I* a s ii i k. Lčiteljski zbori. Akoravno je rTovarš" že večkrat govoril o učiteljskih zborih, naj vendar še kaj spregovorim o tej važni reči. — Ako že ustmeni pogovori o šolskih zadevah izobražujejo učitelje, koliko bolj še le pripomorejo k temu mnogovprstni in dobro prevdarjeni pismeni odgovori, ki jih učitelji izdelnje.jo, pri zborih pretresujpjo in eden drugemu ponujajo. Ako bi se učitelji pri zborih samo u.stmeiio pogovarjali, bi se večidel kmali pozabilo, kar se jp govorilo, ker nepremišljena beseua je pri marsikteremu le malo vredna, in kar človeka ne zanimiva, ga tudi ne oživlja. Prav koristno je tedaj, da se za učiteljske zbore zaspišejo vprašanja, ktere naj bi učitelji poprpj na tanko prevdarjali in pismeno izdelovaii. To marsikterega učitelja primora, da o šolskih in sploh o svojem stanu kaj bolj resno preniišljuje in prevdarja, da kaj spisuje, in da niu np zaspi roka za pisanje, kar bi se tu pa tain kinali zgodilo. Tudi je res, da je innogo takih glav, ki ne umejo kaj prida govoriti, pismeno pa Iožpjp in večkrat prav dobro izdelujejo; 1akim so tedaj pismeni odgovori kaj primerni, za vse vkup pa zeld koristni. Pismeni odgovori so pa tudi večidel dobro in sini ler tje celd izverstni izdelki posamnili bistrih glav. Dobri bi bilo tedaj, da bi vsaki učitelj, ki je kaj dobrega sam pisal in ne prepisal, hranil lak spis v svojem dnrvniku, ali da bi ga zapisal v kako posebno knjigo, ki bi pozneje njemu in drtigim njegovini prihodnikom dobro služil. Podsivoskalian. Mera pri podučevanji. Veliko učiteljev je, ki menijo, da niorajo pri podučevanji z učenci le kar urno naprej hiteti, da nčenje bolj razsirjajo, kakor vterjujejo, bolj prebračajo, kakor postavljajo, da tedaj svoje učence le raji dalje ženejo, kakor pa da bi jih pustili, da bi si počasi moči' nabirali. Zato je pa dandanašnji tudi toliko učencev, ki so pravi veterniki brez znacaja, in brez vseli Ippili iastnosti, ki bi jiti mugla inladina inicli. Bratje učitelji, glejmo, kaj delaino ! —r—