Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
President Augustin Kuk, Dr. Jur,
For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol.
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $ 3,- per year, 25^ per copy.
Advert. 1 column x 1" 52.10
LETNIK XI. — VOLUME XI.
FOR A FREE SLOVENIA
TORONTO 1, JANUAR 1960
KDOR ZANIČUJE SE
SAM, — PODLAGA JE TUJČEVI PETI I
J.V. Koseski
ŠTEVILKA 1 — NUMBER 1.
KAJ SE BOJITE?
Ideje zmagujejo po ljudeh. Zgodovina pove, da so bili no-1 silci raznih idej, ki so se pojavljale v zgodovini narodov in splošnega človeštva, ljudje odločne volje, pripravljeni tudi na žrtve.
Ideje, ki so globoko zaorale v zgodovini človeške družbe, niso zmagale čez noč. Ttos lci idej so storili svoje, doprinesli so svoj delež, čas je pa tudi po svoje pomagal. Nosilci idej so šli \ večnost, toda ideje, ki so jih sprožili, če so bile zdrave in koristne, so se uveljavile večkrat šele pozneje.
Slovenska državna ideja ni le od danes. Zavest vseslovenske povezanosti datira daleč nazaj v zgodovino. Zavest, da smo Slovenci imeli nekoč vladarje svoje krvi, ni zamrla kljub tisoč letnemu hlapčevanju Habsburža-nom. Narodni tabori po letu 1848 so izvencli v enoglasno zahtevo, "naj se pokrajine, kjer bivajo Slovenci, združijo v eno samoupravno telo, ki naj bo kakor kraljestvo . . ."
Zahteva po slovenski državi ji butnila ž vso silo zopet na dan po zlomu neprirodne in vsiljeni kraljevine, nazvane "Jugoslavija". Ni bilo to "nergaštvo", ampal ukaz narodne zavesti. Ni prave svobode, če ni narodne samostojnosti. Ni napredka ne v kultur nem, v gospodarskem in ne v na-rtfrdnen] pogledu. iy narod sani ne odloča po svojih izbranih zastopnikih v lastni državi. Z oziram, da je danes svet tako ozko povezan in da armada, kot ji bila n. pr. "jugoslovanska", ne pomenijo prav nič, je prigovar janje nekaterih zastarelih politikov, da je bodočnost in varnost Slovencev najbolj zagotovljena v "Jugoslaviji", prazna bajka. Sa mo še politično slepilo za naivne in nepismene ljudi!
Slovenska narodna država, je naša narodna pravica. Slep in naiven je, kdor meni, da bomo lahko uspevali v kaki jugoslovanski utopiji, kjer bodo našo usodo krmarili po bizantinskem receptu Karadjordjeviči in nam pamet solili srbski diplomati. Ti bodo tudi v bodoče, kakor v preteklosti. poznali Ie koristi Srbije. Ali nas davčne številke od leta 1918 do danes niso nič naučile? Ali nas nič ne uči stremljenje Beograda, naj Slovenci vendar le že žrtvujemo jezik Slomška, Prešerna, Gregorči-ja, Cankarja in drugih velikanov na ljubo "jugoslovanskemu", to srbskemu jeziku? Ena država, en jezik, potem bo Beograd lahko vladal z žandarji kot od leta 1918 do danes. Le čudno, da glasilo "Slov. krščanske demokracije" tako malo omenja, ta prizadevanja sedanjega tiranskega režima. Pa ni trebe misliti, da se bo s spremembo komunističnega terorja kaj spremenilo. To stremljenje je velesrbskim krogom prešlo v meso in kri. Ni odpo-moči razven v svobodni slovenski državi!
Ideja o slovenski narodni državi, prosti tujega varuštva je kaj prirodna. Le čudno, da se še najdejo ljudje, ki se boje to idejo javno izpovedati. Kaj je v ozadju, se vprašamo? Strahopet-nost? So taki — le Slovenci vredni nasledniki dr. A. Korošca, ki je upal cesarju Karlu Zadnjemu reči: "Veličanstvo, prepozno"! Razumemo narod doma. Ta ne sme svobodno govoriti. Toda mi v emigraciji? Koga se bojimo?
V vseh dobah so bili ljudje, ki so skušali jahati na dveh konjih. Za vsak primer! Naj bo še
Mescca maja bo preteklo pet- nastankom čisto nove politične najst let, odkar smo zapustili stvarnosti, - na kar Slovenci ta-Slovenijo on odšli v neizgledrio ko radi pozabljamo! -, sta ostali
begunstvo.
Človek bi pričakoval, da bo številna slovenska politična emigracija po tolikih letih in mnogih izkušnjah v bistveno narodnih osnovah edina, v popolnem soglasju; da bomo kot svobodni glasniki zasužnjenega naroda vsi, brez izjeme, delali za boljšo in lepšo bodočnost našega, stoletja zatiranega naroda, za obnovo slovenske države.
Bistveni vzroki za nesporazum, nejasnost in posledično nezani-manje za narodna vprašanja v slovenski politični emigraciji, so v glavnem naslednji:
1.	pomanjkanje narodne politike,
2.	pomanjkanje slovenskega, času primerno izdelanega narodnega programa,
3.	pomanjkanje osrednjega, od vseh skupin v begunstvu, demokratično izbranega slovenskega političnega predstavništva.
Za pravilno razumevanje današnjega stanja v domovini in begunstvu bi bilo potrebno seči nazaj v drugo polovico 19. stoletja, v katerem v bile že podane današnje miselne smernice slovenskega javnega življenja.
Vendar, upam, bo slika kljub temu dovolj jasna, če bežno prikličemo v spomin razmere v Sloveniji ob začetku druge svetovne vojne.
Takrat so v Sloveniji prevladovale v glavnem nekako tri, večali manj že jasno opredeljene politične smeri:
1.	uradno jugoslovanska, (tukaj vključujemo SLS ali bolj rečeno JRZ, JNS in JSS.)
2.	Številčno majhna, a dobro organizirana, komunistična, ki je ob začetku druge svetovne vojne štela le okrog 375! pravih članov,
3.	in v odklonu nezdravih razmer, ki so vladale v bivši kraljevi Jugoslaviji, slovensko državna, ki je na osnovi narodno-zgo-dovinskega izročila že polagala temelje sedanjemu slovenskemu državnemu gibanju.
Zaradi vsiljeno centralistične in z velesrbsko miselnostjo prežete jugoslovanske državne ustave je v slovenskem javnem življenju prevladovala in odločala prva skupina.
Šele z razpadom in s tem popolnim prenehanjem bivše kraljeve Jugoslavije in posledičnim

skupini vedno odločneje stopali v ospredje.
Zmagala je in prišla na oblast številčno majhna, a idejno in politično izrazito jasna ter dolga leta v podzemlju delujoča slovenska komunistična stranka, ki je Zavestno izkoriščala takratni mednarodni položaj in predvsem naivnost političnih voditeljev za-padnega sveta.
Čeprav je slovenska državna ideja že pred drugo svetovno vojno in v času komunistične revolucije vedno bolj pridobivala na ugledu in moči, so se pripadniki te ideje zaradi kritičnega položaja med vojno v domovini in z namenom, da bi ohranili prepotrebno edinost v borbi pro ti zlaganemu mednarodnemu ko munizmu, podredili takratnemu slovenskemu političnemu vod stvu in obstoječim politinčim organizacijam.
Z našim odhodom iz domo vine in z dokončnim zasužnjen-jem našega naroda je nova politična stvarnost, ki je, mimogrede ponovno poudarjeno, za vse narode bivše kraljeve Jugoslavije nastopila že aprila l. 1941., zopci stopila pred celotno slovensko politično emigracije v vsej svoji krutosti.
Uradno slovensko politične vodstvo je tudi v novem položaju še vedno vztrajalo na umiš ljeni kontinuiteti kraljeve Jugoslavije.
Zaman so bili vsi poskusi, da bi vodilni slovenski politiki i ozirom na novo nastali položaj preusmerili svoje ravnanje in v mednarodnem svetu zastopali prvenstveno slovenske korist in stem začrtali enkrat za vselej jasno pot slovenski narodni po liti ki.
Tako je prav v trenutku, ko st po končani drugi svetovni vojn zmagovite velesile začele odlo čati on razkosani slovenski zemlji Slovensko državna ideja dobila prav na praznik sv. Jožefa zaščitnika slovenskih dežel, 18 marca I. 1946., v prvem letu našega političnega begunstva, svojo zunanjo organizacijsko obliko: Akcijski Odbor za Zedinjeno in Suvereno Slovensko Državo, ki je takoj po predstavitvi slovenski
in koroško vprašanje. L. 1955. pa se je Akcijski Odbor za Zedinjeno In Suvereno Slovensko Državo
s "torontskimi sklepi" preimenoval v splošno, vsenarodno slovensko državno gibanje.
Z vidno zunanjo organizacijo slovenskega državnega gibanja in njenimi glasili je bila ločitev v slovenski politični emigraciji dokončna.
Ker ima sleherni narod, v ključno slovenski, naravno pravico, da v okviru svoje lastne državnosti, svoje lastne države, razvije vse svoje sile, so se kljub temu dobili ljudje, ki so to, edino pravilno, naravno in neodsvojljivo narodovo pravico smešili, pripadnike same pa zmerjeli z vsemogočimi priimki.
S slovenskim državnim gibanjem se uvrščamo v vrste mladih afriških in azijskih narodov, kj prav te dneve s prepričano, no tranje doživeto narodovo doslednostjo, dobivajo državno svobodo in neodvisnost.
Začetne težave .. so premagane, j
Na sliki so ga.
Popovič in hčerka Iljona, gospa minister za vseljevanje Ellen Fairclough ln zdravstveni minister za Ontarijodr. M.B. Dvmond.
SMRT NAŠEGA VODNIKA, PRIJATELJA ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA!
