NOVICE Pobeg iz zapora. Iz sodnijske jetnišnice v Mariboru je ušel od carinarnice zaradi tihotapstva na dve leti zapora obsojeni Herman Hobacher. Za beg je porabil priliko, ko je bil pozvan kot priča k neki sodni razpravi. Ko ga je paznik po razpravi vodi) nazaj v jetnišnico, je smuknil skozi sodnijska vrata, ki vodijo v Sodno ulico. Preden je bil paznik za beguncc.n na ulici, jo je že popihal čez dvorišče nasprolne hiše na drugo ulico, kjer se je pomešal med druge ljudi. Je že preko meje, kakor njegov starejši brat Viljem, ki je predlanskim, obsojen na dve leli ječe v znani carinski zadevi, utekel takoj po porotni razpravi. Smrt blage matere v Središču ob Dravi. Dne 6. t. m. smo pokopali blago maler Ano Lončarič, ki je po truda- in skrbipol nem življenju in po dolgotrajni in hudi bolezni v starosti 75 let dne 3. t. m. boguudano izdihnila svojo v trpljenju prečiščeno dušo. V tradu in znoju je z zaupanjem na božjo pomoč svojim otrokom pomagala do boljšega kruha. Sin Jožef }fe župnik pri Sv. Jederti nad Laškim, Micika pa mu je skrbna gospodinja. Matjaž je ugleden stavbenik v Avstriji, Jakob pa je šel za očetom in pred materjo v večnost kot vojaški podkovač, in počiva na mirodvoru v Somboru. Njena hiša je dala dvakrat streho tukajšnjemu Orlu, ko še sam ni imel svojega doma. Za to nieno naklonjenost so se Orli častno oddolžili s tem, da so jo korporativno s praporom spremili in nesli k večnemu počitku. Sorodniki, sosedi in znanci žalujemo za to tiho, skromno, skrbno, blago materjo. Počivaj v miru, ti dobra duhovnikova mati, in izprosi od Najvišjega Duhovnika veliko takih mater! Žrtcv ncprevidncga igranja z orožiem. Smo že poročali, da se je igral na Svečnico 181etni posestnikov sin Avg. Zorjan iz Zgornje Velke pri Mariji Snežni z revolverjem. Orožje se mu je sprožilo vsled neprevidnega ravnanja in krogla mu je prodrla skozi levo oko v možgane do zadnje kosti lobanje, kjer se je odbila od kosti in obtičala v notranjosti možganov. Ponesrečenega so prepel jali v mariborsko bolnico in se mu je že vnela možganska mrena. Po enem dobrem tednu po nesreči, v četrtek, dne 9. t. m., zjutraj je umrl v bolnici. Raztelesenje je pokazalo. da bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman, ker so bili hodniki, katere si je napravila revolverjeva krogla skozi možgane, polni gnoja. Smrt tega mladega in krepkega mladeniča je nov dokaz, kolike previdnosti je treba pri orožju, ki je navadno nabasano po nepotrebnem. Poroka v ftt. Rupertu v Slov. gor. Poročila sta se dne 6. t. m. vzgledni mladenič Franc Kurnik z bivšo orlico in sodelovalko v prosvetnem društvu Juliko Cafovo. Ob priliki pogostitve se je nabralo za raisijonske namene 107 Din. Obilo sreče! SMRT ZNANEGA SRBSKEGA POLITIKA IN PRUATELJA SLOVENCEV. V Beogradu je umrl eden največjih srb skih politikov in prijalelj Slovencev g. Ljuba Jovanovič. Rodom je bil iz Boke Kotorske, a je študiral modroslovje na beograjski visoki šoli. Kmalu se je posvetil politiki, bil je eden najbolj odličnih članov radikalne stranke. Na bolj vodilno politično mesto je stopil leta 1905 kot narodni poslanec vranskega okrožja. Bil je večkrat predsednik narodne skupščine, leta 1909 je postal notranji in leta 1911 prosvetni minister, a med vojno v novembru 1914 je zopet prevzel notranje za deve in jih opravljal do decembra 1918. V letih 1919 in 1920 je deloval kot član državnega sveta, nakar je bil v svojem domačem okrožju (južna Dalmacija) zopet izvoljen za narodnega poslanca in je leta 1922 prevzel prosvetno ministrstvo, a od junija 1923 do decembra 1924 je bil vnovič in poslednjič predsednik narodne skupščine. Leta 1924 je znah njegov odločilni nastop, ko je v radikalni stranki zahteval končni prelom s Svetozarjem Pribičevičem ter zagovarjal zvezo z SLS. Od tedaj je bil v stalnih tesnih stikih s Slovenci in Hrvati, neprestano odstran