Podobica
Podajte tui podobico — 0 tela! — tnoje Pomočuice, Da zadnjikrat poljubim jo Iz srfica, iz vse dušice.
Podolia ta je drag spomin, Spoiuin preljube ranje tname, Ko sreili srnrtnik bolečin Preblaga ni zabila name.
»Ne jokaj, ker se ločim jaz«. Mi reCe, »drago dete moje! Ne boj se zreti mi v obraz, — Sirote ne zapuščam s^joje.
Izročam Božjim te rokam. V varslvo hlaJ.ene Device, \   kotiča glej podobo tam — Marije nafie pomočnice!
Preil njo opravljaj vsaki dan Vdlitve jutranje, večei-ne,
bodeš sinek jih zaman, 11 zapuLčen ne hoS nikjer ne.
Ko majnik bo cveteti jel OkinCaj jo, ji p_oj slavice, Kot nekdaj zmano si jlh pel, -0 nehaj tofiiti solziee!
Pred Njo spominjaj, sinek moj. Se manie, ki te je ljubila. • • -Saj kmalo prideS za raenoj>« Je rekla, — duSo izdihnila • • -
Ua, kmalo, ljuba maniica! Želim v nebesa k tebi priii. — 0 draga mi podobica! Naj sraem te zadnjif poljubiti..
Podobiea!.. . o glejte jo! Postaja nxi velika, 'd\a.. — Sraehlja se •/, Jezusčkom lepo. Kak6 je rajsko ljubeznjiva!
In mamo svojo vidim speU Ah po-me gre z višave jasne, Qj zBogom, teta! — Z Bogom, s?et! In angeljček nednlžni ugas-ne-Rad. Silvester