GozdVestn 75 (2017) 10426
Slika 1: Najboljše tri ekipe (foto: Vabo, d. o. o.)
Gozdarstvo v času in prostoru
Motorna žaga. Z nezgrešljivim zvokom, ki ga v 
času sečnje slišimo iz gozdov. Potem tišina in krik 
'paaaadaaa'. Drevo je na tleh. Približno sedem-
kilogramska zobata zver je eno najnevarnejših 
orodij na svetu in poklic gozdnega delavca eden 
najnevarnejših poklicev. A kljub temu se najboljši 
mojstri s tem orodjem tudi zabavajo. Se 'igrajo' in 
celo tekmujejo med sabo. Tako kot so se nekoč 
merili v metanju sekir in v spretnostih z žago 
amerikanko, se zdaj v spretnostih z motorno žago. 
Odkar smo v samostojni Sloveniji, so se naši sekači 
na državnem tekmovanju pomerili enajstkrat. 
Organiziramo ga namreč vsaki dve leti, vsaki 
dve leti pa je tudi svetovno prvenstvo. Do pred- 
lani so tekme organizirala posamezna gozdna 
gospodarstva, po spremembah, ki so se zgodile v 
gozdarstvu, in reorganizaciji gozdnih gospodarstev 
pa se je na pobudo podjetja Vabo in Gozdnega 
gospodarstva Slovenj Gradec pod okriljem GIZ 
"Tekme je konec, ko je odrezan zadnji količek!"
11. državno tekmovanje gozdnih delavcev Slovenije
GDK 945.26(497.4Kope)(045)=163.6
gozdarstva združilo pet organizacij, ki so se 
odločile udejanjiti idejo, in to jim je s skupnimi 
močmi in velikodušno podporo pokroviteljev ter 
donatorjev (tudi iz tujine) tudi uspelo.
Tekmovanje gozdnih delavcev je zanimivo in 
adrenalinsko in od tekmovalcev zahteva ogro-
mno zbranosti in spretnosti. Ni pa adrenalinsko 
le za tekmovalce, saj vpliva tudi na vsa čutila 
gledalcev – oči, ušesa in seveda vonj. Dodaten 
draž daje občutek nevarnosti, saj tekmovalci 
tekmujejo z enim najnevarnejših orodij. Zato 
nismo bili presenečeni, ko se je 7. oktobra 2017 
na Kopah zvrstilo kar 1500 obiskovalcev. Da so 
Kope že same po sebi izjemno privlačne in nikoli 
ne samevajo, je dejstvo, dejstvo pa je tudi to, da 
je na čudovito jesensko soboto na Pohorje vabil 
tudi zvok motornih žag. Kar petinštirideset jih je 
brnelo, med njimi tudi žaga evropskega prvaka 
Roberta Čuka in članov njegove ekipe Husqvarna, 
GozdVestn 75 (2017) 10 427
Slika 2: Najboljši trije (z leve) Janez Meden (Husqvarna), 
Robert Čuk (Husqvarna) in Jure Škufca (GG Novo 
mesto) (foto: Vabo, d. o. o.)
Gozdarstvo v času in prostoru
ki je z evropskega prvenstva odnesla tudi največji 
ekipni pokal. 
In kaj je na Kopah čakalo dvaintrideset slo-
venskih profesionalcev, osem dijakov, študenta 
in goste iz Hrvaške? Pomerili se v petih disci-
plinah, a pred nastopom je vse njihove motorne 
žage, meče in verige pregledala komisija, ki je 
potrdila njihovo brezhibnost. Nastop je namreč 
dovoljen le s pregledano in brezhibno motorno 
žago. Vsak poskus njene predelave ali označitve 
orodja in rokavic je kaznovan z diskvalifikacijo 
tekmovalca oziroma s prepovedjo nastopa. A to 
za nastop ni dovolj, bistvenega pomena je namreč 
varnost, kar pomeni, da morajo imeti tekmovalci 
ustrezno opremo, obenem pa se morajo natančno 
držati pravil, zapisanih v pravilniku.
Menjava verige in obračanje meča je prva 
disciplina, pri kateri mora tekmovalec čim hitreje 
zamenjati verigo in obrniti meč na motorni žagi. 
Pri tem se ne sme poškodovati, saj že najmanjša 
ureznina prinese kazenske točke. Najboljši to 
naredijo v manj kot osmih sekundah. Žaga mora 
biti po nastopu nared za naslednji dve disciplini; 
kombinirani in natančni (precizni) rez na podlagi. 
Če se pri kateri od naslednjih dveh disciplin na 
primer odvije matica, tekmovalec izgubi vse točke, 
dobljene pri prvi disciplini, pri disciplini, ki jo 
opravlja, pa čas, saj mora matico priviti nazaj.
Pri kombiniranem rezu tekmovalca čakata dva 
ostružena hloda konstantnega premera petintri-
deset centimetrov, ki sta pod različnima kotoma 
vzporedno postavljena na podporah. Na eni 
strani obeh hlodov mora tekmovalec odrezati 
koluta, debela od tri do osem centimetrov. Začne 
spodaj, zareže do polovice, nato nadaljuje z vrha 
in do tam, kjer je prej končal. Bolj kot čas je pri 
tej disciplini pomembna kakovost izvedbe naloge 
– čim natančneje odrezan kolut.