Vest o njegovi smrti nas je srce prenehalo biti za vselej! Trpeči slovenski narod v domo- [ vse, ki so ga poznali, globoko pre-j Največja skrb škofa dr. Gre-vini je slovensko državno gibanje : sunj|a. Vsi vemo, da je bil med j gori j a Rozmana v begunstvu je iskreno pozdravil, zlasti še, ko j Slovenci zelo priljubljen in čud- bilo vzdrževanje slovenskega be-tudi sedanja Tito-Slavija ni pri- j nega ni, saj je bilo vse njegovo : gunskega bogoslovja, saj je bil nesla našemu naipdu niti tistega, ■ življenje delo in trud za svoj osebno brez vseh denarnih sred-kar ie na nnrodn.m področiu'up- slovenski narod katerega jc štev; ^zavedal se je. kako zelo so ravičerio pričakoval.	neizmerno ljubil. Kako zelo se jc duhovniki Slovencem potrebni,
Padel je v idejno, snovno in j j-nal po domače pomeniti z prav da skrbijo za bcgun.ee in tudi za tpravno suženjstvo. Zadnje čase j vsemi. S kakšnim razumevanjem slučaj povratka v domovino, grozi vele-srbstvo še z uničenjem; jn zanimanjem je zasledoval na- kjer bi bili tako zelo potrebni — slovenskega jezika.	hpredek slovenskih beguncev,,, po vseh, razdejanjih, ki jih je
Nič čudnega torej, da je za raztresenih po vsem svetu! Kako tamkaj komunizem napravil. Slo-eptani in ponovno kruto preva- je obiskoval skupine slovenskih vensko Baragovo Društvo v Mont-■ani slovenski narod v domovini j beguncev kodar koli in kjerkoli realu se poklanja njegovemu slovensko državno gibanje edino I mu je bik, dano, jih bodril, sva- spominu. Naš venec na njegov ipanje, edina rešnja pot k do-1 ri[ navduševal, pozival k dobre- grob pa naj bo dar ($100.—) kočni osvoboditvi in resnični na- j mu jn jjm klical, naj bodo složni, slovenskemu semenišču v Buenos rodni svobodi v mednarodno j v s|ogj je moč, več sreče in Airesu.
priznani državi Sloveni ji.	j Več uspeha. Kako iskrano je bil Bog nam daj po pripošnji po
Skrajni čas je že, da se tudi i vesej naprcdka in uspenov sle- kojnega dr. Gregorija Rožmana slovenska politična emigracija po Vernega Slovenca! Vedno je j svetih duhovnikov, ki se bodo
tolikih letih v celoti odloči in sprejme idejo slovensko državnega gibanja za svoj vse-sloven->ko nardono državni politični program!
Ni dovolj, če nas veže le proti-komunistična miselnost, želja po uničenju sedanjega suženjskega trpljenja v domovini.
Pripravljeni in edini v bistvenih narodnih osnovah moramo biti najprej sami, da bomo kot svobodni glasniki zasužnjenega naroda uspešno seznanjeli svet in odločujoče mednarodne usta-
povdarjal, naj ostanemo verni , znali nesebično žrtvovati za be in pridni ter delavni in uspehi j guncc, za slovenski narod, za in notranja sreča ne bodo izo- j človeštvo.
stali.	Pokojni dr. Gregorij Rožman
Kar težko je verjeti, da ga nt nam bo vedno ostal svetal vzgled, j priseljence
KANADSKO BOŽIČNO DARILO BEGUNCEM
Kanadske oblasti so pred božičem izpolnile svojo obljubo, da bodo sprejele 100 begunskih družin, ki se doslej zaradi bolezni enega družinskega člana niso mogle izseliti iz taborišč v Evropi.
V Kanado sprejete družine bodo naseljene v bližini bolnišnic za jetične, kjer bodo zdravili obolelega člana. Za družine bodo skrbele zasebne ustanove, predvsem katoliške župnije in druge organizacije.
Sprejema ene skupine, ki je prispela v Toronto 16. decebra. se je udeležil poleg zastopnikov svetnih oblasti tudi torontski pomožni škof F. Marrocco in vodja škofijskega urada za priseljence preč. g. C.J. Mulvihill.
Nagradni natečaj za
več in da je njegovo plemenito j Bog mu bodi obilen plačnik! Za: SLOVENSKO BARAGOVO DRUŠTVO V MONTREALU Matija Kozina, tajnik.
javnosti in mednarodnem ustano- i nove o upravičenih zahtevah in
vam s številnimi spomenicami energično branil naše primorsko
pravicah slovenskega naroda!
Ludvik Jamnik
Indijci v Kanadi naraščajo
po številu
Število rojstev pri Indijcih v
Kanadi je večje kot pri ostalem \ prebivalstvu. V zadnjih 20 letih se je njihovo število dvignilo od 118,000 na 174.000.
(C.S. 450 6)
ki pomeni za Slovence narod-; Ameriki in drugod. Vse je po-nostno smrt in suženjstvo, ali stavljeno na kocko, t.j. ne sode-pa obraz odkritega Slovenca, ki ; lovanje prav vseh Slovencev, od je pripravljen doprinesti vse, | onega, ki ima vseučiliško diplo-tudi največje osebne žrtve za ! mo iz domovine, ali kje v emigra-narodno svobodo in lepšo bodoč- ciji, pa do zadnjega ročnega de-nost v lastni državi. Eno ali dru- lavca, ki ima morda samo osnov-go! Danes še lahko izbirajo, po-; no šolo. To ni važno! Važen je jutrišnjem bo lahko tO prepozno, duh, ideja, ki gori v srcu! če Narod bo take dvolične ljudi ideje ni v srcu, je tak človek si- i Bolni priseljenci za Kanado spoznal. Ne mi v emigraciji, na- : cer Slovence, toda mrtev ud e i Kanadska vlada jc sprejela 100 rod doma! izrekel bo sodbo nad migracije, ki nič ne pomeni za < begunskih družin, ki so imele onimi, ki zaradi trenutne osebne narodno bodočnost. Otrpel je- j enega člana bolnega. Od tega koristi, zaradi "posebnih intere- j zik, ki ne govori več, mrtva roka. i jih bo v Ontariju ostala predvi-sov" stojijo v ozadju in upajo ki ne more nič več storiti in priznati svoje prepričanje le med j ničesar dati za rešitev naroda, "zaupnimi" ljudmi, da ne bi sebi prazno srce, ki je izgorelo ne v tako ali tako škodili.	! ljubezni za narod ampak za
Več kdo zna, večjo izobrazbo osebni "jaz", kdor ima, tem več pomeni za Ti, ki to bereš, presodi, kje si
doma ena tretjina.
Avtomobilske tablice
v Ontariju
Nove tablice za leto 1960 bodo naprodaj 4. januarjo. Zadnji dan
za nabavo jc 18. marec. Po izjavi a. Yaremka, ministra za transport, bodo začeli v Ontariju izdajati dovoljenja voznikom za tri
Slovenstvo v emigraciji. Dolžnost in kaj si! Zastavi si resno vpra-njegova je, da se postavi na šanje: Sem li tudi jaz. med oni-mesto, ki njegovi sposobnosti • mi, ki se boje povedati, kaj so odgovanja! Stati ob strani, ko in kaj želijo svojemu narodu.
se odloča morda za stoletja na- ki doma trpi, trpi in krvavi ter j leta, ki se bodo obnavljala ob šo narodna usoda, je narodni tako težko čaka, da nekdo zan j | voznikov em rojstnem dnevu. Po kdo tako spreten jahač,, enkrat greh! Nič ne pomenijo takoz-, v njegovem imenu v sbobodnem j sedanjih načrtih bodo dobili no-mu bo spodletelo. Enkrat bo j vane "osebne" koristi, nič niso svetu spregovori besedo o slo-1 va dovoljenja vozniki, ki bodo moral vsak pokazati pravi obraz. primeri z težkim položajem { venski narodni državi ...	j nrvič prosili zanje v oktobru
Ali takozvani "jugoslovanski", [rojakov v domovini, ambicije v
Kdor ima oči . . .
Kljub poedinim glasovom disharmonije se mirovna igra komunistov še vedno nadaljuje. Nadaljuje pa se tudi zloraba tega premirja. Na eni strani pripravljajo Sovjeti, ki razpolagajo absolutno ne samo s proizvodnjo Sovjetske /veze, ampak tudi vseh satelitskih držav, veliko gospodarsko ekspanzijo gospodarske in tehnične pomoči gospodarsko zaostalim deželam ter istočano tekmovanje na svetovnih tržiščih s proizvodi z umetno nizko ceno, da bi uničili trg demokratičnemu bloku, na drugi strani pa zlorabljajo zatišje in molk svetovnega tiska za izvajanje strožje kontrole in duhovnega nasilja nad žrtvami, ki morajo živeti v komunističnih državah.
® Televizijski zvezdnik Danny Thomas je dobil svetinjo Pro Deo et juventute za 1. 1959, ki jo vsako leto podeli Narodni svet katoliške mladine—U.S.A. Natio nal Council of Catholic Youth.
• V cnein se komunizem še nI spremenil. Za 42. obletnico ok-toberske revolucije je objavil vatikanski L'Osservatore Romanc uvodnik, v katerem ugotavlja da je komunizem doživel že dost sprememb, toda od brezbož-ništvn se ni odmaknil.
Poročila, ki prihajajo i/, zasužnjenih držav, poročajo o koncu popuščanja na Poljskem: komunisti pritiskajo na delavce, da bi več proizvajali položaj se kljub
stične vstaje in so sedaj dorasli da jih laliko obsodijo na smrt. Na Kitajskem se nadaljuje gonja proti Cerkvi zvestim katoliča nom ter mešanje vernikov z ne kaj odpadlimi duhovniki ir školi.
Mednarodna katoliška komisija za preseljevanje "Commission Internationale Catholique pour les Migrations" v Ženevi je razpisala nagradni natečaj v zvezi s i. Svetovnim kongresom za imigracijo, ki bo 1. 1960 v Kanadi. Zahteva se spis — največ 5000 besed, ki naj obravnava integracije — avtorjevo izkustvo, ko je začel vraščati v novo okolje. V poštev pridejo vsi mogoči vidiki : ekonomski, socialni, čustveni kot tudi problemi, ki jih mora priseljenec rešiti še predno more začeti misliti na integracijo.
