CELOVEC ČETRTEK 19. APR. 1990 Letnik XLV. Štev.28(2543) Izhaja v Celovcu Erschelnungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 7 šil. din.10, P.b.b. Srečanje v Ljubljani V okviru rednih kontaktov, zadnji je bii 24. oktobra 1989 v Celovcu (slika), sta se včeraj popoldne v Ljubljani sestala predsednik Izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj in koroški deželni glavar Jorg Haider. Pozneje se je Haider kot vodja svobodnjakov srečal s predsednikom ZSMS - liberalne stranke Slovenije, Jožetom Školčem. Koncert ansambla ,,4J" in predstavitev kasete Znani vokalno-instrumentalni ansambel „4J" vabi to soboto (ob 20. uri) na koncert k Šoštarju v Globasnico. Predstavil bo nove skladbe, torej melodije, napisane na lastna ali besedila domačih avtorjev. V soboto se torej spet obeta zanimiv koncert tega sicer mladega, a že zlasti med našimi rojaki, a tudi izven meja Koroške uveljavljenega ansambla. Sobotni koncert bo povezan tudi s predstavitvijo nove že druge zvočne kasete, seveda z novimi posnetki. Za kratko pokušnjo je ansambel „4J" poskrbel na otvoritvi razstave Stanka Sadjaka v Celovcu. Skladbe, ki smo jih tam slišali, so bile prepričljivo vabilo za obisk koncerta. na Hrvaškem pa se začenjajo V nedeljo, 22. aprila bodo volilci v Sloveniji še enkrat izbirali med predsedniškima kandidatoma Milanom Kučanom in dr. Jožetom Pučnikom. Po javnomnenjski anketi ima več možnosti Milan Kučan in vse kaže, da ga bo Jože Pučnik kljub intenzivni predvolilni kampanji le težko dohitel. Doslej pa so volilci že odločili o porazdelitvi moči v slovenskem parlamentu. Od posameznih strank je največ glasov prejela ZKS-stranka demokratične prenove, za njo pa ZSMS-liberalna stranka. Šele tretja je najmočnejša izmed petih v Demosu združenih strank -Slovenski krščanski demokrati. Absolutno večino v parlamentu ima vendar Demos, ki je zbral skupno 54,81% glasov in ima v družbenopolitičnem zboru 47 poslanskih mest. K porazdelitvi moči pa je potrebno prišteti še rezultate volitev v zbor združenega dela in zbor občin. Vodja ZKS-strankc demokratične prenove dr. Ciril Ribičič je že napovedal, da bo njegova stranka v opoziciji, vodstvo Demosa pa bo mandat za sestavo vlade poverilo najmočnejšim Slovenskim krščanskim demokratom. Kljub temu pa se dogovarjanje med strankami šele začenja in bodo rezultati znani šele v tednih po nedeljskih predsedniških in občinskih volitvah. Predvolilna mrzlica pa ta čas v največji meri pretresa Hrvaško. Tam sicer ne bo predsedniških volitev, zato pa je zelo vroča kampanja za mesta v saboru (parlamentu). Stranke - preko 20 jih je - so se povezale v tri volilne bloke. Sredin-sko-desno Hrvatsko demokrat- sko zajednico (HDZ) z nacionalističnim predznakom vodi dr. Franjo Tudjman, Koalicijo narodnega sporazuma v sedemdesetih letih odstranjena predsednica hrvaške vlade dr. Savka Dapčevič-Kučar, levi blok pa vodja hrvaških komunistov, ZKH-stranke demokratičnih sprememb, Ivica Račan. Ankete javnega mnenja ne dajejo jasne prednosti nobenemu bloku, tako da bodo verjetno morali voliti v dveh krogih. Odločalo se bo torej med strankami, ki bodo v nedeljo prejele nad 7% glasov. Biokadameje Čeprav je zvezna vlada SFRJ napovedala, da bo umaknita osnutek, po katerem bi razširiti vojaški pas ob jugosto-vanskih mejah s 100 na 1000 metrov, je Stoven-ska kmečka zveza v sredo pozvata na protestno akcijo. Ob avstrij-sko-jugostovanskih mejnih prehodih so povečini s traktorji zaprti ceste za siceršnji promet in zahtevati, da zvezna vtada v Beogradu