman,
Robert Mere, Robert Vesenjak, Sandi Vrbanec, Ivo Lončarič, Dejan Žolek. Manjkajo Milan Emeršič, Miha Krajnc,
Ervin Ostroško, Franci Lesjak, SandiKralj, Branko Leben, Boštjan Meznarič in Silvester Komik.
Šport in obrtniki
Vedno več športnih društev in
klubov v ptujski občini se povezu-
je z obrtniki. Kaže, da se zanimajo
za šport tudi gostilničarji, ki vidi-
jo v povezavi s športnimi dogodki
svoj neposredni poslovni interes.
Tako je novega sponzorja.
Danila Glažarja, ki vodi eksklu-
zivni lokal Party Club 54 v Ki-
dričevem, dobila tudi naju-
spešnejša ptujska ekipa v ma-
lem nogometu, Poetovio. Tudi v
novi sezoni vodi na lestvici z 39
točkami skupaj z ekipo Branik-
Talci in Pink-Šport.	McZ
VI. EVROPSKO PRVENSTVO
V PRECIZNEM LETENJU
Man deseti - Jeseni
na svetovno prvenstvo v Čile
Ob temperaturah blizu 40 stopinj se je na Madžarskem
odvijalo evropsko prvenstvo v preciznem letenju, ki so se
ga udeležili tudi trije slovenski piloti. Nepričakovano do-
bro se je uvrstil član Aerokluba Ptuj Tomo Verbančič,
Robi Verbančič iz Maribora je bil 22., Leon Bauer iz Cel-
ja pa 28. od 54 tekmovalcev. Ekipno so zasedli šesto me-
sto med tekmovalci iz 12 držav.
To so tudi najuspešnejši mo-
torni piloti zadnjih nekaj let.
Tomo Verbančič, ptujski športni
pilot, sicer pa poklicni pilot pri
Adrii Airways, je lani osvojil v
preciznem letenju drugo mesto
v državi, prav tako pa je uvr-
ščen tudi po dveh letošnjih dir-
kah. Izredno uspešen je tudi v
reli letenju, saj je bil že v Jugo-
slaviji državni prvak, najvišja
mesta pa dosega tudi zadnja leta
v Sloveniji.
Tomo Verbančič: "Kljub us-
pehom doma nisem pričakoval
tako dobre uvrstitve na evrop-
skem prvenstvu. Razlike v na-
branih kazenskih točkah so bile
izredno majhne, tako da bi bil
celo sedmi, če ne bi izgubil 36
točk zaradi čiste pomote v
računanju."
Tekmovali ste na osrednjem
budipeštanskem športnem le-
tališču...
Tomo Verbančič: "To je 16
km severno od madžarskega
glavnega mesta. Letališče je
eden od večjih madžarskih
športnih centrov in športni cen-
ter za njihovo nacionalno kom-
panijo Malev."
Po čem se razlikuje evrop-
sko prvenstvo od našega
državnega. Razen po konku-
renci, seveda...
Tomo Verbančič: "Predvsem
je na ruti za opraviti več nalog.
V povprečju smo morali vsake
tri minute najti določeno točko
ali prepoznati neki objekt. Tudi
časovnih kontrol je približno
dvakrat toliko kot doma. .Na
tem tekmovanju je bila izredno
visoka temperatura, tudi do 40
stopinj se je povzpela, kar je
povzročalo še dodatno nervozo
med tekmovalci. Angleži so ce-
lo zapustili tekmovanje, ker ni-
so bili zadovoljni s sojenjem.
Sicer pa so tudi tokrat zmagali
Poljaki, ki so svetovna velesila
zadnjih desetih let v preciznem
letenju."
Letos čaka slovensko repre-
zentanco, ki jo vodita direktor
Otmar Gaiser in trener Oto
Verbančič še svetovno prven-
stvo v reli letenju v Cilu. Ali
je udeležba že zagotovljena?
Tomo Verbančič: "Največji
problem je seveda denar. Za dve
ekipi imamo, za tretjo še ne.
Stroški so razmeroma veliki, saj
je daleč, tam bomo morali naje-
ti letala, tekmovanja se je smi-
selno udeležiti le, če si na pri-
pravah že kakšen teden pred
začetkom... To svetovno prven-
stvo bo v drugi polovici okto-
bra. Naslednje leto pa je na
Češkem svetovno prvenstvo v
preciznem letenju..."
Tomo Verbančič, najuspešnejši
motorni pilot Slovenije.
Oto Verbančič, trener mo-
torne reprezentance, sicer
letalski inšpektor, je ocenil
udeležbo na evropskem
prvenstvu: "Naši reprezen-
tanti so se izredno dobro
uvrstili, saj so premagali ce-
lo lanskoletnega svetovnega
prvaka, Poljaka Nicza. Med
12 državami se je majhna
Slovenija zelo dobro uvrsti-
la tudi ekipno. Upamo, da
bo tako tudi v prihodnje ali
še bolje.