jeval nesporazume in se pri vsaki priliki toplo zavzemal za nas. Ni zamudil nobeue priložnosti, da nam pokaže svojo naklonjenost, zato je vesel obiskoval vse velike narodne prireditve. Omenimo naj samo, da se je udeležil največjega slovenskega katoliškega shoda in tedaj pred vso državno javnostjo dal izraza svojemu začudenju nad veliko našo narodno organizacijo in močjo, ki se je pri tej slavesnosti manifestirala. Bil je mož poštenjak in poštenjak tudi v poliliki. Slava njegovemu spominu! JUBILEJ NAJVEČJE TVRDKE ZA 1ZDELOVANJE ORGELJ V JUGOSLAVIJI Dne 18. t. m. praznuje mariborska tvrd ka za izdelovanje orgelj Josip Brandl 50letnico, odkar se je posvetil njen lastnik in ustanovitelj poklicu izdelovanja orgelj Josip Brandl je rodom iz Bavarske in se je tamkaj tudi izučil svojega poklica, katerega izvršuje že 50 let. Leta 1893 se je preselil v Maribor, kjer je ustanovil sedajno podjetje, ki je moderno urejeno na strojni pogon in je največje te vrste v naši državi. Poleg glasovirjev in harmonijev je zgradila tvrdka Brandl 130 novih orgelj, ki delajo čast izdelovatelju po raznih krajih naše države. Med Brandlova dela spadajo znane velike orglje v mariborski stolni cerkvi- in pri frančiškanih. Letos koncem pomladi dobi iz te tvrdke največje orgl je na 40 registrov božjepotna cerkev v Rajhenburgu. G. Brandlu in nje govi blagi soprogi, ki mu pomaga pri težavnem poklicu, želimo ob priliki pomen ljivega jubileja zdravja in zadovolja ter porast tega največjega in najbolj novodobno urejenega podjetja v naši državi! Mariborska oblastna skupščina dobi novo avtomatično telefonsko eenlralo, ki jo bo priključila mariborski pošti. — Šef gradbenega oddelka mariborske oblastne skupščine je strankam na razpolago Ie v pondeljck, torek in četrtek. Druge dni je večinoma službeno odsoten; zato opozarjamo ljudi, da pridejo k njemu le omenjene dni ter si naj ne napravljajo nepotrebnih stioškov. Žrtev medvojne surovosti. V Rušah je umrla po 131e_nem bolehanju upokojena učiteljica Lasbacher. Začelkom vojne so jo radi ovaduštva zaprli z drugimi narod nimi Rušani v graške ječe. Muke v zaporu so jo tako pretresle, da je začela bolehati od tedaj in je umrla po dolgoletnem trpljenju kot žrtev medvojne surovosti in podlega ovaduštva. Bodi jej lahka zemlja slovenska! Nesreča in vlom v šmartnem ob Paki. Ponesrečil se je Franc Radoslavnik iz Skornega. Bil je dne 6. februarja na gostiji v Gorenjem. Da bi streljal, kakor je običajno, je nosil v žepu nabasano pištolo, pripravljeno za strel. Grede na prosto mu je na ledenih tleh ponoči spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da je sprožil pištolo. Strel je zadel levo roko v gornjem delu. Vsled rane se je kri naglo zastrupila in je bila zdravniška pomoč v Celju brezuspešna. Umrl je v bolnišnici v četrlek, truplo je bilo domov pripeljano v soboto, pogreb se je izvršil v nedtfljo. Težko prizadeti rodbini izrekamo naše so žalje! — Dne 10. t. m. zvečer so poskušali vlomiti doslej neznani zločinci v delavnico krojaškega mojstra in mežnarja pri podružni cerkvi v Gorenjem g. Mart. Ramšaka. K sreči je mojstra zbudil ropot ter je sam prepodil vlomilce, preden so se mogli obložiti in z naropanim oditi. Bil pa je v nevarnosti, ker je eden bežečih zlikovcev ustrelil nazaj proti njemu. Novice iz št. Ilja v SIov. gor. Po >Domovini«, »Jutnu in drugih samostojnodemokratskih listih se je razkričalo, da je župan v Ceršaku, g. Rudolf Hamer, pristaš Pribičevič-Žerjavove orjunske demokratske stranke. Resnici na ljubo moramo povedati, da g. Hamer trdi, da nikdar ni bil in tudi nikdar ne bo samostalni demokrat. — Zelo smo tu veseli, da se pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo ne prekine. Hudo bi bilo za nas, če bi se meja zaprla in mi ne bi mogli čez Muro v Avstrijo, a Avštrijci ne k nam. Mislimo, da se bo Avstrija dobro