Prva nagrada znaša 100$, razen tega bo še več manjših nagrad. Spis naj bo napisan v enem naslednjih jezikov: angleščini, nemščini, franoščini. holandščini. španščini, portugalščini, italijanščini, madžarščini, poljščini ali ruščini. Tekmovanja se morejo udeležiti vsi, ki so se priselili po 31. dccembru 1945. Spis je treba poslati na naslov: C.I.C.M., Cana-dian Offices, 637 Craig VVest, Montreal, Que.
(C.S. 450-2 3.)
• Država sme razlastiti zanemarjeno zemljo. Nadškof Anto-nio Jose Plaza i/ la Plate je iž-
M. Geratič
1960.
Osvajalna sovjetska politika j< trenutno očitno usmerjena ir Južno in Srednjo Ameriko. Mi ko janov obisk ne pomeni nič do brega za nobeno državo, toda njegov obisk Mehike ni veljal gospodarski samo Mehiki, marveč celotni j javil v Buenos Airesu, da ima ameriški po- Sredn ji in Južni Ameriki, kjer \ država previco proti primerni moči ne boljša, ampak celo slab- upajo na bogato žetev. Neurejene j odškodnini razlastiti zanemar-ša. pojavljajo se zopet odkriti j družbene in gospodarske razme-j jeno zemljo in jo dodeliti dela-napadi na Cerkev, duhovnike, in re, nepoučenost in vročekrvnost, voljnim družinam. Krščansko redovnike. Na Madžarskem, kjer —vse elementi, ki jih znajo ko- pojmovanje snovnega bogastva so imeli pred kratkim na obisku munisti spretno izrabljati kot zahteva, da služi vsem ljudem in Hruščeva, preganjajo mladince, sredstvo za dosego svoje cilja zasebna lastnina, je samo sred-ki so se udeležili protikomuni--prevzema oblasti.	| stvo za desego tega cilja.
Pred časom smo poročli v SD, da so francoske oblasti prestregle ladjo Slovenijo, češ da je dobavljala orožje upornikom v Alžiru. Časopisi so tudi poročali o dobrih stikih med revolucionarji na Kubi in komunisti Jugoslavije. Pred kratkim pa je znani dunajski tednik Die Turche objavil članek A. Kellerja, ki je zbral še več podatkov in prikazal zaokroženo sliko dejavnosti komunistov Jugoslavije na mednarodnem področju. Članek je bil objavljen 7. jjovembra 1959 v št. 45, str 7 pod naslovom TITO UND ALGERIEN, Die "Sturmvogel der Weltrevolu-tion" — Ein vveltumfassender plan. V naslednjem navajamo v izvlečku nekaj najvažnejših ugotovitev :
kongresa Aleksandru Rankoviču, da pričakuje Hruščev, da bodo komunisti Jugoslavije prispevali letno za Kominform vsaj 5 milijonov dolarjev letno, mu je Ran-kovič pred pričami izjavil: "Ne nameravamo... za upor v Aijiru smo že doslej izdali več kot desetkrat toliko.."
TITO V MEDNARODNI
MREŽI
PODLAGA REVOLUCIONARNE DEJAVNOSTI
Podpore komunističnim podvigom po širnem svetu, ali tudi nacionalnim, kjer skušajo komunisti prevzeti vodilno vlogo, niso posledice kakih osebih simpatij, marveč temelje na objavljenih temeljnih načelih zunanje politike komunistične stranke Jugoslavije (KPJ) (Zametek splošnih smernic Zveze komunistov Jugoslavije, izdaja Centralnega komiteja 1958, tiskala in založila Kultura v Beogradu). Na str. 58 beremo:
'Revolucionarne stranke morejo igrati v zaostalih deželah pozitivno vlogo v družbenem razvoju... morejo izravnati pota do izgradbe socializma v teh deželah. V poedi-nih deželah kot v Alžiru, Indoneziji, v Bližnjem Vzhodu in v Latinski Ameriki morejo igrati važno vlogo narodni upori v borbi proti kolonializmu in kapitalističnim monopolom...s temi revolucionarji mora računati KPJ kot z enakopravnimi partnerji in z njimi sodelovati...."
Nadalje na str. 63: "...Zveza komunistov Jugoslavije mora utrjevati v svojih vrstah idejo mednarodnega proletarstva in graditi socializem v interesu delovnih množic celega sveta..."
Dolžnost podpirati revolucije v svetu je jasno izpovedana v. 3. dostavku istega poglavja: ".... stranka mora podpirati vsako so-cialistrično vstajo v vsaki deželi kjer koli na sveteu.." To je potrjeno tudi na str. 77: "KPJ se drži v svoji zunanji politiki načela mednarodne pomoči tako v gospodarstvu kot v orožju..."
POMOČ ALŽIRU IZDATNA
Pomoč jugoslovanskih komunistov upornikom v Alžiru mora biti dokaj izdatna. Ko je sovjetski opazovalec na kongresu komunistične stranke Jugoslavije 1. 1958 v Ljubljani omenil voditelju
Stalin je Titu prepovedal osebno udeležbo v španski državljanski vojni in mu je zaupal nalogo, da podpiral komuniste v Španiji z bojevniki, orožjem, municijo in denarjem. Iz Južne Francije je Tito tudi razpošiljal svoje agente po drugih delih sveta. Iz jih je izbral tudi večino svojih diplomatov, ko se je pooblastil oblasti v Jugoslaviji. Aleš Bebler je imej zveze s komunisti v Švici, Vlajko Begovič, vodja jugoslovanskega zavoda za zunanjo politiko,je bil od 1. 1943-1945 politkomisar v komunističnih oddelkih francoskega upora, poslanik Mladen Ive-kovič je skrbel za zvezo s komunisti Zapadne Nemčije, poslanik Danilo Lekič je bil svetovalec brazilske komunistične stranke, Edvard Jardaš, član zunanjepolitične sekcije centralnega komiteja komunistične stranke Jugoslavije, je bil L 1942 uradno imenovan za člana centralnega komiteja komunistične stranke v Kanadi, državni tožilec Branko Jevremovič je bil dodeljen 8. angleški armadi.
PREISKAVA V DAMASKU — PRETVEZA
Komunisti Jugoslavije so imeli z uproniki v Alžiru nekaj stikov, ker je več znanih komunistov študiralo v Alžiru kot dr. Dušan Milicič in dr. Begovič, toda pravo podpiranje se je začelo šele, ko je Sirija mpr&la pristati na pritisk Sovjetske zveze, da se je posebna komisija iz Jugoslavije pod vodstvom dr. Mihaela Javor-skega 1, sšebjem 34 oseb usidrala v Damasku, da bi nadzirala delovanje "vojnih zločincev", pretežno mohamedanskih članov nekdanje hrvatske vojske. Jugoslovanska komisija pa se iz neznanih razlogov ni veliko brigala za te begunce, marveč je izrabila svojo postojanko za središče komunistične dejavnosti med Arabci. Od tod so komunisti Jugoslavije vzpostavili dobre zveze s komunističnimi silami med alžirskimi uporniki. Sprva so jim dovolili kredit, 1. 1954 pa je že sledila prva pošiljka o-rožja — 90 zabojev, ki so jih prepeljali jugoslovanski parniki iz Reke v Sirijo in od tam po ovinkih v Alžir. V 1. 1955 in 1956 je sledilo še šest transportov, z zadnjim je Javorski poslal tudi 4 politkomisarje. Prihodnji tran-
sporti so šli direktno preko Casa-blancae v Alžir ; dva so Francozi prestregli, ostali pa -so cilj dosegli. Orožje, ki so ga kupovali v CSR, Belgiji (deloma ga je prispevala tudi Jugoslavija), so plačevali komunisti Jugoslavije. V 1. 1958 in 1959 so dovažali upornikom tudi moderno orožje, sa-nitetske potrebščine, predvsem pa dolarje. Skrb se je raztegnila tudi na ranjence, ki jih je polno po bolnišnicah in zdraviliščih Jugoslavije. V mnogih primerih morata .dva domača bolnika ležati na eni postelji, da je dovolj prostora za junake revolucije. Po poročilih Furche so prišli prvi ranjenci v Jugoslavijo že Septembra 1958, kar so pa uradno priznali šele maja 1959. Po istih poročilih je okrog 300 ranjencev v Delibaši pri Banjaluki, 70 v Reki in 250 v Dedinju. Zdravilišča v Makarski, Sljemenu, Vrnjaški banji, Niški banji in Ilidžu oskrbujejo okrog 2400 Alžircev. Komunisti jih trenirajo za politične komisarje. V javnosti jih izdajajo za Makedonce oz. škipetarce, toda domačinov ne morejo varati, ker vedo, da ne obvladajo teh jezikov.
Nekaj časa so skušali komunisti Jugoslavije svojo dejavnost, ki jo v glavnem omogoča ameriška pomoč Jugoslaviji, kolikor toliko prikrivati. Zadnje čase pa se zdi, da jih to ne spravlja več v zadrego in so v javnosti obširno poročali o obisku voditelja alžirskih upornikov Abasa (kot tudi o obisku delegacije iz Kube). Po cenitvi pisca članka je treba ceniti pomoč komunistične Jugoslavije alžirskim upornikom na 55 milijonov dolarjev.
Pisec se upravičeno čudi naivnosti Amerikancev, ki s svojimi davki podpirajo — preko Tita — komunistične revolucije po svetu.