M. Zupanič
Šport servis
DAVORIN MUNDA
PTUJ - SLOVENSKI TRG 1
Pooblaščen "ROG" SERVIS
•	servis in popravila dvokoles
•	napenjanje loparjev za squash
tenis in badminton
•	popravilo ribiške opreme
14 ~~ NASVETI
12. AVGt.ST 1993 — TEDNIK
i\la poletnem jedilniku — sadje
V	poletnih mesecih nam vrt
in trg nudita veliko izbiro vse-
binsko bogatih živil. Prav v
tem času imajo sadje in zelen-
java največ vitaminov in
sončne energije. Osnovi po-
goj, da nam ta živila koristijo
pa je, da jih uživamo čimbolj
sveža in nepredelana.
V	vročih poletnih dneh se
izogibajmo težki in mastni
hrani. Svinjska pečenka, kra-
če, stročnice, enolončnice in
goste juhe pomenijo težko de-
lo za želodec in dodatno obre-
menjujejo, že zaradi vročine,
preobremenjeni krvni obtok.
Idealna je lahka sveža hra-
na, kot je sadje, zelenjava,
skuta, mleko in jogurt. Pravil-
na prehrana poleti prispeva k
ugodnemu počutju, lepemu vi-
dezu in zdravju. Od pijač je
pred vsemi drugimi pripo-
ročljiv metin čas ali hladen
čaj z limoninim sokom in me-
dom. Mišljenje, da sladoled
hladi, je zmotno, saj vsebuje
maščobe in sladkor, ki pa sta
oba najmočnejša prinašalca
energije. Pri močnem potenju
je priporočljivo popiti kakšno
slano pijačo.
V zdravi kuhinji, posebno v
poletnem času velja, da so
čimbolj sveža živila čimprej
na jedilni mizi takoj potem,
ko so bila potrgana na vrtu,
polju ali v gozdu. Ovenela so-
lata in zelenjava spada na
kompostni kup, ne na krožnik!
Sveže obrani listi poletnih so-
lat vsebujejo visokovredne
hranilne snovi. Tako sveži, kot
dušeni, so provrstna usluga
zdravju, zato naj ne bo dneva
brez zelenih solat!
SADJE je zelo koristna in po
večini varovalna naravna hrana.
Bogataje z vitamini, rudninami
in vlakni, za katere so dokazali,
da varujejo pred mnogimi bo-
leznimi od navadnega prehlada
do raka. Sadje ima majhno
energijsko vrednost, malo soli
in maščob. Sveže pripravljeni
sadni sokovi imajo podobno
zaščitno delovanje, vendar pa
po svoji kakovosti ne dosežejo
več vrednosti svežega zrelega
sadeža. Tudi vitaminski pri-
pravki ne morejo nadomestiti
svežega sadja, niti sadnih so-
kov, čeprav vsebujejo vitamin
A in C.
Raziskave o prehrambenih
navadah, kjer ljudje uživajo
poleg zelenjave in sestavljenih
ogljikovih hidratov veliko
svežega sadja,s govorijo o
zdravilnem delovanju sadja.
Ugotovili so, da imajo ti ljud-
je nizko raven holesterola v
krvi, malo težav z debelostjo
in redek pojav srčne bolezni.
Posnemovanje vredna je tudi
navada, da za posladek poje-
mo sveže sadje namesto slad-
karij ali peciva.
Sveže sadje vsebuje zelo malo
ali nič natrija. Zato je idealno za
ljudi, ki skrbijo za svoj krvni
tlak. Skodelica mleka ga vsebu-
je 126 mg, velika breskev pa
manj kot 1 mg. V sadju je tudi
dovolj kalija. V banani ga je 451
mg, v treh marelicah pa 313 mg.
Prijetno poletno osvežilno pi-
jačo dobimo, če kozarec poma-
rančnega soka (496 mg kalija)
zmešamo s pretlačeno banano in
posnetim mlekom. Tako je lah-
ko sveže sadje tudi idealna ma-
lica ali samostojen obrok. Sadje
skoraj ne vsebuje maščob, ki so
eden glavnih vzrokov za bole-
zen srca in ožiijg.
Vitamin C in pektini v sve-
žem sadju znižujejo nivo hole-
sterola v krvi in tako odpravlja-
jo oziroma zmanjšujejo dejav-
nike tveganja ateroskleroze in
srčnih bolezni. Ena pomaranča
da več vitamina C, kot je pripo-
ročljiva dnevna količina za
odraslega. Limone, marelice,
jagode, dinje..., pa to količino
še dopolnjujejo. C vitamin v
svežem sadju varuje tudi pred
hitrozamini. To so snovi, ki na-
stanejo zaradi medsebojnega
delovanja prehrambenih dodat-
kov nitrita in kemičnih snovi v
telesu. Ker je nitrita v hrani ma-
lo (vodo kontrolirajo!), domne-
vajo, da zadostuje pomarančna
po kosilu.
Sadje vsebuje le naravne slad-
korje. Največje fruktoze, ki da-
je energijo brez prehitrega zvi-
šanja krvnega sladkorja. Nenad-
na velika sprememba v nihanju
krvnega sladkorja pa dela
težave diabetikom in ljudem z
zvišanim ali znižanim krvnim
pritiskom. Sadje je tudi živilo,
ki uravnava prebavo, saj vsebu-
je veliko sadnih vlaken. Te da-
jejo tudi občutek sitosti in tako
olajšajo hujšanje. Treba pa je
sadje (neolupljena jabolka, po-
maranče) pojesti cele. Če jih
pretlačimo ali stisnemo v sok,
se njihov učinek na črevesje
zmanjša.
