Šund in občina
VSE KA2E, da smo stopili v čas, ko postaja človek predmet najrazličnejših manipulacij. To najbolj potrjuje polemika in vse, kar se je okoli nje naplctlo v zvczi s šundom. Zgodilo pa se je zelo malo po vsom tistem, kar je bilo rečeno, obljubljeno, predvideno. Spomnimo se namreč, da smo imcli minulo pomlad pri-ložnost slišati veliko zgodb in zgodbic, pove-zanih s šundom ter veliko, prev^cč obljub in prepovedi, kako je potrebno šund onemogo-čiti in zatreti. Od vsega tega je bilo zclo malo narejenega. Šund izhaja še naprej, postaja celo zelo agresiven. Dogaja se, da izzivalno, celo na nenavaden način zastavlja vprašanja, se upira, grize in praska vsakogar, se otepa, da zadrži pridobljeni položaj na tržišču. Nje-gova sedanja tri temeljna gesla so: »Povejte, zakonodajalci (oziroma politiki), kaj je šund?« Nadalje: »Kaj bodo brale kuharice, gospodinjske pomočnice in drugi Ijudje, ki ne uživajo v vrhunski umetnosti in kulturi?« In tretjič, kar je verjetno tudi najvažnejše, namreč, da že na naslovnih straneh navajajo, da je podražitev bila potrebna zaradi davka (zveznega in republiškega, ki je največji y Srbiji, kjer se je tudi šund najbolj razšopi-ril). To neprestano izmikanje kritiki in uve-denim korakom je, kakor kaže, prevesilo ves položaj bolj ali manj na njegovo stran, pa lahko to prispeva k njegovi še večji razširit-vi (žrtve ne bodo kuharice in gospodinjske pomočnice, ampak tudi drugi profili in po trošniki) bralske publike v šolah in domovih, kar bi pomenilo, da se knjiga, pravo čtivo in umetnost, še bolj omeji.
Četudi vemo, da ima občina na tem pod-ročju zelo skromne možnosti, pa vseeno me-nimo, da niti te niso v celoti uresničene, kar zadeva šund. Smo namreč v središču repub-like, kjer se intenzivnost skupnega trga naj-bolj kaže in kjer to tržišče poleg vseh pozitiv-nih strani odseva tudi negativne, to pa omo-goča s svojo logiko, da se tudi šund kot blago pojavlja na njem in prodaja. In še nekaj, da se na njem tudi maščuje vsaki pobudi. Zato menimo, da ima občina kljub skromnim »ad-ministrativnim« možnostim, s katerimi razpo-laga, kot določena družbena skupnost vendar-le na voljo učinkovite ukrepe in sredstva, da temu triglavemu vdiralcu stopi na prste ter zaščiti naše otroke in vse tiste občane, ki zlahka postanejo njegov plen. Ta sredstva pa so: da se dogovorimo, da bodo vse šole v no-vem šolskem letu posvctile po nekaj ur šun-du, ga pred učenci razgalile, da se pripravijo na vojno z njim na vscj fronti — od ignori-ranja do solidarnosti, da nihče od učencev ne bo vzel v roke nič dvomljivega brez dogo-vora v šoli. Vemo, da bo to delo težko, ker je šunda toliko, da ga je vsega težko pregledati in oceniti. Toda nič drugega ne preostane, kakor da se v šoli na podlagi preverjenih me-ril prepričujemo, kaj je na tržišču dobrega in ka je slabo ter da na podlagi teh ocen omo gočamo vrednotenje tudi pri braicih. Taka akcija naših šol bi iako vzbudila širši interes, pa bi tako naposled le dobili merila in ocene, ki se jih šund najbolj otcpa in brani. To ak-cijo moramo šteti kot naravno tudi tedaj, ko v svojem imenu in v imenu umetnosti, torej lepega, vsebinsko bogatega in napred-nega pozove v svoje vrste vse šole y državi, da složno napovedo vojno tistim, ki na naj-bol j surov način razvrcdnotijo našo osebnost, naš ponos, naše znanjc in ki nas v imenu lažnih ciljev razglašajo za zaostalc in primi-tivne.
Poleg šol bi se lahko v akcijo vključili še drugi kulturni, izobiažcvalni in prosvetni de-javniki v občini. Brcz pridržkov bi jih pod-
prle tudi vse družbenopolitične organizacije, pa dclovni kolektivi in tako naprej. Celo ne bi bilo odveč, ko bi v tej smeri izdali kak pla-kat, spomenico, dokument, ki bi imel vso družbcnopolitično in moralno težo. Pa tudi sama občinska skupščina bi lahko skupaj s svojim aparatom proučila, kakšne zakonske pobude bi dala poleg tistih, ki že obstajajo in ki žal doslej niso rodile posebnega uspeha. Ce bi akcijo proti šundu tako zasnovali, potem smo prepričani, da bi zelo hitro raz-čistili, kaj je zabavno ali kulturno, vsebinsko bogato in napredno, kaj pa je tisto drugo, kaj ni in kaj je daleč od tega. Prav tako bi se hitro pokazala praznina, ki jo izkorišča šund kot sredstvo za vtihotapljanje vsega s cele zemeljske krogle. Z drugimi besedami: zclo hitro bi se izkazalo, kam teko reke stripov in romanov, golote in nudizma, ne da bi kdo pa-zil na to.