definitivno umakne svoj predtog. Za primer, da tega ne bi storita, so aktivisti Kmečke zveze na Lju-betju napovedati, da bodo akcijo ponoviti v štirinajstih dneh. PREBER!TE 2 Stečaj podjetja tskra Delta Computers 3 SVpredstavtja:10 tet Kontaktne teče 4 Heute im Stovenski vestnik 5 22-/23. aprit: votitve v trgovsko zbornico 6 Likovni razstavi dveh umetnikov 7 Koroška v zrcatu 8 Tribuna bratcev 9 Potopis: Moskva 3? ^11 Tetevizijski in radijski spored 12 šport: štab derbi v Gtobasnici Bo JE v Krškem obrafova/a /e še do konca /efa 1995? Zeleni Slovenije: napoved zaprtja JE Krško do 1995! Če bo šlo vse po predstavah Zelenih Slovenije, ki so včlanjeni v slovensko združeno opozicijo Demos, bo jedrska elektrarna v Krškem obratovala le še do konca leta 1995. Njihov predstavnik Vane Gošnik je namreč na tiskovni konferenci zelenih gibanj v Jugoslaviji pretekli teden v Beogradu napovedal, da bo Demos, kije na parlamentarnih volitvah 8. aprila letos dosegel absolutno večino v slovenski skupščini, zaprl sporno jedrsko elektrarno, ki je bila v zadnjih mesecih tudi vzrok za množične podpisne akcije na Koroškem. Kot je Slovenski vestnik že poročal, se bo že v prihodnjih tednih sestala tudi avstrijsko- jugoslovanska komisija strokovnjakov, ki bo preučila možnosti za čimprejšnjo zaprtje jedrske elektrarne v Krškem ter za proizvodnjo alternativne energije v Sloveniji. O ustanovitvi te komisije sta se dogovorila avstrijski kancler dr. Franz Vranitzky in šef jugoslovanske vlade dipl. inž. Ante Markovič v začetku tega meseca. Jugoslovanski parlament je že leta 1988 sklenil moratorij za gradnjo nadaljnjih jedrskih elektrarn, slovenska vlada pa je v zvezi z JE Krško poudarila, da je elektrarna po mnenju strokovnjakov in mednarodnih komisij varna in ne predstavlja ogrožanja ljudi in širšega prostora. Stečaj Iskre Delte: 180 milijonov dolga Črne serije očitno še ni konec: prejšnji teden je tudi podjetje Iskra Delta Compu-ters, ki je zaposlovalo 30 ljudi, najavilo stečaj. Kot poročajo kreditne zveze, ima firma 180 milijonov šilingov dolga, pri čemer znašajo dolgovi pri nekako 10 dobaviteljih v Angliji, Avstriji in tudi na Koroškem skoraj 65 milijonov, pri bankah (slovenske banke, Landerbank in Bank fiir Karnten und Steiermark) pa je odprtih 70 milijonov. Iskra Delta Computers je očitno zašla v težave zaradi neplačanih računov iz Slovenije, saj menda matična Iskra Delta iz Ljubljane firmi na Koroškem dolguje 35 milijonov, firma Intertrade pa kar 53 milijonov šilingov. Zakaj je koroška firma tema firmama v Sloveniji še naprej dostavljala, še ni jasno. Kot premoženje ostaja Iskri Delti Computers edinole hotel Korotan v Sekiri, katerega vrednost ocenjujejo s 25 milijoni šilingov. Toda tudi pri tem se postavlja vprašanje, v koliko je sploh njena last, saj je v zemljiški knjigi na prvem mestu vpisana Zveza slovenskih zadrug s posojilom 15 milijonov šilingov. Bo torej zaradi stečaja utrpela škodo tudi Zveza slovenskih zadrug? Predsednik ZSZ Mihi Antonitsch je v pogovoru za Slovenski vestnik dejal, da tega ne pričakuje: „Naša udeležba pri Iskri Delti Computers je bila le skromna (100.000 šilingov, medtem ko je matična Iskra Delta Commerce udeležena s 27 milijoni, op. ured.), vzem-ljiški knjigi smo vnešeni na prvem mestu, sicer pa imamo za vse izdatke v tej zvezi bančne garancije Ljubljanske banke!" Toda tudi Antonitsch ni mogel izključiti nevarnosti, da bi bila vsaj preko drugih firm, ki imajo z Iskro Delto odprte račune, lahko vsaj posredno prizadeta tudi ZSZ. Novi ambasador