Skodelica sveže solate in
sveže sadje še ne predstavljata
zdrava prehrane, če so zraven
jedi iz bele moke, z rafiniranim
sladkorjem in nezdravimi žival-
skimi maščobami; če je vse pre-
kuhano, ocvrto, pečeno ali kon-
zervirano. Za sodobno prehrano
ni bistvena energijska vrednost,
ampak biološka in vsebinska
celovitost živil, predvsem pa
njihova svežina.
Kolikša škoda za našn po-
čutje in zdravje družine, če bi
zdaj poleti, lastne biološke
pridelane vrtnine, neškroplje-
ne jagode ali sadje vlagali ali
delali marmelade! Z vročino
bi uničili najboljše, kar vsebu-
jejo, zapravljali bi drago ener-
gijo in čas. Preživimo ta čas
raje v zelenju in soncu s svoji-
mi najdražjimi, pa bomo imeli
kar dvojno korist!
Verica Turk
V Sestržah so sklenili
pokazati pravo pot
Prebivalci naselja Sestrže se
pri urejanju problematike svoje-
ga širšega življenjskega prosto-
ra srečujejo s spoznanjem, da v
iskanju pomoči iz občinskega
središča ostajajo praznih rok.
Medtem, ko so kot enako-
pravni udeleženci občinskih sa-
moprispevkov zbirali sredstva
za urejanje cest. so sami ostali s
svojimi problemi, precejšnjim
delom makadamskih cest. Ena-
ko se jim dogaja pri prizadevan-
jih za urejanje nekaterih drugih
krajevnih problemov. Enega od
pomembnejših so pred nedav-
nim na lastno pobudo pa tudi z
lastnimi sredstvi uspešno rešili.
Že vsa leta nazaj je bilo cestno
križišče v središču naselja brez
potrebnih cestnih smerokazov.
Zaradi tega so se skoraj vsakod-
nevno srečevali z vozniki tako
osebnih in v zadnjem času ved-
no več tovornih vozil, kateri ni-
so vedeli, kam naj se obrnejo na
pravo smer Ptuja ali Slov. Bi-
strice. Vozila so ustavljali v kri-
žišču in iskali bližnje domačine,
da so jim pokazali pravo smer.
Da bi sebi kot tudi voznikom,
katerih je z vsakim dnem večje
število, pokazali pravo smer. so
kar sami izdelali smerne table
in jih namestili na avtobusno
postajališče pred križiščem.
Fotografija in tekst:
Viktor Horvat
Kako kastrirati pujske
1.	UVOD
Rejec plemenskih svinj se
dnevno srečuje s kastracijo puj-
skov. Ob tein si zastavlja več
vprašanj in sicer: Kdaj je pravi
čas. glede na starost pujskov.
Kako kastrirati. itd. Kastracija
moških živali (merjascev) je po-
trebna. ker moda z vstopom v
spolno zrelost lahko oddajajo
močan vonj mesu. Ta se poveča
s kuhanjem in pečenjem mesa.
Škodo kastracije predstavlja
zdravstvena obremenitev puj-
skov in delovna obremenitev
rejca. Brez narkoze lahko ka-
striramo manjše pujske do 8
tednov starosti.
2.	ANATOMIJA
Oba moda ležita najprej v tre-
bušni votlini, pred rojstvom pri-
deta skozi odprtino dimelskega
rova in skozi kanal moda v
mošnjo. Notranja koža mošnje
je navzven našobljena trebušna
mrena, tako je notranja stran
mošnje povezan del trebušne
mrene skozi dimelski rov. Zgo-
di se. da moda ostanejo v tre-
bušni votlini ali. da pride poleg
mod v mošnjo tudi del črevesa.
V tem primeru je potreben vete-
rinarski poseg, da se odpravi
pomanjk ljivost.
3.	ČAS KASTRACIJE
Idealen čas za kastracijo je
tretji dan po rojstvu pujskov. To
prinese nekoliko koristne pred-
nosti tako za rejca, kot za puj-
ske, nasproti kastraciji pri treh
tednih ali več.
—	za pujska je to manj bo-
leče in je s tem zaostanek v ra-
sti niminalen
—	delo opravimo istočasno,
ko dajemo pujskom preparat
železa
—	lažje lovljenje pujskov
—	lažje držanje pujskov brez
pomoči druge osebe ali raznih
stojal za kastracijo
—	manjša nevarnost za kilo
pujskov, ker ni nevarnosti, da bi
hrana skozi črevesje potiskala
črevo v mošnjo
4.	PRIPRAVA NA
KASTRACIJO
4.1. Instrumenti
Skalpel z zamenjajočo klingo.
puder ali ustrezen sprej in igla s
perlonsko nitjo za primer zašitja
vmesne stene
HIGIJEN A
Za preprečitev okužbe rane je
najbolj pomembna čistoča rok
in čistoča pripomočkov. Prav ta-
ko je pomembno, da očistimo
področje zareza. Koža naj bo
pred kastracijo suha.
4.2. Kastracija
Z levo roko oprimemo pujska
(velja za desničarje), srednji
prst je na koncu hrbtnih vretenc
in na začetku ledvenih vretenc.