ODOBRENO PO
VERSKI POLOŽAJ V SLOVENIJI OB KONCU LETA 1959
Pleteno v dveh separatnih legah, z notranjo lego obrnjeno tako, da je vaša toga v dotiku z mehko stranjo tki-m Resnična ubodnost!
fenmanA
PATENTIRAME
NOGAVICE Z DVOJNIM PODPLATOM
S-10-0
Nafta iz Sahare
Francozi so uresničili eno svojih želj — nafta iz Sahare je pritekla 6. decembra po 412 milj. dolgih ceveh na obalo Sredozemskega morja. Poslej so morali Francozi nafto uvažati, sedaj bodo imeli dovolj nafte za svoje gospodarstvo jn še za izvoz. Celotno podjetje je stalo okrog 700 miljonov dolarjev.
V	Katoliškem Glasu iz Gorice je dne 12. novembra izšel zani-m i.v članek pod zgornjim na-s.lavom, katerega dekio priobču-jemo.
V	odnosu do Cerkve in du-hoščine je partija letos napela vse sile, da bi še bolj uveljavila CMD med duhovniki. Poleg slavnostnega kongresa CMD, ki je bil v Ljubljani v začetku meseca septembra, je ljudska oblast finančno podprla tudi izdajo zbornika "V nove zarje". Ta zbornik obsega razne članke, predvsem spomine komunističnih duhovnikov na njih delanost pred drugo vojno, med komunistično revolucijo in po vojni. To so spomini pristnih marksistov v črnem talarju. — Ta zbornik pošiljajo sedaj vsem slovenskim duhovnikom na dom, članom ali nečlanom CMD.
V	zvezi s tem povejmo, da se je močno zaostrilo postopanje zoper duhovnike, ki niso v .CMD. Tu na Goriškem so letos zaprli župnika v Črnem vrhu Ivana Kobala ter ga obsodili na deset mesecev zapora, ker je ljudi opozarjaj pred nemoralnimi filmi. Na prosto je prišel prav ;te dni, potem ko je odsedel predpisano kazen. Iste dni, ko je on prišel iz zapora, je šel v zapor šupnik iz Šempetra Albert Met-likovec. — Po prvi obsodbi je g. Metlikovec vložil priziv na višje sodišče v Ljubljani. To je priziv sprejelo in vrnilo sodbo v nov pretres sodišču v Novi Gorici. Pri novem sojenju je g. Met-.likovec na kratko roko bil obsojen na dva meseca in pol zapora. Sodišče torej ni sprejelo dokazov za njegovo nedolžnost, temveč je samo znižalo kazen. Na priziv je ljubljansko sodišče novo razsodbo potrdilo in šem-
petrski župnik je moral v zapor za dva meseca in pol.
Novomašniku Markecu so nemški krogi v Celovcu delali težave zaradi njegove narodne zavednosti. Vsled tega Se je odločil, da gre rajši v Jugoslavijo med rojake kot na Koroškem med Nemce. Prišel je sem na Goriško in bil v službi najprej kot kaplan v Solkanu, nato kot župni upravitelj na Trnovem pri Gorici. Mlacl in živahen duhovnik se je povsod priljubil, toda ne pri oblasteh, ker ni maral stopiti-v CMD. Vsled tega so mu pred nekaj meseci vzeli vizum in g. Markec se je moral vrniti v rodno Škofijo Celovec.
Ker smo pri tem, dodamo še to: Javna tajnost je, da OZNA na vse kriplje pritiska na duhovnike, da se vpišejo v CMD. Kliče posamezne duhovnike, ki niso še člani, in jih po ure dolgo zaslišuje, zakaj nočejo v društvo. Pritiska nanje z obljubami in z grožnjami. To povemo, da ne bi kdo mislil, da so vsi člani CMD v društvu prostovoljno in vsi marksističnega naziranja, kot so pisci zbornika "V nove zarje".
Toda ta poostreni kurs do duhovnikov ni opažati samo na Primorskem, temveč v enaki meri tudi drugod v Sloveniji. Znano je, da je ljubljanski ordi nariat preteklo poletje objavil opozorilo na duhovnike, naj bodo bolj previdni, kajti že 20 duhovnikov da je v preiskavi, 4 pa v zaporu. Tudi v Mariboru je opažati isto. Neki župnik, ki je pokazal "preveč" gorečnosti pri misijonu y preteklem mesecu marcu, je dobil 4 mesece zapora.
Za zaključek povemo, da taki policijski ukrepi zadevajo duhovnike, ki niso v CMD ali ki so iz njega izstopili. Vse to priča, 'da ima partija v CMD tisto po-
slušno orodje, ki naj pomaga od znotraj spodkopati Cerkev in z njo vero v ljudstvu. Za svojo 40-letnico je zato smatrala partija kot najbolj učinkovito sredstvo v boju zoper Cerkev in vero to, da pospeši in utrdi CMD, kateremu grozi polom, ker nima -naraščaja.
NOVICE
Dr. Ante Pavelič umrl
V Madridu je umrl dr. Ante Paveli, nekdanji Poglavnik neza-visne Hrvatske. Nekaj časa je živel v Argentini, kjer so pois kusdi atentat nanj. Ko je bila Argentina že pripravljena, da ga izroči Titu, mu je uspelo umakniti se v Španijo, kjer je umrl v starosti 70 let .
Predsednik provincialne vlade v Ouebecu umrl
Kanadska provinca Quebec je izgubila že drugič vzadnjih 4 mesecih svojega predsednika. Ko je po nenadni smrti prejšnjega predsednika vlade Mauricea Dup-lessisa prezvel vlado Paul Sauve, nihče ni pričakoval, da bo provinca tako kmalu zopet brez predsednika. Novi predsednik Sauve je sicer ohranil stališče Duplessisa glede pravic provinc, toda pokazal je večjo elastičnost v metodi, kar je povzročilo večji optimizem za izboljšanje včasih malo napetih odnosov med federalno vlado in provincami. Predvsem je njegova zasluga, da bodo mogle univerze v Ouebecu odslej uživati podporo zvezne vlade, ki so jo doslej morale odklanjati, da niso izgubile provincialne podpore. Predsednik Sauve je umrl popolnoma nepričakovano na svojem domu, kjer se je mudil za začetek novega leta.
PROSLAVA UKRAJINSKEGA NETR0P0LITA ANDREJA SHEPTYTSKYJA V TORONTU
Pod pokroviteljstvom Niego-ve Excelence škofa Isidora Bo-recky, je organizacija Ukrajinskega katoliškega bratstva cerkva v Torontu priredila 13. decembra koncert v Massey Hali v proslavo ukrajinskega unijatskega Metro-polita Andreja Sheptytskyja. Glavni govornik je bil njegova eminenca James C. karnidal Mc-Guigan, ki se je v govoru spomnil srečanja z metropolitom, ko je ta 1921 leta obiskal Edmonton. Poleg pomnoženih ukrajinskih zborov in solistov, so nastopili tudi gojenci St. Michael's Cathed-ral Schole Cantorum pod vodstvom Rt. Rev. J.E. Ronan-a, D.P. Izvajana je bila religijozna glaz-ba.
Koncerta so se udeležili ministri in poslanci Federalne in Ontarijske vlade, predstavniki občine in druge odlične osebnosti.
Kdo je bil Metropolit Andrew Sheptytsky? Rodil se je 1865, umrl 1944. Bil je Metropoiit v Halychu—Ukrajini, in nadškov Lvina, zaupnik Pij a X,, in borec za Ukrajino.
V duiioynij£a je bil posvečen
1892, in že 1899 postavljen za škofa in eno leto nato za nadškofa—metropoli ta. 1914. leta je bil deportiran v Rusijo, od koder se je vrnil 1917 leta. Protestiral je pri poljskih oblasteh proti preganjanju Ukrajincev — pravoslavcev. Zadnja leta je trpel vsled paralize, a bil je toliko spoštovan celo od komunistov, da si do njegove smrti 1. novembra 1944, niso upali začeti z masovnim preganjanjem ukrajinskih katolikov, Pač pa so z istim začeli po njegovi smrti.
Bil je eden izmed najbolj spoštovanih duhovnikov vzhodnega obreda, delal je vse življenje za edinost cerkve in za ukrajinsko osvoboditev.
Skrbel je za misjonarje med raztresenimi ukrajinskimi emigranti po vsem svetu in mnogo potoval. Kanado je obiskal 1910 in 1921 leta. Bil je dominantne postave, saj je meril skoraj 7 čevljev. Umrl je pred 15 leti, njegov duh pa postaja iz dneva v dan močnejši med Ukrajinci, ki so začeli z delom za njegovo beatifikacijo,
V,M
CANADA
Novoprišli...
DOTE JEZIK VAŠIH NOVIH PRIJATELJEV
V družbi kjer živite in delate se ponavadi govori angleško ali francosko. Od temeljite je važnosti znanje vsaj enega od teh jezikov. Bresplačni tečaji se dajejo v skoro vsakem kanadskem centru.
Pogodnosti so mnogoštevilne -■
Državljanstvo
Znanje angleškega ali' francoskega jezika je potrebno za dobivanje kanadskega državljanstva.
Služba
Lažje boste dobili in zadržali delo a ravno tako boste imeli boljše pogoje za napredek v službi. Strokovnjakom bo olajšano pohajanje tehničnih tečajev.
Družabno življenje
Lažje boste vstvarjali prijateljstvo med ljudmi s katerimi delate in sosedi. Mnogo hitreje boste sprejeti kot člen edinstva.
Deset najboljših filmov
Wililam Mooring, ki poroča o
novih filmih in dogodkih v Hol-lywoodu v katoliških časopisih, je označil kot 10 najboljških filmov leta 1959 naslednje: Ben Hur, The Nr.u's Story, The Diary of Anne Frank, he FBI Story, The Wreck of the Man' Deare, North by Northvvest, Shake Hands \vith the Devil, Blue Denim, John Jaul Jones, Compulsion.
Osebne zadeve
Mnogo lažje Vam bo urejevati svoje op-ravKe z ljudmi v trgovinah in uradih. V mogočnosti boste da raztolmačite svoje potrebe hišnem gospodarju, zdravniku, odvetniku, obrtniku, državnem uslužbencu in t.d.