Socialistične federativne republike Jugosia-vije na Dunaju dr. Ivan Brneiič (drugi z desne), je pretekii torek v spremstvu prvega svetnika Aifonza Naber-žnika (ievo), generai-nega konzula Boruta Miklavčiča ter konzuia Franca Mikše obiskal osrednji politični organizaciji koroških Sio-vencev. Predsednik ZSO dipi. inž. Feiiks Wieser in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc sta novega ambasadorja seznanita z aktuatnim gtedanjem na najnovejši potitični razvoj v manjšinskem vprašanju. Akcija za Avstrijo Številne priznane organizacije v Avstriji, med njimi Avstrijska liga za človekove pravice, Avstrijska zveza visoko-šolcev, organizacije različnih strank ter ugledne osebnosti iz avstrijskega političnega in kulturnega življenja so sprožile akcijo „Kampanja za Avstrijo". Z njo želijo prispevati k izboljšanju ugleda Avstrije v inozemstvu. Njen cilj je, da avstrijska vlada takoj prekliče sklep o obveznih vizumih za Rumu-ne, Bolgare in Turke ter da Sodišče že zavrnilo prijavo: protest proti vmešavanju! Vest, da so pristojni vojaški organi vložili kazensko prijavo proti predsedniku Demosa dr. Jožetu Pučniku, je v Sloveniji izzvala ostre reakcije. Predsedstvo ZKS-Stranke demokratične prenove kot tudi njen predsedniški kandidat Milan Kučan sta ugotovila, da tako dejanje pomeni ponovno vmešavanje jugoslovanske armade v slovenske demokratične volitve in od predsedstva SFRJ zahtevala ugotavljanje odgovornosti za to dejanje. Poseg jugoslovanske armade je ostro zavrnil tudi predsednik slovenske skupščine Miran Potrč ter seveda tudi združena opozicija Demos, ki je javnosti posredovala posebno protestno izjavo. Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik je v intervjuju za TV-Slovenija zavrnil vse obtožbe Jugoslovanske ljudske armade nanj v zvezi plakati in dejal, da so na njem zapisane zahteve Demosa nasproti jugoslovanski vojski utemeljene. Poudaril je, daje sporočilo letaka, „da smo zgroženi nad tem, da morajo slovenski fantje služiti svoj vojaški rok v tujem kulturnem in geografskem okolju in da jim tam komandirajo samo v srbskem jeziku. Mnogi tega ne prenesejo in se vračajo v krstah, naredijo samomor ali pridejo v psihiatrične bolnice. Iz tega je nastala naša zahte- avstrijska politika končno začne ustvarjati tako strukturne kot finančne možnosti, ki naj bi azilantom omogočile, nov začetek v Avstriji, ne pa da jih izolira. Kdor hoče podpreti akcijo, naj izreže kopijo dopisnice na 4. strani in jo izpolnjeno in podpisano pošlje na naslov: Gospodu zveznemu ministru za notranje zadeve dr. Franzu Loschnaku, Herrengasse 7, 1010 Dunaj/Wien. Ne pozabite nalepiti znamko za 4,50 šil. dr. Jože Pučn/k Jezik - najvažnejši identifikacijski dejavnik Materin jezik je za pripadnike av.strij.skik narodnostni/: manjšin osrednji e/ement ko/ekfivne identitete. Ohranjevanje jezika in kn/tnre majhnih skupin je mogoče /e, če imata jezik in ku/tnra v vsakdanjem ziv/jenja javno /unkcijo. Kdor sknsa manjšinski jezik omejevati na privatno sjero oz. mn onemogočati javnost, ogroža teme/je ekistence jezika in manjšine. Te ugotovitve so hde izhodišče uvodnega rejerata, ki ga je na dunajskem simpoziju o izohraževa/nem in materinem jeziku ime/ p roj. dr. Dietmar Tarcher. Simpozij 'Bildungssprache - Muttersprache' od 29. do 31. marca je bil velik uspeh za prireditelje - Avstrijsko visokošolsko zvezo, KSŠŠ/D in Hrvatski akademski klub. Mala slavnostna dvorana osrednjega dunajskega univerzitetnega poslopja je sprejela blizu sto udeležencev. Tudi udeležba v