S palcem sisnemo v področju
šunke in s tem napnemo moda
zgoraj in spodaj. S konico noža
zarežemo kožo pujska nad noh-
tom prsta. Z enim rezom pre-
režemo zunanjo in notranjo
kožo mošnje, tako da moda iz-
stopijo in jih s topim delom
klinge odtrgamo. Rano nato ob-
delamo s pudrom ali sprejem.
Puder lahko opustimo v primeru
čistega hleva, čistih rok. čistega
orodja in čistih živali.
4.3.	Pazljivost pri kastraciji
Moda morajo pri zarezu
ohlapno izpasti iz mošnje, da ne
ostanejo ostanki mod in obmod-
ka v mošnji. To ima lahko nega-
tiven vpliv na okus mesa pozne-
je. V primeru, da opazimo iz-
stop črevesa v mošnjo, potegne-
mo mošnjo navzgor, potisnemo
črevo v trebušno odprtino in
zašijemo z dvema šivoma zu-
nanjo kožo.
4.4.	Stojala za kastracijo
Kastracija pujskov, starejših
od treh tednov več. ni pripo-
ročljiva. Če je kdo prisiljen, da
mora opraviti kastracijo tudi poz-
neje, si lahko pomaga s stoja-
lom, ki je prikazan na sliki.
5. Zaključek
Kastracija je pomembno
opravilo, ki ga lahko rejec
opravi sam. Zato je potrebno
nekaj znanja in izkušenj. Zelo
pomembno je, da opravimo to
delo kvalitetno. Upoštevati
moramo pravi čas kastracije in
higijeno pri delu in v samem
hlevu. Strokovne službe sku-
paj z rejci, pa moramo po-
skrbeti za izobraževanje tudi
na tem področju. Na terenu pa
imamo že kar lepo število rej-
cev, ki opravlja kastracijo v
prvih dneh življenja pujskov.
Sestavek pripravil
Peter Pribožoč dipl.ing. kmet.
Kmetijska svetovalna služba -
OZVŽPTUJ
Pravilen prijem pujska za kastra-
cijo
Zarez kože, da lahko modo izsto-
pijo
Modo odtrgamo s topim delom
skalpela
Posutje rane z ustreznim
praškom
Stojalo za kastracijo pujskov nad
3 tedne

V	SADNEM VRTU sredi av-
gusta opravimo letno rez sadne-
ga drevja. Po junijski rezi. ki
smo jo opravili ob kresu, se je
zlasti na mlajšem sadnem drev-
ju pojavilo še nekaj poganjkov,
ki ne sodijo v krošnjo. Ob bujni
rasti mladih dreves in preceplje-
nih ali pomlajenih starejših dre-
vesih, običajno tudi ob poneha-
joči vegetaciji še vedno znova
odganjajo številni poganjki in
med njimi bohotivke.
Navpične in podrasle pogan-
jke odstranimo, stranske, če so
pregosti, pa razredčimo. Pogan-
jke, ki v tem času bujno rastejo
in so pomembni za vzgojo dre-
vesne krošnje ter ne rastejo v
pravo smel-, usmerjamo in
ustrezno vežemo. Če želimo, da
bi se rast poganjka nadaljevala,
ga usmerimo v poševno ali po-
končno rast. Z upogibanjem po-
ganjka v vodoravni ali rahlo
upognjeni položaj pa rast zavre-
mo in se na njem prične tvoriti
cvetni nastavek za rodnost v na-
slednjem letu. Sproti izrezuje-
mo poškodovane, polomljene
ali bolne veje. Sadnim vrstam
in sortam, ki so podvržene pe-
pelnici, še naprej odstranjujemo
plesnive poganjke, jih zažgemo
ali zakopljemo.
Če je katero drevo zaostalo v
rasti, ugotovimo vzroke. Letos
je na mnogih legah in sadnih
vrstah normalen razvoj sadnega
drevja zavrla suša. Posledice so
omiljene, če smo drevje zaliva-
li. Z zalivanjem tudi sredi polet-
ja, ko sadje že zori, nadaljuje-
mo, ker je vsaka sadna rastlina
velik porabnik vode še zlasti v
obdobju, ko sadje in letošnji
prirastek lesa dozorevata. Tudi
z obdelavo še ne zaključujemo,
saj s tem zadržujemo vlago in
preprečujemo zaskorjenost tal
ter uničujemo plevel. Sadnega
drevja več ne gnojimo, da se v
jeseni vegetacija ne bi zavlekla
ter les ne bi dozorel in bi pozi-
mi pozebel.
V	BIVALNEM VRTU si je
težko zamisliti celovitejšo pe-
strost zastopanosti različnih ra-
stlinskih zvrsti brez iglavcev. V
obsežnejših so to drevesa iglav-
cev, najmanjših vrtovih pa si
okolje, če ni prostora za drevje,
popestrimo z iglastimi grmovni-
cami.
Sadike raznih zvrsti iglavcev
so nam bolj poredko na voljo in
izbiro, saj so tudi drevesnice z
okrasnimi drevninami prej red-
ke kot ne. Če smo si kakšen
iglavec, cipreso, brin j ali jelko
posebej zaželeli, si ne bo težko
vzgojiti sadike kar doma.