premislila, predno bo začela Jugoslaviji kljubovati. — Nova cesta iz št. Ilja proti Mariji Snežni je že sicer izročena prometu, a z govejo živino težko vozimo po njej, ker je na vrhu ceste sam debeli in ostri prodec. Pro simo oblastni odbor, da ukrene potrebno, da se bo nasulo več peska. Za sedaj bi se naj tudi prepovedalo voziti z težkimi av.omobili po tej cesti, sicer jo bodo ta vozila čisto razorala. — Kakor slišimo, bo te dni začel voziti iz Maribora do državne meje pri Št. Ilju mestni avto-omnibus. Cena bo za osebo 15 Din. Iz Maribora bo vozil dopoldne ob pol devetih in popoldne ob pol štirih, a iz Št. Ilja v Maribor ob četrt na deset in popoldne ob pol petih. Avto bo postal na meji, pri gostilni Vračko, pri kolodvoru, pri Haringu in pri Muršecu. Zopet lep napredek! Požar v Hočah pri Mariboru. V soboto ob dveh popolnoči je izbruhnil iz neznanih vzrokov požar v tvornici za čokolado v Hočah. Goreti je začelo v srednjih zgorajnih prostorih, kjer so bile zaloge masti. Goreča mast je priletela iz zgorajnih prostorov v spodnje in ogenj je napravil precejšnjo škodo, ki je pa krita po zavarovalnini in bo upostavljen obrat v tvornici po preteku treh tednov. Pri gašenju se je izkazalo domače gasilno društvo. Bodifc prcvidni pri streljanju! Sin po- sestnika v Novištifti pri Gornjemgradu Anton Enzi je hotel po starem običaju prirediti slavnostno streljanje svojemu prijatelju, ki se je ženil. Pripravljal je svojo pišlolo, da bi s streli sklical svate k svatbi. Pri tem mu je pištola eksplodirala. Naboj mu je šel skozi levo lice v glavo. Dasi naboj nj bil oster, ver.dar so nastale težke rane- radi katerih je Enzi drugi dan po nesreči umrl. 60ietni junak s trdo glavo. V vasi Jasenici pri Mostarju živi kmet Mate Balenčič, ki se more postavljati, da ima najtršo bučo v vsej državi. Mate je star 60 let, toda je zdrav in čil, kakor kak 181etni mladenič. Pred nekoliko dnevi se je poročil z 191etnim dekletom. Mate preskoči brez težave dva metra visok plot, po hribih pa pleza kakor maček. Najbolj zanimiva pri njem pa je čudovita trdost njegove glave. Nekoč je stavil, da razbije z glavo dva kg težak kamen in ga je res tu di razbil, škodilo mu ni prav nič. Pred dnevi ga je neki mladenič izzval na tekmo, češ, da ima on tršo bučo. Obema so zvezali roke in potem spustili drug na drugega. Mate je z enim samim sunkoni svoje trde buče razbil glavo svojemu nasprotniku, ki se je nezavesten in krvav zgrudil. Junaški Mate živi nenavadno živ ljenje. Kakor trdi, ni živ dan pokusil nili kapljice vode, hrani pa se s pečenimi piščanci, mlekom in sadjem. Mate vedno pozivlje vsakogar, ki bi bil voljan, da se z njim poskuša, kdo ima tršo butico. Resnica in slutnja. Alice Salt, 171<_tna delavka v tovarni za igrače v Leicestru na Angleškem je pripovedovala pri delu, da je sanjala ponoči grozne sanje. Zdelo se ji je, da je izbruhnil v tovarni ogenj in da se je v dimu zadušila. Ta mora je ves dopoldan mučila dekle. Pri kosilu je zopet vse povedala staršem. Popoldne je šla zopet na delo in pol ure pozneje se je res vnelo skladišče celuloze v II. nadstr. poleg delavnice, kjer je bila Alice. Vse delavke so našle vrata, da se rešijo, samo Alice Salt se je v dimu ožgala in zadušila. Ognjegasci so njeno napol sežgano truplo našli med razvalinami. Ukradeno letalo. Češko-slovaško vojno ministrstvo poroča, da sta dva učenca vojaške zrakoplovne šole, iz katere sta bila izključena, vdrla pri belem dnevu v hangar omenjene šole, pretepla stražnika in ga zvezala, nato pa odprla hangar in pripravila neko letalo na polet ter ir.no -.1letela neznano kam. O vkradeaem letalu dosedaj še ni nobenega sledu, čeprav je policija obvestila o dogodku domačo ter inozemsko policijo. Amerikanski milijonarji. Leta l'_17 je bilo v Zedinjenih državah Seveme Au:crike 11.800 dolarskih milijonarjev, danes pa jih je samo še 11.000.