Obvestila in zabava
Bili boste v mogočnosti da čitate kanadske časopise in knjige. Imeli boste večje zadovoljstvo gledajoč in poslušajoč televizijo, radio, kino, gledališče kakor tudi razna predavanja. Boljše boste razumeli kanadsko življenje in navade.
Škof Antigonisha umrl
18. decemrba je umrl v Antigo-nishu tamkajšnji škof John R. MacDonald, D.D., ki je bil znan po svoji udeležbi pri snovanju in razvoju vseučilišča sv. Franšiška Ksaverija in njegovega oddelka za vzgojo odraslih, ki je postal teoretnično in organizacij sko-vzgojno središče vsega zadružnega dela preko mej njegove Škofije. Bil je tudi predsednik škofovske komisije za socialno akcijo in ima mnogo zaslug, da so tudi angleško govoreči katoličani Kanade začeli prirejati socialne tečaje, ki so dosegli letos višek z zasedanjem v Sudburvju. Mašo zadušnico je daroval zanj apostolski delegat za Kanado nadškof Sebastiano Baggio.
Resnica, pravičnost in ljubezen - temelj miru
Papeževa božična poslanica na-j glaša, da siccr ne živimo v voj-i nem stanju, toda tudi ne v dobi miru. Pravi mir more biti grajen le na temelju resnice, pravič-j nos ti in ljubezni in medsebojno zaupanje se more povrniti le, če : bodo vsi priznavali vrhovna ; nravna načela. Človeštvo potrebuje trojnega miru miru v dušah, mir v družbi in mir med narodi.
Dobro razmislite o vseh pogodnostih -in ZAČNITE SEDAJ
Vpišite se v tečaj za jezik. Če niste vmogočnosti da pohajate tečaj, naročite si brezplačne knjige da učite doma. Vsaka šola v mestu kjer živite, ali pa najbližji urad za državljanstvo ali vseljevanje, (Citizenship of Immigration Offica), ali pa "The Canadian Citizenship Branch, Ottawa" Vam bodo z največjim zadovoljstvom dali ali pa poslali potrebna navodila.
Komunisti v ZDA imajo novega voditelja
Na zadnjem zborovanju komunistov v ZDA so zamenjali svojega voditelja — Eugene Dennis je izgubil svoje položaj in novi voditelj komuinstiv v ZDA vsaj za javnost je 48 letni Gus Hali.
Minister of Citizenship and Immigration
Sovjetsko • kitajski odnosi
Nekateri bolj razgledani diplomati začenjajo uvidevati, da je navidezno nasprotje med Sovjeti in Kitajsko vnaprej dogovorjena igra med Hruščevim in Mat — Tse-^tungom. Hruščev bo govoril o mirnem sožitju in istoča sno podpiral vse komunistične podvige po svetu, zlasti pa v Aziji.
i velike evropske proizvajalce .tranzistorjev.
ING. STANKO BLOUDEK UMRL
28. novembra je umrl v Ljubljani ing. Stanko Bloudek, graditelj planiških skakalnic, letal in drugih športnih objektov. Bil je član mednarodne smučarske federacije in mednarodnega olimpijskega komiteja.
• Med slovenskimi športniki
je vzbudila veliko ogorčenje odločitev jugoslovanskega olimpijskega odbora, da ne pošlje smučarjev na olimpiado Squa\v Valley (ZDA), češ da so prešibki v konkurenci z atleti drugih clržav. Uspehi zadnjih let pa tega ne dobazujejo. V športnem tedniku Polet pravi Rudi Finžgar med drugim tole: ' . . . Ce pa pravijo, da primanjkuje sredstev, sem izračunal takole: izvozili bi 250 parov jesenovih lepljenih smuči več in denar bi bil tu. Sicer pa jih izvozimo letno 70.000 parov, kar prinaša državi bogate devize!"
Druga Korotanova plošča, ki obsega 17	
slovenskih narodnih in umetnih pesmi	
POD	0KN0N
je v	prodaji pri
Miro Odar	Slovenska pisarna
1042 E. 72nd St.	618 Manning Ave.
Cleveland 3, Ohio	Toronto 4, Ont.
Cena: $4.98	Poštnina 25 centov
• Violinist Igor Ožini se je
vrnil z dolge turneje po Avstraliji. Novi Zelandiji in Daljnem vzhodu, kjer je imel več uspelih koncertov'.
749-751 Bathurst St. Vam daje specijalen
vreden $1.— na vsako naše T.V. POPRAVILO
Strokovna popravila televizijskih Stereo HI-FI gramofonskih in magnetofonskih aparatov. Evropski in ameriški modeli. 24 ur dnevno.	Zmerne cene!
Kličite LE. 2-1164
Jamčimo za vsa popravila in dele
^^^----
Prizor z zasedanja Quebeškega pokrajinskega parlamenta
• Mohorjeve knjige 1960:
Koledar (Goriške in Celovške i Moh. družbe), Sveti Janez Marija Vianney, j Škrlatno nebo na vzhodu in. zahodu.
MED SLOVENCI
Mrs. A. Nightingale, stanujoča na 330 Hillhurst Blvd., RU. 1—5946, North Toronto, ttče governantko za dva otroka, stara 2 in 4 leta. Mesečna plača $120.—. Praksa zaželjena, a ne pogoj. Ista gospa išče tudi eistilko za enkrat na teden (četrtek ali petek). Zainteresirani naj se obrnejo na gornji naslov. — :
Novice iz Slovenije
Toronto
• Torontoske javne knjižnice so v zadnjem čas« dodale naslednje knjige v slovenščini, ki, si jih lahko izposodite: Bevk, France	921 j
Začudene oči 1952.	,
Gregorčič, Simon	891.84
Prepesnitve: Proza; Dostavki:, Pisma, 1870—1884. 1951. (Zbrano delo, v. 3)
Trdina, Janez	891.84
Bajke in povesti o Gorjancih (11 del.): Dve ljubici: Vinska modrost. 1955.
Pripovedke, basni in bajke: Članki, kritike in razprave. 1952. Voynich, E. L. (Boole) Obad.
propagandnega programa, so kazali tudi dva novejša filma. Govoril je jug:, konzul, žvižganja; in vpitja*je1 -bito■ toliko,- da 6»>ga* i«W. v Mariboru, je le tu in tam slišalo. Dokaz, da
NOVE ŠOLE
V Mariboru so letos ustanovili Višjp komercialno šolo in Višjo tehniško šolo. Ustanovni organi; sodijo, da obe šoli lahko v najkrajšem času prerasteta v Visoki soli ali fakulteti ' kot prva zametka nove in samostojne1 uni-
orjentirana kot pa prireditelji. Mnogo obiskovalcev je odšlo že
V Ljubljani so pa letos odprli
jc bila večina dvorane drugače Tehniško šolo za elektroniko. .-
IZVOZ SLOVENIJE
Skupna vrednost izvoža .je
pred začetkom, drugi pa tudi j znašaia v prvih deseitih mesecih med izvajanjem programa. S j letošnjega leta več kot 15 mili-1 programom so zašeli z enourno j jard din t0 je za 4 4o6 več kot v
zamudo.
Chicago
istem obdobju lani. Slovenija izvaža največ v Italijo. V Ame- j riko je šlo 200,6 celotnega izvoza.	j
DRAGINJA V SLOVENIJI
V Sloveniji in sploh v Jugoslaviji je vzbudila precej nezado-
• Kulturno življenje v Chicagu.
Krepko in uspešno so pričeli naši kulturni delavci. Najprvo moramo omeniti koncert cerkvenega I voljistva odločitev o povišanju pevskega zbora fare sv. Štefana, j stanovanjske najemnini in cene v soboto 14. novembra. Vsak kon- ! električnega toka. Ta je poskočila j . ..Hranilnica in posojilnica Jane-j cert:> P°memben kulturni do-1 od 3 din za Kwh na 7 din. Raz-za E. Kreka v Torontu zaklju- S°dek. Tudi ta koncert je poka-, burjenje je razumljivo, ker po
čuje svoje letošnje poslovno leto
Denarni promet je bil izredno	Pa dokaz ve,ike Požrtvovalnosti
velik in z vlogami so se člani	Pevcev ter izrednc vneme Pevo"
zelo približali 300.000 dolarjem.	vodje P' Vendelina. Na koncertu
V razliki s kanadskimi kreditni-	so nastopili trije zbori: cerkven,
mi zvezami, ki imajo večino de-	Pevski zbor' zbor 'judskošolskih
narja izposojenega na osebna	fantov in Mladinski zbor Lige.
denarja	Cerkveni zbor je zapel 10 narod-
zal visoki nivo našega zbora in j družinah povečini uporabljajo
električne kuhalnike. Vzporedno s podražitvijo so povišali tudi plače ,vendar prav nič sorazmer-
osojila je nad polovico slovenske zadruge posojenega na hipotečna posojila. Tajnik zadruge R. Cuješ se je
nih pesmi in cerkveno: Pozdravljena Kraljica. Narodne pesmi so kar vžgale, saj .so vzete iz naroda
, , v ,	„ ...	in so bile najbolj prikladne času-
udelezeval posebnega tecaia, ki ,	. . . ,,	X(	. •
. . f / '	ko iz sladkega mošta nastaia
ga je v leseni priredila zadruzna	. ^ X1 . , •,,•,,
. .. '	.	vino. Deski zbor se je tudi dobro
organizacija Cooperators Insu-	., , , v, . .	. .
° . . .	.. . ..	postavil s 4 angleškimi pesmimi,
ranče Assocaition (CIA) m ki	_ „ ... . ... .,
, „ ,	Dobro zvrgolijo ti mali slavcki!
nudi poleg avtomobilskega zava-	„ ,. , ,. , . , .	.
f e	c	Tudi mladinski zbor se lepo uvel-
rovanja še razne clruge vrste za-	. ,.	,	, . ,
. ,	.	javlja. Vžgala ie študentovska
varovanja kot n. pr. zavarovanje	..
\	'	, v,	Ko Študent na rajzo gre, tudi
proti požaru, izostanek zasluzka . . ... ,„'
v .	' . . ,	ostale so bile z občutkom zapete,
v primeru bolezni itd.	... . .. ., . ....