Sredi avgusta izberemo po-
taknjence, iz katerih bo mogoče
ob ustrezni negi vkoreničiti in
vzgojiti sadike, ki bodo godne
za sajenje na stalno mesto še to
leto. Za potaknjenec izberemo
15 do 20 cm dolg letošnji po-
ganjek. z gladko zraslim, dobro
dozorelim in zdravim lesom. Z
lanskega poganjka ga odtrgamo
tako. da se z vejico odtrga vsaj
1 cm skorje starejšega lesa. Ta-
kemu potaknjencu pravimo, da
je potaknjenec s peto. Ta mu
služi, da se na tem mestu razvi-
je mnogo vegetativnih korenin.
Poganjku do polovice odstrani-
mo iglice in ga položimo v gre-
do s peščeno zemljo, kjer leži
na zaščitenem in senčnem me-
stu. Še bolje jih je posaditi v
lončke s substratom, ker jih je v
tem primeru enostavneje pre-
meščati na ugodnejše mesto. Pri
iglavcih, ki imajo paganjke po-
raščene z gostimi iglicami, te
preredčimo, da jim tako zmanj-
šamo transpiracijo skozi iglice,
dokler se na potaknjencu ne
razvijejo lastne korenine, ki bo-
do sposobne črpati vlago iz tal.
Potaknjence iglavcev zavaruje-
mo pred sončno pripeko in pre-
tiranim izhlapevanjem tako, da
jih zasenčimo in vsak dan dva-
krat orosimo vse dotlej, dokler
ne razvijejo lastnih korenin.
V ZELENJAVNEM VRTU
že konec junija prenehamo po-
birati beluše in rabarbaro. Be-
lušem in rabarbari listov poleti
ne trgamo. Naloga listov poleti
je, da z osvajanjem organske
hrane prehranjujejo koreniko. jo
krepijo in tako pripravljajo za
naslednjo vegetacijo. Zato, če
želimo ti vrtni rastlini ohraniti
pri vegetacijski sposobnosti, je
ne smemo z obiranjem listov
slabiti. Rabarbarini listi, oziro-
ma njihovi peclji bodo bolj
sočni in mesnati, koliko bolje
bo razvita njena korenika. Zdra-
vo in močno koreniko, ki bo
spomladi nudila dovolj kakovo-
stnih listov pa dosežemo le ob
skrbni poletni obdelavi, gnojen-
ju in vzdrževanju čimvečje li-
stne površine.
Sredi avgusta je priporočljivo
okrog rastlin belušev in rabar-
bare potrositi kompost in gnoji-
la ter narediti grebene, da bi ko-
reni tako do zime bolje obrastli
in se utrdili za prezimitev.
Paradižnikom še naprej od-
stranjujemo zalisnike, razen če
se na osnovnih listih niso ra-
stlinske bolezni razširile tako,
da bi bistveno zmanjšale spo-
sobnost asimilacije. Prav tako
odstranimo liste po steblu do
prvega grozda, vršiček pa pri-
krajšamo na višini kola 1.5 m.
ker se na njem do jeseni ne bi
več razvil kakovosten pridelek.
♦ ♦ ♦
Po biokoledarjti je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
8. in 9. ter od 15. do 17. avgu-
sta: zaradi plodov, 9. in od 17.
do 20. avgusta; rastline, ki jih
pridelujemo zaradi korenike, pa
od 11. do 13. in 20. avgusta in
zaradi cveta ter zdravilnih ze-
lišč od 13. do 15. in od 21. do
24.	avgusta. Kozmologi so
izračunali, da je čas med 13. in
25.	avgustom primeren za sa-
jenje trajnic, 10. avgusta pa ni
priporočljivo nobeno opravilo Z
rastlinami in v zemlji.
Miran Glušič. ing. agr.
TEDNIK — 12- AVGUST 1993
ZA RAZVEDRILO ~~ 17
Dober den, vsoki den! Toto
pismo vam pišem 8. avgusta na
sam proznik ptujske občine in
vam zato za nazaj in naprej
želim vse dobro. S totimi proz-
niki in svetki je pač tak, da bi
jih eni radi čista pozabili in jih
več nibena zgodovina nič ne
briga. Padle borce in partizane
bi radi še enkrat postrelali, če
glih so že dugo mrtvi. Spome-
nike prestovlamo, imena ulic
menjovlemo in se gremo druge
revanšistične metode. Meni je
navsezodjo to čista jasno in ra-
zumljivo, saj vsoki sistem svoje
svetnike časti in jim slavo poje,
pa so si jo zaslužili ali pa ne. Nič
neje večno in kolo zgodovine se
suče naprej. Je pač tak kak moj
prijatelj Fredi iz Haloz provi v
enem izmed svojih aforizmov:
"Komunistična oblast je rivala
delavcom v roke partijske knjiž-
nice, zdajšnja oblost, ki ji demo-
kratična provimo, pa nam tišči v
roke molitvene in delavske knjiž-
nice..." Pač po tistem gesli, ki
provi — moli in nič ne delaj!
Pa še eno vam bom napisa iz
Fredijove zbirke: "Marsikere-
ga kmeta bi že dovno zadela
kap, če bi vedli kejko /udi je na
lehek način prišlo do kruha z
mlatenjem prozne slame..."
Drgačik pa je na našen Su-
hem bregi vse po storem. Siiša
nas še fort naprej montra tak,
ke je tisti del gorice, ki je na
peščeni in šodrnati zemlji, že
čista rjovi, grozdje pa kak rozi-
ne fkiiper zasukanO. Na ilovici
se trseki še kar dobro držijo.