Tudi pri natančnem rezu na podlagi sta pred 
tekmovalcem dva hloda, ki ležita na deski, ob 
strani pa so trije centimetri žagovine, ki skriva 
stik deske in hloda. Deska predstavlja kamen; 
vanjo tekmovalec ne sme zarezati, ko odreže 
kolut (3–8 cm), pa mora biti neodrezani ostanek 
čim manjši.
Pri zaseku in podžagovanju gre za simulacijo 
podiranja drevesa. Petnajst metrov od debla je 
označba, ki predstavlja mesto, kamor naj bi padel 
hlod. Tekmovalec ima le minuto in pol, da 'podre' 
drevo, pri čemer mora zasek in podžagovanje 
izvesti čim bolj natančno. Z laserjem se izmeri 
smer podiranja, izmerijo pa se tudi globina in 
kot zaseka ter širina ščetine.
Disciplina kleščenje je simulacija kleščenja 
vej, ki so umetno vstavljene v deblo. Razmik med 
venci mora biti štiriinštirideset centimetrov, venci 
pa imajo točno določen razpored vej z vrha, da 
je naloga za vse tekmovalce enaka. Odrezati je 
treba trideset količkov iz mehkega lesa, debelih tri 
centimetre, ki predstavljajo veje, njihovi ostanki in 
zareze v deblo pa tekmovalcu prinesejo kazenske 
točke. Šestmetrski drog je ostružen na premer 
štirinajst centimetrov.
Kot rad reče prvak Robert Čuk, je tekme konec, 
ko pade zadnji količek in ko utihne zadnja motorna 
žaga. In to še kako drži, saj se na 11. DTGDS do 
zadnjega trenutka ni vedelo, kdo se bo okrasil z 
GozdVestn 75 (2017) 10428
zlato medaljo in katera ekipa bo dobila največji 
pokal. Po napetem boju med Čukom in Mede-
nom je o zmagovalcu odločilo kleščenje, paradna 
disciplina evropskega prvaka. 
Odlični pa so bili tudi naši mladi upi – srednješolec 
Blaž Pajnič iz Srednje gozdarske in lesarske šole 
Postojna se je uvrstil na skupno peto mesto, kar 
kaže, da bo njegov mentor Janez Meden, ki si je 
prislužil srebro, kmalu imel novega tekmeca. Da 
o štiriindvajsetletnem Juretu Škufci, ki je s tretjim 
mestom že začel mešati štrene v vrhu, sploh ne 
govorimo.  
Naslednje leto bodo naši najboljši sekači 
zastopali Slovenijo na 33. svetovnem prvenstvu 
na Norveškem. In kaj nas čaka potem? Mogoče 
organizacija svetovnega prvenstva? Zakaj pa ne, 
saj imamo tekmovalce, ki spadajo med svetovno 
elito, z 11. GTGDS pa smo dokazali, da lahko s 
primerno podporo in s skupnimi močmi orga-
niziramo prireditev na zares visoki ravni, kar je 
med pogovorom s povezovalcem prireditve jasno 
izrazil tudi direktor SiDG Zlatko Ficko: »Imamo 
znanje in želimo si organizirati tekmovanje na 
najvišji ravni. Pripravljeni smo na organizacijo 
Gozdarstvo v času in prostoru
Slika 4: Kombinirani rez (foto: Vabo, d. o. o.)
Slika 3: Kleščenje (foto: M. Krejan Čokl)
GozdVestn 75 (2017) 10 429
Slika 5: Zasek in podžagovanje (foto: M. Dretnik)
svetovnega prvenstva. Med našimi tekmovalci 
pa imamo tudi svoje 'Dončiče' in 'Dragiče', na 
katere smo upravičeno ponosni!« 
Tekmovanje je potekalo pod častnim pokro-
viteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, 
kar nam je v veliko čast, hkrati pa potrditev, da 
gremo v pravi smeri. Dan pred tekmovanjem 
je na Kopah potekala tudi seja sveta deležnikov 
gozdno-lesne verige z ministrom za kmetijstvo, 
gozdarstvo in prehrano mag. Dejanom Židanom 
na čelu, in ker smo del verige tudi mi, smo na njej 
sodelovali s predstavitvijo tekmovanja in njegove 
vloge v gospodarstvu oz. gozdarstvu.
Najboljši posamezniki:
Robert Čuk (Husqvarna)
Janez Meden (Husqvarna)
Jure Škufca (GG Novo mesto)
Žiga Švigelj (Husqvarna)
Blaž Pajnič (SGLŠ Postojna)
Gozdarstvo v času in prostoru
Najboljše ekipe:
Husqvarna
GG Novo mesto
Stihl Team Slovenija
SGG Tolmin
Gozd Ljubljana
Organizatorji Vabo, d. o. o., Gozdno gospo-
darstvo Slovenj Gradec, d. d., – Lesoteka, Zavod 
Sloles, Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Zavod 
za gozdove Slovenije in Gospodarsko interesno 
združenje gozdarstva se vsem sodelujočim iskreno 
zahvaljujemo za pomoč, pokroviteljem za rado-
darnost in podporo, tekmovalcem pa iskreno 
čestitamo za njihove dosežke. Glavni pokrovitelji 
so bili SiDG, Husqvarna in Lenzing.
Marta KREJAN ČOKL, GG SG