! Zelo je poživil ne sicer veliki, pac
Letošnji občni zbor zadruge bo	pa dobro uvežban orkester. Zai-28. februarja v cerkveni dvorani
no.
USPEHI SLOVENSKE INDUSTRIJE
Tovarna Elektrovina iz Maribora bo letos izdelala 62.000 električnih motorjev, medtem ko
jih je lani 38.00. Po izdelkih Elektrovine je veliko povpraševanje, zato bodo leta 1960 izdelali 100.000 motorjev. S to proiz vodnjo bi se tovarna uvrstila med največje evropske proizvajalce elektromotorjev. V pripravi je tudi uvedba avtomatizacije. Maja 1960 naj bi stekel prvi avtomatiziran obrat. Tovarna izvaža svoje izdelke v obe Nemčiji in v druge evropske države ter na tržišča Srednjega in Daljnega vzoda. Elektrovina je sklenila %■ zahodnonemškim končernom LINDE večletni dogovor, po katerem mu bo letno dobavila 50.-p00 specialnih motorjev za kom-presorske hladilnike.
Tovarna TAM iz Maribora, ki izdeluje kamione (TAM-4500) po licenci zahodnonemške tovarne Maginus Deutz iz Ulma, je na tem, da sklene s to tovarno pogodbo, po kateri bo TAM dobavljala nekatere avtomobilske dele tovarni iz Ulma za njene potrebe. Predstavnik nemške tovarne je zelo alskavo ocenil kamione TAM-a.
Industrija za elektrozveze (IEV) izdeluje že nekaj časa serijsko tri tipe germanijevih tranzistorjev in sedem tipov germanijevih diod. izdelki ustrezajo mednarodnim standardom. Kmalu bo TEV' proizvajala še močnostne visokofrekvenčne tranzistorje. Zaenkrat izdelujejo mesečno 9000 tranzistorjev in diod, za leto 1960 pa je v načrtu proizvodnja 350.000, v treh ali štirih letih pa 2,000.000. S tem bi sc ljubljanska tovarna uvrstila med
• Družba Sv. Mohorja v Celovcu je tiskala dramo v petih dejanjih, ki jo je spisal dr. Metod Turnšek: Kralj Samo in naš prvi vek.
• 25. novembra je bila v Trstu
v cerkvi Novega Sv. Antona slovesna maša za pokojnim ljubljanskim škofom Gregorijem Rož-manom. Udležilo se je je lepo število tržaških Slovencev. Med mašo, ki jo je daroval msgr. Jamnik,. je ,pd /bor. slovenskih duhovnikov. Po maši je dr. Jože Prešeren pokazal v pokojniku velikega učitelja, prijatelja mladine, dobrotnika ubogih in gorečega dušnega pastirja.
• Profesor Rupel, predstojnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je pred kratkim odkril v vseučiliški" knjižnici v Munchenu Kanizijev Katekizem, ki ga je spisal slovenski jezuit p. Candek in je po prizadevanju ljubljanskega škofa Tomaža Hrena izšel 1. 1615.
ATLETSKE ŠPORTNE SPODNJE
HLAČE ZA MOŽE IN DEČKE
Vsi aktivni moški cenijo VVATSONOVO atletsko vrečico in trismemo trebušno oporo. Elastičen pas - neprekosljiva moška udobnost.
Dolga nošnja, mojsterskl kroj, pranje lahko, likanje nepotrebno, Jersey majice za kombinacijo.
ip-V-0 :i -.....\ '
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH, DRfZINSKIH
in pravnih zadevah na:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St.f Room 4, Toronto, Ont.
EMpire 4-4004
sv. Elizabete (Dundas-Spadina), pred občnim zborom pa bo družabni večer s plesom 20. februarja v obeh dvoranah iste župnije. Za godbo bo poskrbel orkester "Veseli Ribničani".
Na občnem zboru Ontarijske Lige bo tudi razstava tiska, ki je v 1. 1959 poročal o dejavnosti kreditnih zvez. Poleg okrožij bo tudi posebna skupina etničnega tiska, kjer bodo razstavljeni iz-
gral je Fantazijo p. Vendelina. Vsi, ki so bili navzoči, so izrekli željo, da bi pevci še večkrat nastopili. Napovedovalec je bil župnik j}. Tomaž Hoge, ki je
ger. Pravijo, da žaloigre ne vle-1 čejo. Toda pri Užitkarjih smo j videli, kako so gledalci napeto sledili razvoju igre in tudi uživali , ob odličnem podajanju. Režišerju in igralcem vso priznanje
• 20 letnica poroke. 20 let je | poteklo, ko sta se v jeseni leta 1939 pri Sv. Marjeti ob Pesnici poročila Franc in Marija Sed-laček. Prijatelji so jima priredili v soboto 14. novembra pri g. Tašnerju v Cicero prijetno presenečenje. Gospod in gospa Sed-laček rada pomagata pri naših prireditvah, zato jima tudi mi
spretno v slovenskem in ang-1 kličemo: Še na mnoga leta tja
leškem jeziku povezoval posamezne pevske točke. — Drugi pomembni kulturni dogodek je bila Remčeva žaloigra "Užit-karji", ki so jo igralci Lige vpri-zorili v soboto 21. novembra. Igro je režiral g. Filip Stanovnik, ki je
rezki iz etničnih listov, ki izha- j igral tudi glavno vlogo užitkarja. jajo v Kanadi. Med njimi bodo Vloge so bile posrečeno izbrane tudi poročila o slovenski zadra- ter so vsi igralci podali solidno gi, ki so bila objavljena v SD. in prepričljivo igro, tako Pepca
Mokorel užitkarico. Pavla Božnar
• 29. nov. je bila uradna proslava jugoslovanskega konzulata novega jugosL državnega praznika v "Odeon" kino dvorani, ki se je je udeležilo kakih 2000 obiskovalcev. Poleg drugega
snaho Francko; Janko Tajčman soseda Smrekarja, Tone Leban meštarja. Prav izvrstna sta bila sodnik, ki ga je naravnost strokovno podal g. dr. Stanko Mašič j in Pavla v Ptuja, pozneje je delo-in ja zapisnikar dr. Alfred Fišin-; val pri Sv. Mihaelu na Barju, v
gor do zlatega jubileja!
•	ABN v Chicagu je 19. novembra praznoval 10 letnico obstoja. Tajnica Mrs. Uljana Celje-vič je podala prav zanimivo sliko razvoja in dela te pomembne organizacije, v kateri so včlanjeni skoraj vsi narodi za železno zaveso tudi Slovenci.
•	Preč g. Mirko Godina, je
postal po smrti preč. g. Ardasa šupnik velike hrvatske fare Sv. Jošefa Delavca v Gary, Ind. Mirko Godina je bil pred vojno župnik minoritske fare Sv. Petra
zadnjem času pa v Aurori, Minn. Naše čestitke in želje za uspešno delo na novi postojanki!
•	Veselo bo zopet! Saj veste gotovo kje! Na predpustni plesni zabavi, ki jo prireja Slov. Narodna Zveza v. soboto 27. feb ruarja v znani Tomazinovi dvorani. Vsega bo dovolj, tudi pred-pustnih krofov in še kaj drugega. Pridite gotovo, pa boste veseli še ves teden pozneje!
•	Tudi plesna skupina slov. radijskega kluba vabi na vesel in zabaven večer—imenovan Valentinova plesna zabava. Tudi ta bo v Tomazinovi dvorani v soboto 13. februarja. Fantje, srčke boste morali ta večer prinesti svojim plesalkam. Priporočamo! Podprimo mlade ljudi, ki s tolikim zanosom prikažejo slovenske narodne plese na televiziji in drugih javnih nastopih!
•	Žalna komemoracija za Štefanom Banderom voditeljem ukrajinskim odporniškega gibanja, katerega so ubili komunistični agentje, je bila v nedeljo 29. novembra v cerkvi grkokatoliške fare sv. Nikolaja in pozneje v Summa Hali. Izredno veliko ljudi je prisostvovalo žalni manifestaciji, med njimi tudi zastopniki drugih narodnosti.
• Slovenska drama na ploščah
Kot j a to običaj v Ameriki ter državah Zapadne Evrope, je ljubljansko dramsko gledališče s pomočjo podjetja "Jugoton" posnela na gramofonske plošče nekatere najbolj značilne odlomke iz slovenskih klasičnih dramskih stvaritev. To pot ser bili posneti odlomki iz Linhartovega "Veseli dan ali Matiček se ženi", Cankarjevih "Hlapcev" ter Levstikovega "Martina Krpana" Pri snemanjih so sodelovali najboljši slo- j venski igralci.	.
Najlepše domače in svetovne povesti objavlja slovenski ilustrirani mesečnik
POVEST
24 strani velikega formata — Do dvanajst zaključenih povesti v vsaki številki — Popularen roman v nadaljevanjih. Na željo pošljemo mesečnik brezplačno na ogled! Letna naročnina znaša samo $5.00
Naslov za naročilo:
POVEST P.O. Box 730, Brandon, Manitoba, Canada
UČITE, UČITE SE SLOVENSKO
Na slovenskem dnevu v Clevelandu je govoril pok. dr. Gre-gorij Rožman. Omenil je kot dve hvalevredni narodni zbirki: slovensko semenišče v Argentini in slovenski Dijaški dom v Celovcu. ,Ko je govoril o uspehih mešane gimnazije v Celovcu, je nanizal nekaj misli mladini v Združenih državah, ki pa veljajo — mutatis mutandis — vsemu mlademu slovenskemu rodu, ki je razkropi jen povsod po širnem svetu.