Tudi otove za našo Seko pa tu-
di karuza se kilavo drži. Vse
nas montra. Enkrat toča, te su-
ša, te pozeba in še driigi držov-
ni škodljivci.
Pa kaj bi s problemi. Za kunec
vam bom rajši še eno dve Fredi-
jovi misli napisa: "Provi prijatelj
te pričoka z razširjenimi rokami,
prova projateljica z razširjenimi
nogami!" Pa še tisto o vojni:
"Klanje je balkanski način krvo-
dajalstva!" Fredi, bodi v redi in
pozdrav vsem brolcem Tednika.
Vaš LUJZEK.
18 — POSLOVNA SPOROČILA
12. AVGUST 1993 — TEDNIH
Deset let uspešnega poslovanja
Prodajalna Rimska peč v teh
dneh praznuje svojo deseto ob-
letnico uspešnega poslovanja.
Ob tej priložnosti je trideset-
članskemu kolektivu čestital di-
rektor maloprodaje, Jože Vaupo-
tič. Poudaril je, da v vseh dese-
tih letih problemov ni manjkalo,
vendar so jih uspešno premago-
vali. Pohvalil je zaposlene v
prodajalni in bifeju, posebej pa
uspešno poslovanje v desetih le-
tih. Blago, ki so ga v vseh teh
letih prodali, bi lahko zložili v 8
km dolgo kolono, je še poudaril.
Vrednost letne realizacije je pre-
segala okrog 3 milijone mark in
v letošnjem letu pričakujejo pro-
met 0.8 milijona marke. Trudijo
se, da bi bili kupci dobro sez-
nanjeni z novostmi in so tako v
prejšnem tednu pripravili dejju-
stacijo treh uspešnih podjetij-Sta-
jerske Pivovarne, Ptujske Mlekar-
ne in MIPA iz Nove Gorice.
Poudarili so, da bi promet bil
še večji, če bi kupcem lahko po-
nudili večje kapacitete, ki pa
zaradi okolja niso bile realizira-
ne. V začetku gradnje so imeli
velike težave okrog arheologije,
kar pa je povzročilo tudi višjo
končno ceno izgradnje.
Vsekakor pa so danes zado-
voljni. saj imajo dobro in uspeš-
no prodajalno, po prodaji pre-
hrambenih artiklov tudi naju-
spešnejšo Merkatorjevo proda-
jalno. Dnevno obišče prodajal-
no okrog 2000 kupcev. Dobro je
poznana tudi pekarna, ki so jo
odprli pred dvema letoma. Za-
vedajo se, da je prav njihova
prodajalna na dobri lokaciji v
novem mestnem jedru Ptuja, da
imajo dober kolektiv in jasno
zastavljene cilje.
Ob tem jubileju se želijo zah-
valiti vsem kupcem, ki so ka-
korkoli prispevali k uspešnemu
poslovanju prodajalne in jih tu-
di v prihodnje vabijo.
Tatjana Mohorko
Uspešni kolektiv iz Rimske peči
Ob tekstilu Keflš še bistro
Na Rajšpovi ulici 1 v Ptuju so
v soboto odprli bistro Ketiš. Kot
je v imenu družine na otvoritvi
poudaril Anton Ketiš. se z od-
prtjem majhnega in lepo urejene-
ga bistroja vključujejo v turi-
stično ponudbo občine. Prizade-
vajo si, da bi tudi sami na kon-
kreten način pomagali pri razvoju
turizma v Ptuju. Bistro so odprli
v okviru razširjene dejavnosti.
Leta 1990 so odprli trgovino, ki
so jo dve leti kasneje razširili.
Nosilec obrti je Vito Ketiš.
V bistroju bodo gostom po-
nudili najrazličnejše brezalko-
holne in alkoholne pijače, ka-
vo, napitke, hrane pa ne, ker
zato nimajo pogojev. Odprt bo
vsak dan od 7. do 19. ure, ob
sobotah od 7. do 13. ure. ob ne-
deljah in praznikih pa ga ne bo-
do odpirali. Na sobotni otvorit-
vi novega bistroja je govoril tu-
di občinski minister za turizem
Peter Vesenjak. Župnik pa ga je
blagoslovil.	MG
Novi bistro je namenjen predvsem prehodnim gostom. (Foto: OM)
OBISKALI SMO
RESTAVRACIJO PAV
Delček Dalmacije na Ptuju
Restavracija Pav je poznana
po specialitetah dobre kuhinje.
Leži v starem mestnem jedru,
ob vznožju grajskega griča. Že
od leta 1987 restavracijo vodi
Milena Martiškovič, ob pomoči
svoje mame. Pred dobrim mese-
cem so pripravili dneve Dalma-
tinske kuhinje. Kot je povedala
gospa Martiškovič, je za okusno
pripravljeno morsko hrano po-
skrbel kuhar Mio, ki sicer svoje
kuharske sposobnosti uporablja
v hotelu Belevue v Splitu. Go-
stom so ponudili izvrstne mor-
ske specialitete, med katerimi
naj omenimo le dalmatinsko
paštilado, dalmatinsko bržolico
ali ramsteak z blitvo, prstace na
buzaro, škampe na buzaro, ho-
botnico v solati, kapisante ali
školjke Sv. Jakoba s sirom.