posameznih delovnih krožkih (pravna situacija, samopomoč, jezik kot identifikacijski faktor) je bila zadovoljiva. Publiko je pritegnil tudi okvirni kulturni spored simpozija: v četrtek so v študentski kavarni brali Maja Haderlap, Gyula Bulay, Juriča Cenar, Cvetka Lipuš in Fredi Hergovič, v petek zvečer pa je nekaj sto ljudi navdušil koncert Kunda-linijev, Brujev in Harry-Stojka-ekspresa. Za zaključek simpozija je bila podijska diskusija politikov. Udeležili so se je Hrvata Milan Linzer (OVP) in El-friede Krismanisch (SPČ) ter Korošec Fritz Schretter (FPO) (slovenski sogovornik K. Smolle je odpovedal udeležbo). Razprava s tretjo garnituro strankarskih aktivistov je šla bolj ali manj mimo teme simpozija in ni prinesla kaj novega. Schretter se je stopnjeval v dokaj znanem klišejskem nakladanju, češ, kaj je Koroška oz. večina svoji va, namreč da naj slovenski fantje služijo svoj vojaški rok doma, poveljuje naj se jim v slovenskem jeziku." Temeljno javno tožilstvo v Mariboru je medtem že zavrnilo kazensko prijavo proti predsedniškemu kandidatu dr. Jožetu Pučniku. manjšini že vse dala in omogočila. Hrvaška politika, oba člana državnega oz. zveznega odbora, sta imela predvsem pred hrvaško publiko težave uskladiti svoje strankarsko politično delo z narodnopolitičnimi intencijami manjšine. Simpozij na dunajski univerzi je bil po daljšem času spet prva večja skupna akcija Visokošolske zveze ter slovenskih in hrvaških študentov. Formalni povod je bila med drugim ustanovitev neke vrste 'manjšinskega referata' pri vodstvu Visokošolske zveze lani jeseni. Simpozij je pa bil njegov prvi samostojni projekt. Vefikonočnica pri Krambergerju Predsedniški kandidat iz Negove Ivan Kramberger, ki je v prvem krogu volitev kljub visokemu številu (18,6%) glasov izpadel iz nadaljnje konkurence, je spet presenetil slovensko in tudi širšo javnost. Na velikonočno nedeljo je namreč v znamenju sprave na svoj dom ob Negovskem jezeru povabil oba preostala predsedniška kandidata Milan Kučana in dr. Jožeta Pučnika ter izločenega dr. Marka Demšarja. Seveda so se povabilu odzvali in Kramberger je ob prisotnosti številnih radovednežev in okrog 50 novinarjev vsakega objel, poljubil, mu razkazal svoje znamenitosti ga popeljal v svojem znamenitem avtu. Povrh tega pa jim je podaril 70 cm dolga razpela z Jezusom in kandidatoma Kučanu in Pučniku naročil, da ga mora zmagovalec imeti obešenega v svoji predsedniški pisarni poleg Titove slike. Kramberger pa se je izkazal tudi kot odličen gostitelj. Za pripravo pojedine si je izposodil kuharja iz znamenitega hotela Radin iz Radencev, ki je pripravil kosilo, dostojno bodočemu očetu naroda. Čeprav nasprotnika, sta se tudi Kučan in Pučnik počutila odlično, vsak po svoje sta ocenila nepredvidljivi fenomen Ivana Krambergerja, sicer pa sta se vzdržala ostrejših predvolilnih izjav. Kramberger je svoje volilce v izjav: za novinarje pozval, naj v nedeljo na vsak način volijo „po svoji vesti in prepričanju", za kogarkoli od kandidatov pa se ni opredelil. Ob tem pa je povabil tudi goste, naj pridno obiskujejo njegovo gostišče, da bo čimprej dobil povrnjenih 700.000 konvertibilnih dinarjev, ki jih je vložil v predvolilno kampanjo! JR. SV predstavlja Pr;če/o je je z ohčajM;;;' .srečanj; weJ ;;e/ca/er;';M; J Ja/;;' Zvezne gnnnazj/e za ^/ovence ;'n J//'a/c; Zvezne g;'mnaz;)'e 7 (IBan-Jejgvw;;a.s';';;;n 7) v Ce/ovcn. Po je Mo prej Je.se;M; /e;;'. Oh /eh srečanj;/! je je roMo zarrn.se/ o Koa/ah/n; /eč;'. 5*Mpen ;'n/e-rej za obravnavo mePseMjn;/! /;ro7