Uredništvo
"Bodite Amerikanci, polnovredni državljani, lahko ste ponosni na to, a materinski jezik vaš je slovenski, kakor naš. Ta jezik je za nas vse enak zaklad, ki ga ne smete zavreči, je dota, ki je ne smete zapraviti, temveč obogatiti se morate s slov. jezikom. Dobesedno mislim, ko pravim "obogatiti". Vsak jezik, tudi jezik najmanjšega naroda, je vrednota, ki nam odpre dohod do duhovnih in kulturnih bogastev tega naroda. In tega bogastva ima slovenski narod toliko, da nas ni sram
pred vsem angleško govorečim ■ svetom. Torej: Učile, učite se slovensko, prav zares!
"Cemu nam bo slovenščina, ko je v šoli vse angleško? Cemu? Zato, da boste za en jezik bogatejši od vaših ameriških sošolcev. In drugič, Amerika že zdaj potrebuje ljudi, ki znajo kak slovanski jezik, in v bodočnosti jih bo še več potrebovala. Iskala bo ljudi, ki znajo vsaj en slovanski ] jezik. Vsi slovanski jeziki so si sorodni; kdor enega zna, se kmalu nauči še drugih! Mladina slovenskega pokolenja, nauči se jezika svojih mater dobro, cla vam bodo vrata k vsem drugim slovanskim jezikom odprta, in boste mogli svoji ameriški domovini bolje in koristneje služiti j kot drugi, ki znajo le en jezik.
"Dolžni ste svoje znanje, zmožnosti in spretnost posvetiti v korist domovine, da vsak od svoje strani doda k zdravemu napredku toliko, kolikor mu je Bog talentov dal, toda rodu, iz katerega izhajate, ste dolžni vračati. Morda nam to tuje zveni? Morda ne umemo takoj, kako in zakaj? Naj to pojasnijo zgodovinska dejstva. Presenetljivo odkritje je bilo zame, ko sem zvedel, kako so srbske znanstvene in kulturne institucije bogato doti-rane z raznimi ustanovami, štipendijami, bibliotekami, laboratoriji it. Od kod? Izseljeni Srbi, posebno iz obeh Amerik, ki so si
MARY LINDA BEAUTY SALON
4 SHORT STREET RU. 2-3400 (Egllnton in Dulferln)
Mrs. S. GLAC
pridobili znatno premoženje, so del tega vrnili stari domovini in rajokom, ki tam žive, pa ne samo s paketi in priličnimi denarnimi darovi, ampak z velikimi svotami so podprli znanstvene ustanove in s štipendajami omogočili tudi revnejšim dijakom primeren študij. V tem se kaže večje navdušenje za svoj narod, kot so še tako lepe besede, pa samo besede.
"Te misli naj bi bile seme, vse-jano v naše duše na "Slovenski dan". Otroci še ne umejo, kam merijo in kako, daleč segajo; starejši razumemo in moramo mladino v to smer voditi".
GOSPEJ ANI TIMLIN V SLOVO
Iz Ottawe je prispela vest, da je v ponedeljek 28. decembra za-tisnila neumorne oči velika do-brotnica Slovenk—begunk, ki so v jeseni 1948 začele prihajati v Kanado. Dolge ure Slovenk— služkinj so se zdele še daljše, ker so bile v tujini, v novem svetu in okolju. V to osamelost pa je posijal žarek sreče, ko so ta dekleta, kot tudi fantje Slovenci, ki jih je usoda zanesla v Ottavvo, dobile obisk ge. Tim-linove, ki je bila neumorna delavka Catholic Women's League. Ona je poslušala tožbe in težave teh novih deseljencev, jih bodrila in jim skušala nadomestiti vsaj nekaj doma. Ob četrtkih so se vsi Slovenci v Otta\vi zbirali na njenem domu, in šele danes lahko cenimo njeno delo, če pomislimo, da se je vseh gostov normalno nabralo 20 do 30. Oskrbela je Slovenkam lepe sobe v Rosarv Hali, njene roke so poznale le eno vodilo, — daj! j
Knjige in revije
Pred zaključkom 1. 1959 smo dobili objavljeno delo pokojnega dr. Alojzija Kuharja, njegovo disertacijo o pokristjanjenju Slovencev in slovenski narodnostni meji v tem času. Disertacijo je priredil za tisk dr. Janez Arnež. Podrobnejše poročilo o tem za Slovence važnem delu bo objavljeno v prihodnji številki.
Bojan Devetak: ŽIVA VODA
Težko je pisati kritiko o pes mili, še predvsem, če imaš občutek, da dojemaš njih vsebino in smisel nekoliko globlja od povprečnega bralca. Ob takšnem spoznanju si podzavestno rečeš: ne, to ni krtika, ampak moje misli o pesmih in človeku, ki je
psov, odjeknila prava pesem, na katero bomo mislili tudi še jutri.
Pesem, "Prijatelju pesniku", je sloviti ruski pesnik Puškin zak-: ljučil takole:
"Izberi, kar imaš po svojem
užitkom zadoščenja, kakor, če ; tebi skriva svoj čar zate, tega pa, j srcu rajši: slava je resda slast, bi zmolil Oče naš.	j v katerem živimo vsi, nam mora j a mir je stokrat slajši!"
Kot sem omenil že skraja, naj prav pesnik z njegovo barvito- ! To bi svetoval tudi avtorju bi to moje pisanje ne bila neka j stjo odkriti, da bo iz studenca, j "Žive vode", splošna kritika, ampak bolj trave, drevesa, gozda ali laježa !__T. Zagorc
Alojzij Kuhar, THE CONVER-! ko Rozman pod naslovom: "Na osebne misli in zaključki. Od SION OF THE SLOVENES AND j steni spi čas". Razlika brez pri- j pesmi pričakujem veliko, od THE GERMAN—SLAV ETHNIC merjave. Globoke so, preproste,! petja še mnogo več. So stvari, ki BOUNDARY IN THE EASTERN | lepe in svojske. Prebral sem jih z , jih pesnik ne sme pribiti. Svet v ALPS, League of C.S.A., Nevv York — Washington, 1959, 231 strani, cena vezani knjigi $5.—, naroča se pri Studia Slovenica, P.O. Box 4531, VVashington 17, D.C., U.SA
SLOVAŠKA V PRAVI LUČI
Ne samo, da imamo Slovaki in Slovenci enako zastavo in da je v rabi isto ime 'Slovenke' za ženske pripadnice obeh narodov je tudi sicer mnogo podobnosti med nami. Ena med njimi je, da nas vsakdo, ki se sploh potrudi pisati o nas, slika po svoje v toliko meri, da se iz teh virov niti prepoznati ne moremo.
Da bi prikazal slovaški položaj v pravi luči vsem tistim, ki niso doživeli razmer ob snovanju
Prvi del razpravlja o vlogi države za narod, o pravici naroda do lastne države, o razvoju narodnostne in držav'ne misli v Srednji Evropi in na Slovaškem. S'edi opis dogodkov neposredno pred razglasitvijo Slovaške republike z dokumenti o mednarodnem priznanju države. Zaključek prikaže delež Slovaške ljudske stranke pri oblikovanju državne-
Tričetrt svojega dneva je po-.	. . .	__-----------------
svetila beguncem, razdajala se je |	!	Slovenskv Ustav
setletnici smrti mučeniške smrti , Srednje Evrope, slovaškega predsednika msgr. j Tretje poglavje prikazuje idejo Tise, je razdeljena v tri velika panslavizma, obstoj na Slova-poglavja:	škem in izrabo panslavizma po
sovjetih za pansovjetizem.
To knjigo, ki je predvsem namenjena slovaškemu občinstvu in je kljub precejšnji nakladi že skoraj pošla, ki pa utegne koristiti tudi slovenskim bralcem ! ne samo za razčiščenje pravega obraza Slovaške republike, marveč v bolj teoretičnem delu tudi za razčiščenje njihovega stališča do slovenskega narodnega programa, dopolnjuje pravkar izšla knjiga istega avtorja v ang leščini: SLOVAKIA, Nation at the Crossroad of Central Europe,
dava na trontski in montrealski j" ............ki jo je založila založba Robert
univerzi, napisal obširno in do- Drugi del navaja razloge, zakaj j Speller & Sons Publishers Incor-kumentirano delo NAS BOJ O Slovaki ne morejo biti zadovoljni porated v Nevv Yorku (cena $5), SAMOSTATNOST SLOVENSKA j z nobeno obliko Češko Slovaške, ! ki je namenjena mednarodni pub-v C leve- opisuje slovaške načrte u reditvi liki. Več o tej drugi knjigi v
Pogled iz nebotičnika proti gradu
THE OLD HOME TOWN
IJ. t OMm
ga programa, ki so ga leta 1938
Slovaške, pač pa so slišali ali
brali mnogo o tem iz drugih vi- ,	tudi vsc ostale slovaške
rov, je dr. Jožef Krischbaum, k, ^^ z izjemo komunistov in trenutno živi v Torontu ter pre- sodalnih demokratov.
By STANLEY
v polnem pomenu besede. "Nek 1	! landu 1958, tiskano v Mucnche-, Srednje Evrope in razpravlja o prihodnji številki.
četrtek je prišla nasmejana na slovenski sestanek, češ, sedaj niste več DP ampak Nevv Cana-dians. Ona je bila tista, ki nam je že 1948. leta nadela to novo ime, mnogo prej, kot pa ostali kanadčani. Vse njene misli in dejanja so bila vedno z nami, vedno za nas", je dejala ena izmed deklet, ki je mnogokrat uži- j vala njeno gostoljubje. Veselila ! se je uspehov novonaseljenk, j bila na njih porokah, graduacijah itd. Slovenke, ki so "šle skozi Ottavvo" imajo nešteto slik, kjer je bila ona v sredi svojih ljubljenk.
lepote, ki naj bi bila v njih zajeta. n	kj jg posvečena de.
Zato od vsakega verza pričaku-
pogojih uspečne organizacije
dreš
jem, da mi pove nekaj, ob čemer lahko pripomnim: V tem je življenje, neizmaličeno in lepo. Vsaka beseda naj bi bila moj neizrečeni občutek, žerjavica in hlad na vse tisto, kar vsako življenje pestri in vodi.