Gospa Martiškovič je poveda-
la, da so Ptujčani, pa tudi gostje
iz Maribora in okolice, dalma-
tinsko hrano dobro sprejeli.
Največ povpraševanja so imeli
po črni rižoti, pripravljeni iz
obrambnega črnila hobotnice in
mešani morski plošči dobrot.
Sama ima zelo rada dalmatinske
specialitete in prav to skrivnost
Dalmacije je hotela predstaviti
na Ptuju, je še dodala lastnica
lokala Pav.
Gostom odslej nudijo morske
dobrote vsak dan od 12 do 24
ure, dneve dalmatinske kuhinje
pa nameravajo ponoviti v enem
od prihodnjih mesecev.
Sodelujejo s Turistično infor-
mativnim centrom in poskrbijo za
še tako zahtevnega gosta. Najbolj
pa so veseli, da so lahko v resta-
vraciji gostili predsednika države
Milana Kučana in mu ponudili
izbiro izvrstne hrane.
Ob turški kuhinji, ki so jo
pripravili v lanskem letu in le-
tošnji dalmatinski, bi naj v
prihodnje dneve popestrili še s
kitajsko kuhinjo. Gospa Mar-
tiškovič je ob tem še dodala,
da jim idej in dela nikoli ne
zmanjka. Tudi v prihodnje bo-
do poskušali z novimi kuhar-
skimi skrivnostmi prispevati k
turistični ponudbi Ptuja.
Tatjana Mohorko
TEDNIK — 11 AVGUST 1993
OGLASI IN OBJAVE — 19
Bogato nogometno poletje v Ptuju
V	sredo, 1 1. avgusta bo ob 18.00 uri na stadio-
nu Drava nogometno srečanje
DRAVA : NAFTA
V	soboto, 14. avgusta bo ob 16.30 kadeti DRA-
VA : BRANIK MARIBOR, ob 17.30 mladinci
DRAVA : BRANIK MARIBOR
To sta pripravljalni tekmi za natope domačinov
v I. državni mladinski in kadetski ligi.
V	torek, 17. avgusta bo na stadionu Drave med-
narodno srečanje kadetskih in mladinskih repre-
zentanc Slovenije in Hrvatske s pričetkom ob 16.
in 17.30. uri.
V	kadetski reprezentanci Čeh in Koren, v mla-
dinski pa Brodnjak. domačini iz Ptuja.
V	sredo, 18. avgusta bo mednarodni pionirski
turnir za slovenski štajerski pokal "Poletje 93",
na stadionu Drava s pričetkom ob 16.30 uri.
V	četrtek, 19. avgusta bo prijateljska nogomet-
na tekma na stadionu Drava ob 17.30 uri med
DRAVO in LJUTOMHROM
V	soboto 21. avgusta bo I. kolo državne mla-
dinske in kadetske lige in to:
ob 14.30 uri kadeti DRAVA : JELEN TRI-
GLAV Kranj
ob 16.30 uri mladina DRAVA : JELEN TRI-
GLAV KRANJ
Ljubitelji nogometa vabljeni !
M. Zupane
NTK POETOVIO
S priprav na Pohorju
Prvi avgustovski teden so ptujski igralci namiznega tenisa preživeli pod vodstvom trenerja Iva-
na Pšajda na pohorski Planinki. Skupaj z igralci iz Velenja, Petrove, Murske Sobote, Gornje
Radgone, Rakeka in Jesenic so izvedli tamkaj bazične priprave za novo sezono.
Priprave so bile. kot so poveda-
li, izredno naporne, saj so vadili
kar trikrat dnevno. Vodja tabora
Ivan Pšajd in njegov pomočnik
Luka Gruber sta želela, da 42
igralcev in igralk pridobi predv-
sem kondicijo. Vodje, oziroma
trenerji drugih udeleženih klubov
so po pripravah presodili, da jima
je to povsem uspelo. Priprave so
omogočili, s svojimi prispevki,
starši udeležencev in sponzorji, ki
so prispevali predvsem proizvode
— ptujska Mlekarna, Perutnina.
Era iz Velenja, žalsko gostinstvo
in Korošec iz Rakeka, pa tudi dr.
Svetlana Klinkon, kije skrbela za
zdravstveno stanje.
In kaj so povedali igralci?
Petra Mlakar, NTK Poetovio:
"Zavedam se, da bom samo z do-
brim delom tudi kvalitetno igrala."
Nina Pajič, NTK Jesenice:
"Nikoli še nisem tako naporno tre-
nirala, vendar vem. da mi bo to
koristilo in spoznala sem nove pri-
jatelje in prijateljice. Se se želim
udeležiti takšnega tabora."
Uroš Slatinšek in Damjan Vo-
dušek, kandidata za pionirsko re-
prezentanco: "Hudo je bilo, ven-
dar veva, da je kondicija osnova
za dobro igro in ustalitev v repre-
zentanci."
Irena Istenič, NTK Rakek:
"Izjemno naporno je. vendar sem
vesela, da sem zmogla. Sedaj
grem na republiške tehnične pri-
prave v Bovec."
Damjan Ogorevc, NTK Pe-
trovče: "Rad imam namizni tenis,
vendar nisem vedel, da je potrebno
tako trdo delati. Trenerji že vedo,
kako je potrebno delati. Se se želim
udeleževati takšnih priprav."