Vendar je o pesmih, ki izidejo v samozaložbi, težko govoriti dosledno. Nekdo jih objavi z | željo v osebnem prepričanju, da ; bo z njimi doprinesel svoj delež j k zakladnici slovenske poezije, | neoziraje se na to, kako bodo i te pesmi sprejete med bralci. Drugi spet išče poti v svojem
Drugo dekle, ki je bila še po- j notranjem svetu, tenkočutnem sebno pri srcu ga. Timlinovi je pripovedovale: "Pred d vem i leti sem jo obiskala v bolnici v Ottavvi, ko me je pot po mnogih letih spet privedla v Ottavvo. Solze so ji prišle v oči, v rokah je prebirala jagode rožnega venca: "Look vvho is here! I vvas just thinking about you girls, each and everv one of vou". (Glej kdo je tukaj! Pravkar sem mislila o vas dekletih, vas in vseh drugih).
Taka je bila prijateljica slovenskih begunk in beguncev ga. Timlinova. Naj ji bo lahka kanadska zemlja, ki jo je tako ljubila. Mi vsi pa sc je spomnimo v molitvi zavedajoč se, da bo ona pri Njem še v naprej za nas prosila.
V.V.B.
USPEH SLOVENCA V RIMU
Dne 29. novembra smo se zbrali Slovenci s prečastitim P. Prešernom na blagoslovitev in odprtje prvega slovenskega Hotel Penziona BLED v Rimu.
Gospod Vinko LEVSTIK, ki je bil več let zauoslen pri velikem potovalnem uradu v Rimu kot poddirektor ,in njegova žena Danila roj. Žerjal iz Trsta, sta v Rimu odprla pni slov. Hotel Penzion BLED. Nahaja se v ulici Statilia 19 (tel. 777-102) poleg Porta Maggiore blizu železniške postaje. Prostori sami se nahajajo v lepi vili z lastnim vrtom in bežen človek^ ki je" v sebiodkn I garažo.	lepoto, pa je ne zna osvojiti in
Brez dvoma je to velik in po-; obdržati. V njem niha negoto-memben uspeh slov. begunca, j vost in zaman iščem verzov, kajti s tem uspehom smo dobili i kjer bi pesnik postavil sebe ali mi Slovenci v večnem mestu Ri- j Pa koga druzega odločno pred mu domačo hišo. Sedaj ne bo več i neko dejstvo, ki daje človeku problema za izseljence po svetu, i Pečat osebnega dostojanstva. Ni za zamejske Slovence in one i/ ! kremenit in izklesan. Pesmi pre-domovine, kam naj se obrnejo, i veva močna vsakdanja frazeolo-
gija, kar jemlje blesk, ki jc
in velikem. Ne najde poti izven tega individualnega sveta, ki je včasih bolj odraz psihološke krize, kakor resničnega, vsakdanjega človeka. V enem nastajajo pesmi brez življenja, v drugem z malo resnice. In takšnih ljudi z enakimi problemi je danes veliko. Zato mislim, da ne bo težko najti bralca, ki bo v tej ali oni pesmi našel delček sebe samega, pa čeprav ni nikoli razmišljal ali je temu tako ali ne.
Od kod torej Devetakove pesmi? Mislim, da se je bil avtor sam vprašal z uvodno pesmijo "Vprašanja", od kod prihajajo in kaj hočejo povedati. V zadnji kitici te pesmi pravi: Ko prvi verzi tipajo v življenje kdo ve, kje bodo našli svoj
odmev? Vrisk, jok, bolest, smeh,
hrepenenje, kaj moji pesmi bo odpev? Imam občutek avtorjeve neodločnosti in nekritičnosti, bojazen pred samim seboj, ali bo s pesmimi uspel ali ne. Vse to mi da slutiti, da je hotel avtor "Žive vode" svoje pesmi predstaviti morda predvsem eni osebi ali majhnemu krogu ljudi v nek otipljiv dokaz osebne notranje moči. A te v Devetakovih pesmih
ni veliko. Koliko jo je, bi se jo! ... ,	,	, .. .
...... 'zgodovinska drama. V oceno ; knjige):
dalo enostavno primerjati s clo- "	. r _______.
vekovim življenjem: ko je mlad
BELA LJUBLJANA
KNJIGE IN REVIJE
Dr. Hetod Turnšek, KRALJ SAMO IN NAŠ PRVI VEK,
jamo.
Pregled dosedanjeja dr. Turn-škovega dela.
Liturgična dela (liturgične
Rimski Misal samostan),
Veliki teden -2 izdaji,
(založil stiaki
Sveti teden;
Nov Zavod na vseučilišču v Antigonishu
Msgr. Francis J. Smith, ki je bil od 1. 1955 vodja angleškega odseka oddelka Za socialno akcijo kanadskih škofovskih konferenc, je bil imenovan za podpredsednika svetovno znane katoliške univerze v Antigonishu, J N- Sc., središče zadružnega gi-[ banja v Severni Ameriki, in obenem tudi za prvega ravnatelja na novo ustanovljenega Coadvjevega Mednarodnega zavoda. Novi zavod, ki je imenovan po nedavno umrlem msgr. C.oadvju, znanemu
litvenik,
Himne rimskega brevirja — prevedel dr. Lukman, izdal dr. Turnšek;
Kraljestvo božje — urednik 1936—1938,
Božji vrelci — urednik 6 let. Literarno delo:
Potujoči križ, zgodovinska igra iz 12. stoletja v treh dejanjih; igrana l. 1936 v. Stični. Pno dejanje objavljeno tudi v Veri in ; dom 1956.
Država med gorami — zgodo-j vinska drama iz 8. stoletja v 5. dejanjih; izšlo 1948; igrano na tržaškem radiu 1. 1949 in eno dejanje na Repentabru (na pro-, stem).
Z rodne zemlje — zgodbe in : idile, v Gorici 1952.
In hrumela je Drava — roman, izšlo v Trstu 1955.
I
i teoretičnem in praktičnemu po-i borniku zadružništva, bo posredoval ideologijo in praktično izkustvo Antigonisha zastopnikom drugih narodov, ki prihajajo v j obilnem številu sem, da bi izboljšali gospodarsko stanje zlasti v gospodarsko manj razvitih deželah.
• Sedemdesetletnico rojstva je praznoval v Ljubljani Fran Alberht pesnik, esejist, umetnostni kritik in literarni urednik. Posebne zasluge ima za dvig 1 nivoja slovenskega gledališča.
Obiščite restavracijo
na 1115. Bay Str. Toronto (pod Bloorom) Prvovrstna domača hrana cene zmerne, domače ozračje! Odprto vsaki dan od 12 opoldne do 9 zvečer.
je poln ekspanzije, z leti pa v njem vse ugaša. Pesmi, ki si j slede nekako kronološko, mojo misel Samo potrjujejo. Prvih nekaj pesmi je enostavnih in prisrčnih. Nimajo posebne metrične oblike, vendar diha iz njih lju
smo prejeli zgoraj navedeno i Leto božjih skrivnosti — oris Mali misal (izdala Mohorjeva
i družba v Celovcu),
V boš j i hram — otrški mo-
tudi ■ knjigo. Oceno bomo objavili v in razlaga cerkvenega leta,
1 prihodnji številki. Danes objavi- I Razvoj krsta v prvi Cerkvi,
ko pridejo v Rim. Pri svojem rojaku bodo našli prenočišče, j P\™ potreben, restavracijo, poleg tega pa tudi ( gostoljuben sprejem, ki ga samo | rojak v svetu lahko nudi ob prihodu svojega rojaka.
Kot sem že dejal, nekaj Ijube-1 ženskih pesmi mi ugaja. Potem pride vojna in beg iz domovine. Tu se pesniku zatika. Zdi se, kot da so bile pesmi napisane v dobi Prečastiti p. Prešern je rekel g. velikega razočaranja in osebnega Levstiku, da se zelo veseli njego- svetobolja. Skratka, ne gre mu v ega uspeha ter mu iskreno česti- več tako, kakor v začetku te ta. K čestitkam p. Prešerna se drobne zbirke, pridružujemo tudi mi rimski Slo- Mimogrede. Pred seboj imam venci ter želimo g. Levstiku obilo pesmi, ki so prav tako izšle v uspeha! — Dr. S.F.	samozaložbi. Napisal jih jc Bran-
Kanadski inžienerji na gradnji elekt. \cent. v Pakistanu. Kanada je prispevala $37. milj. v Colombo Plan. (Can. Sc.)
Domače stezice — avtobiografske črtice, objavljeno v reviji
Vera in dom;
■
Kralj Samo in naš pni vek— zgodovinska drama iz 7. stoletja
v 5. dejanjih; izšlo v Celovcu 1959.
i In vladali so nam knezi — zgodovinski roman prvih slo-| venskih knezov (v rokopisu). Narodopisna dela:
Pod vernim krovom — štiri knjigi; narodopisje
Od morja do Triglava — dve knjigi; narodopisje
Rod za mejo (II Špekonja) — politično — zgodovinski prikaz Benečije, , Dela, objavljena v revijah: Med brati — roman v dveh delih;
Na Višarjah zvoni—r9man Marijine gore — zgodovinski roman (Vera in dom); Obnovil: Božji vrelci (Trst, 1946) Kraljestvo božje (Celovec, 1955)
Gospa Sveta — Marijanski zbornik s prilogo Božji vrelci 1958.
t&®
: »EC0MME»8ED MEMF? ;

WA. 3-7021
Vsem Slovencem se toplo priporoča lastnica: M. ŠEŠERKO
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja
prvega v mesecu.
Za SNZ. predsednik. Dr. A. Kuk, Za uredniški odbor: Dr. R, čujes. Tehnična stran in oglasi: V. Jlauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-S, za Argentino 20 . pezov, za Brazilijo .50 kruzeirov, zi Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 i šilingov, za Avstralijo 2,- avstr. L., ! za Italijo in Trst 600.- lir, za Fran-I eijo 500- frankov. Naročniki v Ar-| gentini morejo poravnati naročnino j tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.