Zadovoljna je bila tudi upravni-
ca Planinke, pri kateri večkrat go-
stujejo športniki. Dejala je, da ta-
ko dobro organiziranega tabora,
takšnega prizadevanja in redoljub-
nosti mladih udeležencev še ni vi-
dela. Želi, da bi prihalali igralci
namiznega tenisa tudi v prihodnje.
I.P. in McZ
Mirko Miš v soboto na svetovnem prvenstvu
Maratonec Mirko Vindiš, dva-
kratni udeleženec OI. štirinajsti na
svetovnem prvenstvu v Rimu in
večkratni državni prvak v marato-
nu, bo v soboto nastopil na naj-
večjem atletskem tekmovanju le-
tos, svetovnem prvenstvu v Stut-
gartu. Prvič bosta tekla maraton
dva Slovenca, poleg Mirka še Ma-
riborčan Igor Šalamun. Mirko se
je odločil tokrat teči na "vse ali
nič", "vendar to nikakor ne pome-
ni, da bom odstopil." je povedal
tik pred odhodom. Mirkov naj-
boljši rezultat je iz leta 1988. ko je
v New Yorku tekel 2:13,38. Nor-
ma za svetovno prvenstvo je bila
2:16.00. Maraton se bo pričel ob
17. uri in 40 minut.	McZ
Mirko Vindiš, ponos ptujskega
športa in državni reprezentant.
•	ODBOJKA — Odbojkarski klub Ptuj in Andrej Ašenbrener
bosta na kopališču v Kidričevem organizirala to soboto drugi od-
bojkarski turnir na pesku. Pričel se bo ob 8.30. prijave pa sprejema-
jo tam ali po telefonu 778-414.
•	MALI NOGOMET — Gasilci iz Gabrnika organizirajo v so-
boto na igrišču v Juršincih nočni turnir v malem nogometu. Pričel
se bo ob 20. uri.
•	NOGOMET — Na ptujskem stadionu bo 17. avgusta s pričet-
kom ob 17.30 kadetska in mladinska tekma med ekipama Slovenije
in Hrvaške.
•	NOGOMET — Na ptujskem stadionu bo 18. avgusta s pričet-
kom ob 15. uri turnir starejših pionirjev z imenom Poletje 93. Nasto-
pili bodo mladi nogometaši iz Avstrije in severovzhodne Slovenije.
Tečaji šolanja psov
Kinološko društvo za vzrejo
športnih in službenih psov Ptuj
pripravlja za svoje člane in druge
lastnike mladih psov vrsto tečajev
za šolanje psov. kot so mala šola.
začetni in nadaljevalni tečaj in
agility. Mala šola je namenjena
psom. ki so dopolnili štiri in več
mesecev. Gre za svetovanje in
praktično delo pri vzgoji psa.
Začetni tečaj je najemjen psom. ki
so končali malo šolo oziroma so
že stari 10 mesecev. Vodniki psov
bodo v tem tečaju pse pripravili za
izpit B. ki zajema poslušnost, sle-
denje in vaje obrambe. Nadalje-
valni tečaj lahko obiskujejo vodni-
ki s psi, ki so zaključili začetni
tečaj ali pa so se posebej izkazali
v mali šoli. V tečaju agility se psi
naučijo premagovati različne ovi-
re, kot so skakalnice, tunel, gugal-
nica, obroč in podobno.
V tečaje sprejejamo vse pasme
psov, vodnikom pa svetujemo, za
kateri tečaj je njihov pes najbolj
primeren. Tečaje vodijo usposo-
bljeni inštruktorji. Pred pričetkom
tečajev organiziramo tudi preda-
vanja o vzreji, psihologiji in ve-
denjskih značilnostih psov. Vpis v
jesenske tečaje bo potekal v sobo-
to 14. in nedeljo 15. avgusta od 10
— 12. ure v društvenih prostorih
ob vadbišču v Budini. Vse dodat-
ne informacije lahko dobijo lastni-
ki psov direktno ob vpisu.
IO KD Ptuj
PASJE TEGOBE — Zaslužim nič, jesti mi ne dajo, pa še takšna pasja vročina je. Kline, pa tako življenje!
Kuturni
knižemkražem
— V prostorih romanskega
palacija, na ptujskem gra-
du, bo v petek, 20. avgusta
ob 20. uri koncert pevskega
zbora CHORUS VIEN
NENSIS (dunajskih odra-
slih dečkov) z Dunaja.
PTUJ — V sodelovanju z
Radiom Ptuj je izšla kase-
ta Komornega moškega
pevskega zbora Ptuj, za
katero je umetniški vodja
in dirigent Franc Lačen,
ob štiridesetletnici zbora
izbral 15 najbolj priljublje-
nih pesmi; torej tistih, ki
so v minulih letih najbolj
grele dlani njihovih zve-
stih poslušalcev. Med nji-
mi so kar štiri solistične,
ki jih izvajajo Feliks Pola-
nec, Marjan Brglez, Dušan
Vinkler in Andrej Polanec.
Tonski mojster je bil Ivo
Ciani, za grafično opremo
je poskrbel profesor Jože
Foltin, kaseta pa je na vol-
jo v lokalu HIT Janka
Grdiše ter v prostorih
našega zavoda. _